Poštnina plačana v gotovini Samogovor Stipice: R.JB. korita so še tako velika da v njih s celo mojo stranko utonem 26 filozofirajo... Kdor se šminka ne srne svoj kruh v potu svojega obraza jesti! * Zakon se imenuje zato «svet» ker šteje toliko mučenikov. * Pravijo, da kjer se dva pretepata se jretji smeji; naravnost obratno je: •Kjer se dva pretepata, se tretji jezi ker more kot priča pred sodnijo. * Pravijo, da je zelo čudno če nam debel stric v suhih besedah suho resnico pove, ali če smo v vroči sobi hladno odklonjeni. * Pravijo, da je spanje skrajševalno sredstvo življenja. Dve vojaški. 1 . Kaplar rekrutom: »Kadar vam re¬ čem pasti na tla, se mora to tako hitro zgoditi kot bi pljunil!« 2 . Kaplar reče neumnemu rekrutu, ki si ni' ničesar zapomnil: »Ti si prav toliko za vojaka, kot par starih hlač za operno kukalo!« Jeki. Zgodba o kanarčku. Neki kmet je prišel v mesto po opravkih. Ker še ni bil nikdar v tem mestu, si ga gre po storjenih opravkih nekoliko ogledovat. Radovedno je ogle¬ doval razna poslopja in palače, ceste itn trge ter vse mestno življenje. Nazadnje ga zanese korak še v mestni park, ki je bil baš takrat, bilo je koncem maja, v najlepši krasoti. Tu se mu je še pa naj¬ bolj dopadio. Sedel je na klopici in ogLedoavi razna drevesa in cvetlice, ta¬ ko, da je še na dom pozabil. Pa nesreča nikdar ne praznin,je, pride, kadar se je najmanj nadejaš. Našega kmeta je na¬ enkrat pritisnilo, da bi moral iti na stran. Ali kam naj gre, to je pa drugo vprašanje; če bi bil doma, bi ne bil v zadregi, a tu v parku je druga, ker ni nikjer stranišča. Pa, ko bi ne hodili po parku policaji, bi še tudi šlo. Premiš¬ lja, premišlja, kaj bi naredil v taki okolščini, nazadnje jo pa le ugane zvi¬ la bulica. Slučajno pride mimo policaj in kmalu zgine za drevjem. Kmet, vi¬ deč, da zdaj ni' blizu nobenega polica¬ ja. skoči nevtegoma za grm, srajco gor, hlače dol, pa ga tja pritisne. Pa, o smola! Ravno ko vstane in si začne po¬ pravljati ‘dače. pride izza ovinka dru¬ gi policaj. Kmetu se zasveti v glavi, kaj bi bilo, če vidi policaj njegovo delo. vzame hitro klobuk z glave, dobro, da ni imel najboljšega, in pokrije svoj kuti dr ... . »Kaj pa imate pod klobu¬ kom?«, vpraša policaj kmeta, ki je z vso močjo tiščal klobuk k zemlji. »Ka¬ narčka imam notri; davi mi je ušel. zdaj sem ga pa po trudapolnem lovu vendarle, hvala Bogu, ujel pod klobuk. Paziti moram, da mi zopet ne uide. — Prosim, gospod policaj, ali bi bili Vt mogoče tako dobri:, da bi mi nekaj časa pazili na kanarčka, da bi jaz šel do¬ mov po ptičnico?« miu je razložil in ga prosil naš kmet. Policaj se ni mogel ustavljati prošnja in mm je rekel, da bo že varoval kanarčka, samo hitro naj se vrne. »Brez skrbi bodite, pa le moč¬ no tiščite klobuk k tlom, da ptič ne uide, jaz se nemudoma vrnem«, je re¬ kel kmet in odšel. Policaju je že začelo biti vroče, tako je tiščal klobuk, boječ se, da ptič ne uide, kar pride po poti policijski komisar. »Zdaj pa že ne bo kaj dobrega.«, si misli policaj im ga vljudno pozdravi. »Kako pa Vi oprav¬ ljate svojo službo, da Vas najdeni tu¬ kaj!«, zarohni komisar nad ubogim po¬ licajem. »Oprostite, g. komisar, tu-le pazim na kanarčka, ki je nekemu go¬ spodu ušel in ga je ta srečno ujel pod klobuk, mene je pa naprosil, da mu pazim na ptiča, ker je sam odšel po ptičnico«, .je v eni sapi odgovoril poli¬ caj. Komisar se .je malo potolažil im sta oba čakala, kdaj pride naš kmet po ptiča. Ker ga ni bilo dolgo časa od ni¬ koder, reče komisar: »Veš kaj, onega gospoda menda ne bo po ptiča, kar mi¬ dva ga vzemiva.. Ti malo privzdigni klobuk, samo malo, da kanarček no uide, jaz.bom pa segel ponj. Rečeno, storjeno. Policaj klobuk malo privzdig¬ ne. komisar pa seže počasi noter; na¬ enkrat zavpije: »0 ježeš, mal’ pretrd’ s’m ga pograbu, znmčkov s’m ga!