Številka 03 • Glasilo Občine Ig • Leto XXIII • April 2017 • BESEDA UREDNIŠTVA /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Dragi bralci, bralke! O srednjo pozornost v tej številki namenjamo občinskemu prazniku, ki smo ga obeležili s proslavo, na kateri so bila podeljena pri­znanja Občine Ig za leto 2017 ter razglašeni najboljši šport­niki preteklega leta. Vse, ki se prireditve niste udeležili, vabi­mo, da o njej preberete v rubri­ki Aktualno. Konec marca je na Igu pote­ Mostiščar je uradno glasilo Občine Ig. Občina Ig kala dobro obiskana razprava o varovanju podzemnih voda, o njej v rubriki Iz občinske hiše, tam ne spreglejte tudi novega – letnega – urnika de­lovnega časa Zbirnega centra Matena. Po celi občini je po­tekala spomladanska čistilna akcija, o kateri žal (še) nima­mo veliko novic – nekaj pa le – javili so se prostovoljci, ki so očistili dolino Drage ter SVS Rok za prihodnjo številko Rok za oddajo prispevkov v prihodnji številki Mostiščarja je četrtek, 4. maj. Maja bo Mostiščar predvidoma izšel 19. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. PISANJE ČLANKOV – navodila avtorjem prispevkov v Mostiščarju Pred oddajo, piscem priporočamo naslednje korake: -Vzemite si čas in še enkrat v miru preberite svoj članek. -Članek naj ima naslov, ta naj bo kratek in jedrnat – do 30 znakov s presledki – če je daljši, ga raje razdelite v nadnaslov in glavni naslov. -Ne pozabite se podpisati, nepodpisanih člankov ne ob­javljamo! -Uredite in izberite slikovno gradivo ter predvidite pod­pise k vsaki fotografiji (gl. še posebna navodila o slikov­nem gradivu). Uredništvo Mostiščarja Visoko-Rogatec. Pestre so kulturne novice naših društev, kjer prevladu­jejo tiste glasbene – le kaj so počeli naši zbori (mimogrede, občinska revija pevskih zbo­rov je prestavljena na jesenski čas), harmonikarji, učenci glasbene šole … ustanavlja se Pihalni orkester Ig. Občinske­mu prazniku je bil posvečen marčevski Govekarjev večer z zanimivo gostjo ter odprtjem slikarske razstave na temo stavbne dediščine naše obči­ne. Ob materinskem dnevu sta potekala tradicionalni Pozdrav pomladi v Iški Loki ter prvi sa­mostojni koncert Otroškega pevskega zbora Sladkosnedi, ki deluje na Golem. Kaj vse je dobro vedeti, iz­veste v istoimenski rubriki, kjer objavljamo razmišljanje o vzgoji in izobraževanju otrok, kdaj z otrokom k logopedu in še kaj. Med športnimi dogodki sta bila dva, ki tradicionalno pote­kata v dneh blizu občinskemu prazniku – že 15. mladinski šahovski turnir Ig in plezalno srečanje v Zapotoku. Vedno več prireditev se iz zaprtih prostorov seli na pros-to – napovedujejo se številni pohodi in sprehodi ter prva gasilska veselica, ki jo ob svo­ji 110-letnici pripravlja PGD Vrbljene-Strahomer. Vabljeni ven! Prijetno branje vam želi Uredništvo Mostiščarja SLIKOVNO GRADIVO – navodila avtorjem prispevkov v Mostiščarju 1. Fotografij ne vstavljajte med besedilo, ampak jih pošljite vsako posebej v obliki, kot ste jih prenesli s fotoaparata. Primerni so npr. formati jpg, tif. 2. Za objavo so primerne fotografije velikosti najmanj 500 K. Manjše fotografije niso uporabne! 3. Ne pozabite pripisati avtorja fotografije in komentarja, ki ga želite imeti zapisanega pod njo. Slikovnega gradiva, ki ne bo ustrezalo zgornjim navodilom, žal ne bomo mogli objaviti. Naslov uredništva: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Telefon: 01 280 23 10 E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Izdajateljski svet: Janez Cimperman, Klemen Glavan, Zuhra Jovanovič, Anton Krnc, Franc Toni Naklada: 2.500 izvodov Ustanovitelj: Občinski svet Občine Ig Izdajatelj: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupančič, odgovorna urednica, Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice, Gregor Bolha, Tina Škulj, Andreja Zdravje