« Ko vzdigneta klobuk kvišku, ne zagledata, kakor sta si mislila, zmečkanega ka¬ narčka, pač pa kup dr . . ., katerega je policaj, nevede, misleč, da je kanarček, tako skrbno varoval, da mu ni ušel. komisar pa segel ponj ter ga zmečkal. Jeki Luknje v klobuka. Ribničan je kupoval v Ljubljani klobuk. Ker mu ga je klobučar cenil previsoko mu Ribničan pravi: »Kje pa ima klobuk luknje?« Klobučar ga ves začuden vpraša: »Luknje? Čemu bi pa bile?« »Da bi tisti osel, ki bi toliko dal za klobuk lahko ušes-a vtaknil skozi nje«, reče zasmehljivo Ribničan in odide. ZERA. IBLANCA TOSTRAN IBLANCE. (Dalje.) Iz Trnovega vodijo v Ljubljano dve poti, namreč Emonska cesta in Breg'. Mr jo bomo ubrali po Bregu, da vidimo, kako napreduje regulacija. Ljubljanice. Hvala Bogu: »pravo -- zdravo« hitro gre izpod rok! Kar so svoj čas napravili, je že rob časa sne¬ del, tako napredujejo. Ko bodo pa kon¬ čali, bo ravno treba začeti spet »na un’mu k one V struga bo pa, do polovice polna starih čevljev in copat. Mostov je čez Ljubljanico dovolj. Prvi na Pruilah, potem Šentjakobski, pa »Šušterski«, nato Frančiškanski. Zmajski in kot zadnji Šentpeterski. Vse to je pa brez potrebe, ker se Ljubljani¬ ca da pregaziti, če le obuješ galoše. — Frančiškanski in Zmajski most sta še posvečena vsak enemu »airchiduei« slavnega spomina. Ko smo pregledali Breg, pridemo v Židovsko »gaso«. Pridemo namreč mi, ki nismo preveč debeli. Ulica je ta¬ ko zelo široka kot vrata na Aljaževem stolpu : — pa se zato debel človek ne prerine skozi brez nevarnosti, da ne razbije par izložbenih oken. Na koncu »gase« se odpre pogled na Zvezdo ali »Šternafe«. Zvezda je restavracija, »kevder«, kavarna in pa¬ viljon, v katerem tolče včasih jazz- bancl, včasih dunajska kapela, včasih pa Čerin s svojimi »gedžami 1 «, ki so pa izključno češki Penici. »Šternali« je park v podobi zvezde. Vse to se nahaja na Kongresnem’trgu, kjer se vrše po navadi dijaški pretepi, boljševiške bit¬ ke, civilne paralele itd. Tudi sladoled se prodaja tu. Od .številnih poslopij je tu najznainenitejše: zimske barake za pe¬ čenje kostanja, šotori ob Miklavževem semnju in leseni plot za cestni valjar. Kot glavna znamenitost velja vedno steber za vzklicevanje tombole, ki se pa postavlja le po potrebi. Bolj neznatna je zgradba dvorca, 27 Z našega muholovca. Cigan. Sodnik: »Ti si torej ukradel kra¬ vo! Kaji ne?« Cigan: »Le vrv, milostljivi gospod sodnik; toda vrv sem vzel tako mimo¬ grede, da je krava na njo privezana še vedel nisem!« Jeki. Z lova. A. : »Kako pa je bilo kaj včeraj na lovu, ali si kaj dosti ustrelil?« B. : Ustrelil dosti, toda ti zlomki so po vsakem strelu od strahu zbežali.« Jeki. Iz gostilne. Nekdo pride v krčmo in si naroči kozarec pive. Ko mu ga krčmar prine¬ se, ga vpraša: »Ali še želite morebiti kaj jesti?« »Da, prinesite mi eno domačo klo¬ baso, toda velika mora biti, kajti mene namreč vsaka malenkost zelo razburi.« Jeki. Zvit tat. Tat pride v tretjem nadstroju ho¬ tela v sobo. Ker ni nikjer žive duše, pobere vsa oblačila, kar jih najde, ter jih nese predrzno o belem dnevu po stopnicah. V drugem nadstropju ga sreča neki gost in ga vpraša: »Kam pa ti neseš to obleko?« Tat odgovori: »Dali so mi jo gori v tretjem nadstropju, da jo skrtačim in malo popravim.« »Bodi tako dlaber, vzemi še mojo suknjo in mi jo očedi«, ga prosi gost in m,u izroči suknjo. »Iz srca rad 1 «, reče tat in hitro odide. Jeki. Po otročje. Tonček: »Oče, koliko časa si hodil v šolot?« Oče: »8 let.« Tonček: »Nemogoče.« Oče: »Zakaj ne?« Tonček: »Ker jaz hodim samo 10 minut.« Spela. Naročnina se plačuje vnaprej. Prijateljsko. A: Grof X je umrl — ali ste ga poznali?« B (čevljar): «Seveda, saj sva pet let skupaj živela in delala!* A (začuden): «Vi z grofom?* B: ‘Seveda — on je čevlje raz¬ trgal in jaz sem jih popravljal?® Blaga žena. ’ ’ 1 Gašper: »Oh, moja rajna Špela to vam je bila blaga žena.. Če je bila kedaj še tako zelo jezna, ni me prete¬ pala nikdar drugače nego z mehkim met linam koncem.« Jeki. V soli. 1 Učitelj: »Zakaj je morje slano?« Učenec: »Ker so slaniki v njem.« Spela. V samostanu. Predstojnica nekega samostana je že dotlgo let gojila željo, da bi imela lepo sliko Jezusa. Najame umetuika-slikar- ja, ki takoj začne svoje delo. Videč, da mu dobro strežejo, je delal zelo počasi. Ko predstojnica ;o zapazi, mu začne dajati samo fižol in končno še določi dan, kdaj mora biti slika gotova. Obljubljenega dne pride in vidi na sliki samo hrbet. Slikar, videč njeno začudenje, ji reče: »Ker ste mi dajali samo fižol, je vladal tu neprijeten duh in zato se je Jezus obrnil.« Špela. Točno povedano. »Neobrit gospod, profesor: »Kako pridem najlažje v botanični vrt?« »Vzemite posodo z zemljo s seboj in povejte vratarju, da ste kaktus.« Š. s katerega je včasih visela zastava mo¬ čeradove barve — sedaj je pa tu uni¬ verza. Eno številko trga zavzema kino »Matiča«. Ne vem, zakaj se imenuje »Matica.«, jaz hi ga nazval »Kratica«, Igra namreč komade, ki jih policija in operater tako ogulita, pristrižeta in oskubita, da iizgleda film tako. kot vo¬ jaški šifriran telegram. Ena »cirkuca« je tudi na trgu, namreč Nunska. Sploh si pa ne smeš miisliti trga in ulice v Ljubljani brea lirama božjega in brez ducata gostiln. V Zvezdo se izlivajo »pritoki«; Gradišče, Emonska cesta (kjer .se v Glasbeni Matici uči mladež cviliti, škripati, tuliti in tolči po raznih in¬ štrumentih. Nasproti se pa uče šofer j' v garaži gosti v avtomobilske troblje in piščalke.) , Herren- in Juden-gasa; na drugi strani Wolfova ulica (ime po gostilni »pri Dolenj volku«) in glavni vele-pritok Zvezde, šelenburgova ulica. šelenburgova ulica je center slo¬ venske metropole, čujem, da jo bodo prekrstili v »Via dei Sospiri« radi te¬ ga. ker se v njej čaje največ vzdihov za kraisnimi čeveljčki v izložbah, modnimi potrebščinami v izložbah tel’ za Harrv Pielom in Lyo Maro, ki se smehljata ratz plakate iin reklame kina Matice. Italijansko ime bo pa zato, ker je v tej ulici konzulat Italije. S tem bo gotovo bolj počaščen, kot pa z bataljonom pa¬ radne policije, ki ga vedno »časti« ob demonst racijah. Po Prešernovi ulici pridemo do Prešernovega spomenika, kjer srno si¬ cer že bili, a smo pozabili ogledati ga. Revež je bil, pbsnik dr. Prešeren za svojega življenja. To vidimo še se¬ daj na njegovem spomeniku. Muza mu ponuja venec lovorike —■ on se pa umika. Svetega Petra ulica, katero bi radi ogledali, je »gesetzlich gesohiitzt«, to znači, posebna kolonija v slovenski metropoli in zahteva za sebe poseben in obširen zgodovinski in geografke n spis. (Dalje prih.) Razširjajte „Muhe“! Mi—Mi **«W Na višku kulture. Nekega jutra se bo zbudil Ljub ' fjančan v svoji postelji, bo zazcjehal nato bo tuhtal: »Bi-li šel danes v Avstralijo v ko pel ali na -Ural sankat se? Cez pol ure bo zajitrk,: torej se ne izplača leteti na Ural. Raje grem na Novo Zelandijo, da se pred zajtrkom sveže skopljem!« In odšel bo in se vrnil čeiz po! ure, ker bo letel tja. s hitrostjo misli. Novorojenček bo prvo uro za¬ padel operaciji. Zdravniki, ki se bodo tedaj imenovali monterji telesa, bodo odstranili novorojenčku najprej pre¬ bavne organe. V nadomestilo bo dobil novorojenček avtomat, ki bo s pomočjo Perpetusa mobile vršil funkcijo želod¬ ca, črev itd. Druga operacija bo od¬ stranila dihalne, a tretja krvne orga¬ ne. Mesto žil bo napeljana krvovodna naprava in centralna kurjava. Potom vbrizgavanja esenc bo koža spreme¬ njena v naj trpežnejši kavčuk, v grlu bo nameščen mal radio-aparat za od¬ dajo govora, v ušesih mesto bebenčka sprejemni