Lektoriranje: Katarina Mihelič Bajt Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Naslovnica: Matjaž Zupan Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave izdajatelja Občine Ig je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. ISSN 2350-4412 Mostiščar (tiskana izdaja), ISSN 2536-4111 Mostiščar (spletna izdaja) Mostiščar 03 | April 2017 Ob svetovnem dnevu voda S vetovni dan voda je bil letos namenjen odpadni vodi. Ta je dragocen in obnovljiv vir, ki ponuja šte­vilne možnosti za nadaljnjo uporabo. Zato smo v sredo, 22. marca, na stojnici v centru Iga osveščali občane, kaj se najpo­gosteje znajde v kanalizacij­skem odtoku, pa vanj zagoto­vo ne sodi. Tina Škulj Stanje podzemnih voda na območju vodarne Brest O bčina Ig je pridruženi partner pro­jekta AMIIGA - Integrated Appro­ach to Management of Groundwa­ter quality In functional urban Areas, v prevodu Celovit pristop k upravljanju s kakovostjo podzemnih vod v funkcional­nih mestnih območjih, ki je eden od pro­jektov Programa Interreg Central Europe 2014-2020. Projektna partnerja AMIIGA sta Geološki zavod Slovenije in JP Vodo­vod-Kanalizacija. V sredo, 29. 3. 2017, je v dvorani Cen­tra Ig potekala razprava o varovanju pod­zemnih voda na območju Občine Ig. Pro­jekt AMIGA in stanje podzemnih voda na območju vodarne Brest sta predstavila mag. Joerg Prestor in Petra Meglič, oba iz Geološkega zavoda Slovenije. Razprave so se poleg nekaterih kmeto­valcev in občanov udeležili župan JanezCimperman, župan občine Škofljica Ivan Jordan, Jože Tomec JP Vodovod Kanali­zacija, Ljubljana, ki je upravljavec vodarne Brest, direktor Krajinskega parka Ljubljan­sko barje Janez Kastelic ter predstavnica Zavoda RS za varstvo narave Karin Gab­rovšek. Vodovarstvena območja podzemne vode vodarn na Ljubljanskem polju in Bar­ju so namenjena zaščiti vodnih virov za Vas zanima kaj se najpogosteje znajde v kanalizacijskem odtoku, pa vanj zagotovo ne sodi? Oblačila Zakaj bi kdo sploh pomis­lil, da bi v kanalizacijo odpla­koval stara oblačila? Zelo težko je razumeti, kako se to sploh odplakne po ozkih ce­veh, vendar se dejansko do­gaja. Velikokrat najdejo spo­dnje hlače. Hrana (maščoba) in ogorki Tudi ogorki so velikokrat odplaknjeni. Ljudje verjetno mislijo, da je to bolje za oko­lje, in jih preprosto odplak­nejo. Tudi maščoba in olje velikokrat pristaneta v kana­lizaciji. Ker ju ne moremo zliti v odtok kar v kuhinji, ju zlije­ oskrbo s pitno vodo. Na srečanju so bili predstavljeni štirje pilotni primeri projekta s tipičnimi viri onesnaževanja podzemne vode, ki izhajajo iz urbanizacije (odlaga­lišče, industrijsko območje, kanalizacija) in kmetijstva. Pilotno območje Brest, ki je v Občini Ig, je tipičen primer funkcionalnega mestnega območja, saj presega formalne meje lokalnih skupnosti in zajema ozemlje, ki ga povezuje skupni okoljski izziv, doka­zuje našo soodvisnost in zahteva od nas razumevanje problematike in usklajena ravnanja. Vodarna Brest oskrbuje s pitno vodo uporabnike v kar štirih občinah: Ig,Brezovica in Škofljica ter v Mestni občini Ljubljana. Na območju vodarne Brest smo se v pre­teklosti že soočili z onesnaženji podzemne vode, prav tako različna onesnaženja tam zasledujemo tudi danes. V letu 2004 je ob­lak onesnaženja pesticida metolaklora pre­šel vodarno Brest v osrednjem delu, v letu 2005 pa je oblak onesnaženja z organskim topilom trikloroetenom prešel vodarno Brest in onemogočil njeno delovanje na za­hodnem robu. Oblak onesnaženja z desetilatrazinom pa še danes omejuje izkoriščanje bogatega vodnega potenciala Iškega vršaja in Krima. Desetilatrazin je razpadni produkt pesti­mo v školjko. Vendar če olja ne zlijemo v kuhinjski odtok, ga tudi ne bi smeli v strani­šče, saj odtoke zlahka zamaši ali pa v ceveh nastanejo gore maščob. Vlažilni robčki Največ težav v