radio-aparat itd. in človek bo popoln. Bolezni v pravem pomenu besede ne bo. če se bo kaj pohabilo v notranjih strojih, bo kmal u - monter telesa« popravil. Pa to še ni vse. Naj¬ važnejše bo montiranje »stroja misli«, ki ho odstranjeval migreno itd. Ta stroj bo postavljen namreč v glavo ter bo sortiral in numeriral misli ter shra¬ njeval kopije v poseben arhiv. Tako bo starček pritisnili na vdelan prsni gumb in takoj bo natančno vedel, kaj je mi¬ slil n. pr. pred 40 leti). Razen glavne maši n e bo postavljen v glavi še račun¬ ski stroj, ki bo računal na pamet naj¬ težje račune z logaritmi itd. Novorojenček bo nato poslušal eno leto predavanja na univerzi in ker ne bo pozabljal, bo v tern času znal vse nauke ter bo po preteku leta dobil dok¬ torat — brez državnih izpitov. Novorojenčki se bodo »valili« v posebnih »valilnicah« iz materije, iz katere izhajajo danes. Zato bo ostal »greh« — materinstvo bo pa neznano. Rekli smo, da bodo izključene bo¬ lezni. Še več, najljubša in morda naj¬ bolj zdrava pijača bo morda veronal ali pa kačji strup. Če se bo kdo hotel zaistrupitk bo pa moral zavživati solno kislino, da.si ilzžge notranje fine dele avtamatičnih strojev. Ostala bo pa moda. Sicer bo pa vse cenejše, ker bo transport iranjo oblek odpadlo. V Parizu bo postavljen i n. pr. ultra-radio-modna centrala, ki bo izdelovala najmodernejše kroje. Mesto Singer šivalnih strojev bode imela šivilja v svojem stanovanju tak ultra-radio-modni stroj, filijdlo.- Cen¬ trala bo potom zračne elektrike proiz- ■vajala pritisk na svoj« filijale, in na 15 , a način bo lezla iz filijale popolna ko- - pij a izdelka centrale. Knjiga »Prvič na Marsu« bo le¬ žala pozabljena na podstrešju. Ljudje nodo vzletali na ženitovanjiska potova¬ nja na zvezde 536. reda, ki bodo tedaj na novo odkrite. Roman se bo začenjal nekako ta¬ kole: Minuto je leto 7926. Gospod S. Nr. 450 je odložil staro listino iz leta 2000, ki jo .je bil odkril pri razkopavanju starih razvalin mesta, ki so ga Stari Slovenci imenovali Ljubljana. Pogladil se je po glavi in vzdihnil; »Idijotje!« Kar je čital v listini, je bilo tako naivno, pomislite: ljudje one dobe so se hvalili, da so na višku kulture! O, tepci! Kaj bi rekel človek one dobe, ko bi vrgel pogled v današnjo kulturo — vztrepetal bi in umrl groze! Gospod S. Nr. 450 se je nasmehnil m obrnil misli v drugo smer. Spomnil se je na gospodično D. Nr. 7001, ki mu je danes obljubita sestanek na Seme- ringu. Pogledal je na časovnih, zaprl oči, dotaknil se vzletnega gumba, na površniku in odplul skozi, okno na tla, Soba v 42. nadstropju ljubljanske¬ ga gradu je ostala sama. S. Nr. 450 se ni posebno mudilo. Ko je začutil tla pod nogami, je regu¬ liral brzino na 900 km v uri, zato je rabil do Semeringa precej časa. Go- spica D. Nr. 7001 ga je že čakala na vrtu Semeringa in ko ga je zagledala, je veselo vzkliknila: »Zdravo 450!« V licu nekoliko bleda od hitrega poleta je veselo zacvrčala: »Skoro sem poza¬ bila, da imam z vami sestanek. Pred dobro uro sem se kopala v Sidney-u v Avstraliji, da ne zamudim semkaj, ni¬ sem imela, časa obleči se topleje.« »Nič ne de«, reče S. 450, »če vas zebe, greva lahko v Neapelj na čašico veronala z otoka Madagaskarja. Da se ogrejete, regulirajva hitrost na »brzi¬ no žarka«.« D. 7001 je bila zadovoljna in takoj nato sta sedela v gostilni »Viola« v Neaplju. S. 450 je bil izredno dobre volje in ko mu je veronal pognal no¬ tranje stroje v hitrejši tek, je začel pri¬ povedovati: »Srečen slučaj mi je dal v roke li¬ stino iz leta 2000, ki se je otela, pogubi. Jutri bom predaval na univerzi o iz¬ redni temi: Zgodovina ljubljanskega gradu!« vBo-li interesantno?« »Pojma nimate, giospica. Kaj vse je doživel grič, na katerem sedi danes palača Ljubljana!« »čitala .sem, da so nekdaj zidali v enem mestu po 7 — 10.0(X) hiš, vendar se mi je zdelo nemogoče; šele ko sem ugledala neko staro sliko iz tistih ča¬ sov, sem se prepričala o resničnosti te trditve.« , »Ah, kaj je to v primeri s tistim, kar sem čital danes. V listini se čita, da je nekdaj služil grad v bivališče medvedvom in slični divjačini. Pozneje so Barja,ni uživali razgled z nekakšne¬ ga. stolpa. Tu gori je bila neka radio- postaja, s katero so dajali /makove po¬ tom plamena. Grad je bil-visok le nekaj metrov ter je služil gospodarjem za bi¬ vališče, nato so bili tu vojaki, za njimi so grad spremenili v ječo in po prvi petletni vojski so ga dali v najem delo- žirancem mesta Ljubljane. Deložiranci so predzadnja etapa prebivalcev. Ono strašno v tistih letih je pokončalo več kot polovico ljudi im tudi na gradu so ljudje izumrli. Kot zadnji prebivalci se imenujejo ščurki im podigame,. Vse leksikone sem obrnil narobe, vendar nisem v njih našel, kaj naj bi to pome¬ nilo: ščurki im podgane.,« »Kdo ve kakšni so to bili ljudje, ki bi se imenovali ščurki ali podgane. Menda je bil to rod, ki je gospodoval v razdobju med Starimi in Novimi Slo¬ venci.« »Mogoče! Toda poslušajte naprej! Druga listina, ki datira za 1000 let pozneje, pripoveduje, da st je grad po¬ drl v tretjem tisočletju po Krist«. Poz¬ neje so ga sezidali v 15 nadstropij ter je bila nastanjena tu vlada realistično- pacifistične, mirotvorno-izzivalne, im- perijaliistično - centralistične, humori- stično-avtonomne in brutalno-brahijal- ne carske republike Nove Slovenije. V drugem nadstropju je stanoval impe- ratorsko-samodržni drug predsednik republike Jeronim Pucelj XXVIII., ki je zasedel prestol potem, ko je spravil s poti svojega očeta Ahaca Puclja XXVII. Silnega.« »Kakšno čudno numeriranjc'* pravi gospica D. 7001. »V onih časih so bili numerirmr samo kralji, ostali smrtniki so imeli 1« imena, n. pr. Anton Korošec, Dr. Žer¬ jav Itd. Tudi verske glavarje so nume- rirali in podglavarje. Tako je v pod¬ strešni izbici nad 15. nadstropjem gra¬ du stanoval zadnji ljubljanski škof An¬ ton Bonaventura XI.« »Kako čudno, kako čudno!« od¬ pira gospica D. 7001. žive oči. V te žive oči se zagleda S. 450 in se spomni, kako ga je intimno njih lastnica pozdravila na Semeringu brez rodbinske črke samo s prstno numera- cijo. Objelo ga je nekaj čudovito meh¬ kega . . . itd. Z era. „Muhe“, morajo v vsako slovensko družino. MMMMMMMNMfMMMMtaMMMnMfcA Stric Bolesiav. Humoreska. Nekega dne je prišel k nam stric Bolesiav, ki nam je pravil, da namera¬ va pisali roman, in rabi zato posebno sobo. Pravil nam je tudi, da piše roman le v primernem miljeju in pril nas naj bi bil milje izboren. Dobil je našo najlepšo sobo. Po os¬ mih tednih je bilo v sobi že vse polno .steklenic za žganje, a roman se še ni začel: Bodisi naš milje ni bil pravi, bodisi stric ni znal pisati romanov, ro¬ mana. ni bila Stric Bolesiav je postal od dne do dne čudnejši. Na vseh stenah je videl hrošče, v vsaki juhi so plavale pečene muhe, nekega dne nam je pa na vsako vprašanje odgovoril: »Stenica«. To smo sporočili hišnemu zdravniku, ki ga je dal odpeljati na Studenec. V naši zapuščeni sobi je smrdelo po žganju. Ko se je ta duh izgubil, smo jo dali v najem. Na naš oglas se je javil neki ar¬ tist brez službe. Bil je velik, močan, to¬ da dobrodušen kot otrok. Ko srno imeli veliko čiščenje je omare polne knjig (seveda mojih, a samo rokipi) prenesel na hodnik, če smo čistili tla, je šei' lepo po rokah. Tako dober človek ima pa tudi senčne stvari. Ker ni imel ničesar za jesti, je jedel goreč premog. Seveda ga je vzel skrivaj pri nas. Kaj nare¬ diti'? »Zvežimo ga, ko spi«, sem dejal. Oskrbeli smo 100 metrov vrvi in. smo ga po vseh pravilih umetnosti zve¬ zali, pri čem nam je mnogo pomagala lektura Karla Maya. On