kanalizaciji pa povzročajo na videz ne­dolžni vlažilni robčki. Ker so videti zelo podobno kot WC­papir, ljudje mislijo, da jih lahko odplaknejo. Omenimo tudi, da se robčkov ne sme odplakovati ter da je odstra­njevanje teh zelo drago. To je vzrok kar 75 odstotkov zama­šitev cevi. Jedro oblaka onesnaženja je med Mateno, Iško Loko in vodarno Brest. Onesnaženje je posledica nepravilne ali čezmerne uporabe pesticida atrazina na kmetijskih površinah, ocenjuje pa se, da je k onesnaženju prispe­valo tudi neustrezno ravnanje ob čiščenju cistern, namenjenih škropljenju kmetijskih površin, in neustrezno ravnanje z odpad­no embalažo pesticidov v preteklosti. Na istem območju se razprostira tudi oblak onesnaženja z nitratom, kjer pa koncentra­cije ne presegajo mejnih vrednosti za pitno vodo. Zaradi tega je potrebno vodo iz vodarne Brest izkoriščati s temeljito načrtovanim režimom črpanja in nadzorom kakovosti podzemne vode, s čimer upravljavec zago­tavlja ustrezno in varno pitno vodo. Eden od ciljev projekta AMIIGA je tudi načrt ukrepov, s katerimi bi rešili staro onesnaženje in omogočili izkoriščanje večje količine podzemne vode za oskrbo z vodo v prihodnjih letih. Današnji tren­di kažejo, da bo voda Iškega vršaja vedno Izvajalci projekta AMIIGA prosijo pre­bivalce Občine Ig, še posebej pa lastni­ke zemljišč, da eventualne informacije o rabi pesticida atrazina na tem obmo­čju, prakse čiščenja cistern in infor­macije o nelegalnih odlagališčih, kjer bi se lahko v okolje sproščale nevarne snovi, sporočijo na brezplačno modro telefonsko številko JP Vodovod-Kana­lizacija 080 8652 ali na naslov voka@ vo-ka.si. Če bi bili pripravljeni na raz­govor z nami, nam zaupajte telefonsko številko in klic vam bomo vrnili. večje bogastvo, ki ga bomo v naslednjih desetletjih zagotovo potrebovali vsi, ki na tem območju živimo in delamo. Občina Ig je z izgradnjo kanalizacijske infrastruktu­re, sanacijo divjega odlagališča v zaledju vodarne Brest, osveščanjem prebivalstva in drugimi aktivnostmi na območju Iškega vršaja že veliko storila za preprečevanje onesnaževanja podzemne vode. Vendar pa je zaradi velike ranljivosti podzemne vode potrebno izvesti še dodatne aktivnosti. Zato moramo postaviti skupne uresničljive cilje različnih strok, uporabnikov prosto­ra in uporabnikov pitne vode, da to vodo, našo skupno odgovornost, obvarujemo za nas in naše zanamce. Petra Meglič, Joerg Prestor Poročilo o spremljanju skladnosti pitne vode na sistemih za oskrbo s pitno vodo v Občini Ig za leto 2016 OSNOVNI PODATKI NOTRANJI NADZOR mikrobiološka preskušanja kemijska preskušanja NLZOH Upravlja­vec Ime sistema Ime osk. območja Št. prebi­valcev Distribucija m3/leto Dezinfekcija Dezinfekcijsko sredstvo Druga priprava vode Tip vode Število vzorcev Št. neskladnih vzorcev Št. vzorcev z E.coli Število vzorcev Št. neskladnih vzorcev Neskladni po prilogi B 1 – da vključno z občasno)2 – ne vrsta dezinfekcijske­ga sredstva (1 – plinski klor, 2 – natrijev hipoklorit, 3 – klorov dioksid, 4 – ozon, 5 – UV, 6 – drugo – vpišite tudi kombinacije!) 1 – površinska 2 – nepovršinska 3 – mešana redneobčasnerednevpišite ime preseženega parametra* občasne vpišite ime preseženega parametra* redne občasne redne občasne redne vpišite ime preseženega parametra občasne vpišite ime preseženega parametra vpišite št. preseženih parametrov vpišite ime preseženega parametra Ljubljana Občina Ig Golo-Zapotok Golo-Zapotok 1612 86749 1 3 filtriranje 3 16 49 2 KB, EC 7 KB, EC, SK22, SK37, CP, EN 1 3 15 0 0 0 0 0 0 0 Ljubljana Občina Ig Iška vas Iška vas 676 37656 2 2 38 1 3 KB 0 0 0 0 12 0 0 0 0 0 0 0 Ljubljana Občina Ig Sistem iz vodarne Brest Brest 4283 215415 1 1, 3 2 24 2 0 0 1 EN 0 0 9 0 0 0 0 0 0 0 Ljubljana Občina Ig Gornji Ig Gornji Ig 30 1664 1 2 2 23 1 2 36, KB 0 0 0 0 8 0 0 0 0 0 0 0 