pa je spal naprej . . . Pri zajtrku je bil zopet tu in se smejal, da bi skoro počil. Povedal nam je prepozno, da je eden najboljših umetnikov z vrvmi. Nato smo mu odpovedali stanova¬ nje, toda on nam je grozil, da bo pobil vso bišo. Kako se ga znebiti? Tedaj srno prišli na dobro misel. V nekem vari¬ eteju, če se ne motim v Klub-baru, je nastopilo »12 Brothers Halfgreens«, ki so vsak večer prebavljali železniške, tračnice in nosili težke pisalne mize v zobeh. Enemu teh gospodov smo dali v najem sobo, pod pogojem, da vrže iz nje našega artista. Gospod Halfgreen je prišel in — slavil z našim artistom veselo svidenje.. Leta in leta sta potovala skupaj z dru¬ gimi Halfgreeni. Vsako noč je bilo v naši sobi 13 močnih mož, ki so spali, ker ni bilo drugače prostora, v umetnih piramidah eden na drugem, Ko je mi¬ nul HaTfgreenom angažman, j^ odpo¬ tovalo v druga mesta »13 Brothers Halfgreenis«. Naš drugi podnajemnik je bil tu¬ di artist, a majhen, droben človek. Tu¬ di on je nastopil v nekem zabavišču, a nam m povedal. Kakšne umetnosti de la. Imenoval se je Rotatoživ Subte- nestre. Njegova umetnost je bila, da ni bil nikoli' 'doma, ko smo zahtevali najem¬ nino. Vsi smo stokali: »Tri mesece ni plačah Kje se le skriva?« V tem hipu je prišel Subtenestre domov. »Takoj bom pri njem«, sem rekel. Potrkam na vrata — nič odgovora. Vstopim v soho — nikogar nikjer. Pre¬ iskal sem vso sobo, njega ni bilo ni¬ kjer. Preiskal sem vso sobo enkrat, dvakrat, še tretjič-Nič! Prt, preproga se na enem koncu vzdiguje. Pogledam in vidim pa tleh velikansko luknjo. Ni dvoma, tu si je napravil Subtenestre svoj izhod. Zvečer smo šli v gledališče, kjer je nastopil. Bil je člo¬ vek, ki se je plazil skozi male luknje ter se izkopaval iz cementa, med ope¬ kami in drugod. Šli smo hittiro domov in smo zazi¬ dali luknjo z Žaklji cementa, z betonom in železnima ploščama. Nsi trajalo dolgo in slišali smo grozen krik in vik. V višjem nadstrop¬ ju je stopil Subtenestre neposredno iz stene v gospejino spalnico. Plačal Subtenestre seveda ni. Še enkrat smo hoteli poizkusiti. Nekje morajo biti tudi pošteni najem¬ niki, Po priporočitvi nekega profesor¬ ja. smo vzeli nekega mladega Šveda z imenom Sven Haderdin na stanovanje. Ta se je treniral za svoj izlet na se¬ verni tečaj. Toda ta trening je bil grozen. Je¬ del je samo ribje olje in sirove, stare, smrdeče ribe. Vsak opoldan si je pu¬ stil zmrzniti jedila med dvema ledeni¬ cama. Tudi on je bil po več ur v lede¬ nici;, da ej bil ves trd. V njegovi sobi je vladal strašen mraz. Pri 20° G ni od¬ prl okna, da ne bi prišla toplota v sabo. Pri stranki pod nami so se začeli de¬ lati ledeni storžci na stropu. Radi tega smo morali odpovedati stanovanje lju¬ bemu Švedu. Odnesli so ga vsega trde¬ ga v ledenico neke pipovarue. Istega dne so odpustili strica Bo- leslava iz Studenca. S solznimi očmi .smo ga sprejeli. Saj stenice in uši, o katerih je blo¬ dil niso nič proti temu, kar smo doži¬ veli z našimi najemniki. S. Kdor oglašuje, fa napreduje! 30 mmmkmnmn (r Kotiček za u gankarje. Rešitve ugank. 1. Skrivalnica poljub: «Ljubezen ima štiri oči, pa je še vedno slepa.» 2. Posetnica: «Učitelj je naročnik ♦Muli-«. 3. Zemljepisna zanka: «Sredi Male Azije je črka A.» 4. Konjiček: «Naj vsak bi naročnik, točen bil plačnik, možnost s tem upravi da, da list razširi čez morja.* Želi uprava «Muh.» 5. Čaroben križni stik: 1—13 Marta, 2 — 14 Kranj, 3—15 Stepa, 4—16 krave, 5—9 strah, 6—10 vrana, 7—11 dleto, 8 12 uhani. V štirih kotih stoječe črke tvorijo naslov: Muhe. 6. Posetnica: »Mož je strojni mizar.* Vse uganke so pravilno rešili: France S., Maribor; J. Modrinjak, Maribor; Boris Kogoj, Ljubljana; Ivo Borštner, Ljubljana; Fančika Kmet, Ljubljana; Podergajs, Celje, je poslal za Malo Azijo črko i, sicer bi prišel pri žre¬ banju v poštev. — Vse uganke razen Male Azije so rešili: Kladenšek Jernej, Zadobrova pri Celju; Podergajs Jos., Celje; Slabina Karla, Ljubljana; Kogoj Ernest, Ljubljana; Rožič Rezika, Celje; Kuzman Karl, Vo,nik pri Celju; Zadravec Karl, Teharje pri Celju; Ladislav Mandeljc, Ljubljana. '.'a n.i^iado Din 100'— je izžreban Bo¬ ris Kogoj, Ljubljana, kateremu se je svota nakaza. a. Kotiček za dopisovanje naročnikov. Gospodični Štefuc: Moj pozdrav! Za nadaljno opredelite točno svoj — spol?! Če Vam je prav po¬ šljite mi p.jtom uredništva svoj naslov. Hočem globoko spoznati Vašo hum mistično žilico. Gradiva za debate bo sigurno .do ti. Če ostane tajno in dobim naslov, kaj več! Drugače , . . Brit-ka, Celje. Enačba. (a-b)+(c -d)+(e — f)+(g— h)+(i j) - X a = iz steki*. b = veznik, c = lovec, d == rabi voznik, e = naredi pek, f= število, g = domača žival, h= drugo ime za noto a, i = žensko ime, j = veznik. Magični kvadrat. Zera. zi, na, peč, ka S temi zlogi po oini prazna mesta tako, da dobiš tri besede, ki jih b š lahko čital vo¬ doravno in navpično. Iks. Priobčil Zera. X _r b, d, s, p, v. Na sredino postavi po eno črko, ki jih vidiš napisane spodaj, nato pa okoli samoglasnike, da ti dajo po d' e kr Žani besedi. Uganka. Zera. k, k, g, a, f, f, o, e. Sterni črkami napolni prazne celice tako, da boš čital navpično in vodoravno iste besede. Črkovnica. k I š v r č n 1 abvaaakg aeeorcrs t o a a d z b k aanTpvnr eeagpkao Vse tri uganke priobčil France, Maribor. Posetnica. Silvija Pukl Štore Kaj je mož te žene? Nervozen osmošolec. V šoli vpraša profesor učenca: Kje se razprostira Kozjak?« Učenec: »Kozjak se razprostira v velikem loku okoli Donave. Arzenški. Thoztresen. Zaljubljen par gre na izprehod. Dama vpraša ljubljenca: »Hugo. ali me več ne ljubiš?« Hugo: »Ne, zdaj ravno mislim ka¬ ko bi se te znebil.« Arzenški. V gostilni. »Ali je pomagal uspavalni pra¬ šek, ki. ste ga včeraj zvečer dobili iz le¬ karne?« »Ne, je bilo preveč protisred.stev v postelji.« S. Pri trgovcu. Pomočnik: »Prosim ggoepod, če če bi name spprejeli v v sslužbo.« Trgovec: »Ali vedno jecljate?« Pomočnik: »O nne ggospod, ss-amo ttakrat, kaddar ggovorim,« Špela. Listnica uprave. Cenj. razprodajalce «Muh» pro¬ simo, da nam vpošljejo obračune za januarske tri številke, one pa, katerim smo poslali list «Muhe» v razprodajo in tega ne morejo vršiti prosimo, da list vrnejo, da ne bo poznejših pomot. Trafikante in trgovce z meš. blagom na deželi, ki žehjo naš list dobiti v razprodajo, prosimo, da nam javijo po dopisnici koliko izvodov želijo prejemati od vsake številke. Nič ga ne briga. Papa: »Poglej, Jurček, včeraj si bil tako tepen, da se ti gotovo še danes pozna, danes mi pa zopet nagajaš. Kaj ti ni za vse to nič mar?« Jurček: »Veš pa.pa, meni je pra\ malo mar, kaj .se za mojim hrbtom godi..« Špela Trdno sem sklenil, da bodem kupoval od sedaj naprej sukno, kamgarn, ?evjot, platno. C( tir ter sploh vso manufakturo radi zelo nizkih cen, dobre kva¬ litete in velike izbire samo v veletrgovini R. Stermecki, Celje št. 72. Vzorci proti vrnitvi. ■ 24-5 llustrovar.i cenik zastonj. izvršuje najbolje in naj¬ ceneje fotograf FRANJO PRIMOŽIČ v Zidanem mostu Gre tudi na dom ter se lahko naroči z dopisnico. r Naročite takoj 1 Merkur-adresar trgovcev in obrtnikov mariborske oblasti in koledar za leto 1927 naravnost pri samozaložbi oglasni zavod Vinko Kovačič, Maribor. « 31 r^»w iw w » >A‘m, r J« < w»i Hogho, 5 kdo ne pozna L AJD i N A ntieia? ki kregajojjga za Otrok vsak že zna, Kje trgovina je njegova. V Prešernovi ulici ima lokal Kjer Nemcem Bog cerkev je dal. Z reklamo ne dela velik kraval, Ker roba njegova - hvali se sama To pravi v Celju vsaka že dama. Bolj kot ženinu vsaka nevesta Trgovcu Hladinu bod’ zvesta; Ženin, ki pri njem kupuje robo Naj ne boji se za žensko zvestobo, Zato: Obišči ga še to uro! — Pri njem kupuj manufakturo, Ker tako tiiadin ima naturo, Da jako poceni daje. Vsakdo takoj k Hladinu naj gre, In vedno pri njem kupuje naj vse! Najcenejša manufakturna trgovina v -—— Celju je . LJUBLJANSKI MAGACIN Kralja Petra cesta št. 13. V gostilni. Zbrana je bila večja družba,. Ra jr. goivarjali so se o marsičem. »Nekateri trdijo, da bivajo na luni ljudje«, pravi eden izmed navzočih. Kar se oglasi nekdo: »Gospodje,'ampak to je moral bit’ d rej n sedaj ko je bil prvi krajec.« Spelo. Zn spomin. V pralnici se je zgodilo, da ni imel neki gospod nad vseh koisih perila vsi¬ lili številk. Prodajalka pripomni i.: »Vaš litetek ostane tu, da. se najde, kar še ni¬ mate«. Gospod (resno)': »A za spomin.« Arzenški. Čakajo na izbruh. Gasilci stojijo pred hišo v mestu Mariboru, v kateri je nastal požar. Po trlici pride neki gospod ter vpraša tam¬ kaj stoječe, na kaj čakajo gasilci. Nekdo: »Čakajo na. izbruh.« Arzenški. ————■ BHHBBfi Kdor dobi listu priloženo polož¬ nico, je to znamenje, da mu je naročnina potekla, ter da jo takoj obnovi. iiistniea uredništva. Škrabi, Mbr: Nas jako veseli, da se tako zanimate. Prispevke objavimo vendar ne vse naenkrat. Zaželjene tiskovine odposlali. Pišite več za koti¬ ček «Muhe filozofirajo*. — France, Mbr: Javite se nam s polnim naslovom. — Nezmeškal, Mbr: Deloma objavimo. — Korošec, Mbr: Po objavi dobite, sicer potrpite ker je mnogo prispevkov prej na vrsti. — ToT: Potrpite, pride. — Kladenšek: Vaši prispevki dobrodošli, vendar pazite na izvirnost istih. Mudi se pa ne, ker smo s prispevki pre¬ obloženi. — Sraml, Pragersko: Lahko mirno pošljete, ako bo primerno gotovo objavimo. 4 fr (k LASTNI DOM registrovana kreditna in stavb, zadruga V Celju 26-6 Prešernova ulica št. 6. Sprejema hranilne vloge in jih obre¬ stuje najugodneje. Pri naložbi zneska po Din 20— se dobi hranilnik na dom. Daje posojila in menične kredite. M. RAUCH Veletrgovina steKIa in porcelana CELJE, Prešernova ulica št 4. Priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih šip, slik in vse v to stroko spadajoče pre dmete. Mo Habič, Žalec 1 ^ kupuje po najboljšiffcenah hmelj. ^ Prodaja najceneje vse vrste + 27-6 umetnih gnojil. Sveže In dobro Kohošineltavo zelje se dobi edinole v Gaberju št 63 in št. 154 kakor tudi vsakdan na Glavnem trgu v Celju. Za obilen obiks se priporoča mesarija in delikatesna trgovina terzajutrkovalnica JOSIP GORENJAK CELJE, Kralja Petra cesta IBBraaBBBaaaflaaBBBBBBaBBBBBBBBflBBBBBBBBBBBalSEiaiRBBBBEflBBB Štampiljke vseh vrrt najboljše kakovosti po neverjetno nizkih cenah izdeluje in razpošilja: Naročila sprejema uprava «Muh» Celje, poštni predal 13. Blazinice vseh velikosti ter različne barve vedno v zalogi. Naročila se izvrše točno in solidno. Naročite še danes! Amen], angleški minister za dominijone meni, da se z zlatimi «balončki» več časa na vodi zdrži, kot z rešilnimi pasovi *.. Kitajski zmaj se otresa pijavk. »AMERIKANSKI SLOVENEC" dnevnik naših rojakov v Ameriki, je v Jugoslaviji zelo razširjen. Naroča se: Uprava «Amerikanskega Slovenca« 1849 West, 22 nd Street, Chicago U. S. A. Izhaja v Celju 1 , 10. in 20. vsakega meseca. - Naslov: Uredništvo in uprava lista «A\uhe», Celje, poštni predal 13. — Objavljeni pri¬ spevki se honorirajo, poslani rokopisi se ne vračajo. — Inserati: 65X1 mm Din L25. — Poštni čekovni račun št. 14.568 v Ljubljani. Naročnina znaša: celoletno Din 40'—, pol¬ letno Din 23'—, četrtletno Din 12 — za Jugo¬ slavijo, za inozemstvo četrtletno Din 15’—. Podružnici v Ljubljani, Cerkvena ulica št. 21. in v Mariboru Slomškov trg št. 16. Izdajatelj in odgov. urednik Polde Višnar v Celju. Tiska Zvezna tiskarna v Celju, za tiskarno odgovarja Milan Cetina v Celju.