Ljubljana Občina Ig Visoko-Rogatec Visoko-Rogatec 298 10501 1 5 2 28 3 1 KB 0 / 0 0 8 0 0 / 0 / 0 / Ljubljana Občina Ig Brezova noga Kremenica-Draga 101 28691 1 3 2 12 1 1 36 0 / 0 0 4 0 0 / 0 / 0 / SKUPAJ 7000 380676 141 57 9 / 8 / 1 3 56 0 0 / 0 / 0 / EC – E. coli, CP – Clostridium perfringens, KB – koliformne bakterije, SK22 – št. kolonij pri 22°C, SK37 – št. kolonij pri 37°C, EN – enterokoki, PA – Pseudomonas aeruginosa Zbirni center – letni delovni čas NOVO Zbirni center Matena je od aprila do oktobra odprt ob sredah od 9.00 do 13.00 ter od 15.00 do 19.00 (če je ta dan praznik, bo zbirni center zaprt). Dodatne informacije: Občina Ig (Uroš Čuden, tel.: 01/280-23-12) Režijski obrat Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: 041/408-407 Stanje vodomernega števca lahko sporočite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Grosuplje, Ig in Škofljica, Taborska cesta 1, 1290 Grosuplje Uradne ure za stranke so na sedežu Občine Ig: ob ponedeljkih od 9.00 do 11.00 ure Uradne ure po telefonu so: od ponedeljka do petka od 7.30 do 8.30 na tel. št. 01/7888-750 Mostiščar 03 | April 2017 18. seja občinskega sveta S vetniki so se na 18. redni seji sestali 8. marca, na dnevnem redu je bilo na­povedanih 10 točk, med dru­gim poročila nadzornega od­bora ter predlogi za podelitev občinskih priznanj. Po potrditvi dnevnega reda in dveh zapisnikov – s 3. izre­dne seje (ta je potekala 11. janu­arja, na njej so svetniki potrdili Odlok o uporabi sredstev prora­čunske rezerve za leto 2017; re­zervna sredstva so namenjena za kritje stroškov nastalih pri odpravi posledic suše v hribo­vitem predelu občine) in s 17. redne seje, pri katerem je Mar­tina Kovačič (SMC) prosila, da se pri točki, kjer so obravnavali problematiko doma v Iškem vintgarju, zapisnik dopolni oz. natančneje povzame razpravo. Sledila je obravnava in po­trditev Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načr­tu za območje SA-4/SS Sarsko – del, ki je bil pripravljen na pobudo lastnika zemljišča, za katerega bo pridobival gradbe­no dovoljenje. Tone Krnc (SDS) je izrazil pomislek glede tovr­stnega sprejemanja OPPN-jev po parcelah, a je župan pojas­nil, da smo podobne primere v naši občini že imeli. Pod 4. točko dnevnega reda so obravnavali in potrdili cenik najemnin zemljišč za nekmetij­sko rabo, ki ga – kot je pojasnil direktor občinske uprave Ja­nez Miklič – do zdaj nismo ime­li, k temu pa je občino spodbu­dil interes občanov za najem občinskih zemljišč. Brez raz­prave so svetniki nato potrdili Poslovnik o delu Odbora za raz­polaganje s sredstvi požarnega sklada Občine Ig. Naslednje tri točke dnev­nega reda so bile namenjene seznanitvi svetnikov z delom Nadzornega odbora (NO). Predsednica NO Petra Krajzel je svetnikom predstavila po­ročilo o delu NO v preteklem letu ter glavne ugotovitve dveh zaključnih poročil o opravlje­nih nadzorih nad: upravljanjem sistema NUZS za leti 2013 in 2014 ter organizacijo in izved­bo socialno varstvene storitve pomoči družinam na domu za 2014 in 2015 (obe poročili sta v celoti objavljeni na spletni stra­ni občine). Predzadnja točka je bila na­menjena obravnavi in potrditvi predlogov za podelitev letoš­njih občinskih priznanj. Župan je izrazil skrb, da bo pomen priznanj zaradi nekaterih predlogov, ki se pojavljajo, zvodenel. Priznanj je ponov­no več kot predvideva odlok (večkrat poprej so svetniki že ugotavljali, da je razlog za to v podelitvi priznanj ob okroglih obletnicah društev – ter da bi ta tip priznanj morali nekako izvzeti iz kvote, ki jo predvi­deva odlok). Zato so svetniki pozvali k dopolnitvi odloka oz. sprejetju sklepa, ki bi to rešil – tega so na koncu res oblikovali in nato sprejeli ter tako potrdili dobitnike občinskih priznanj. Seja se je končala s točko Pobude in vprašanja, kjer je mdr. Slavka Pavliča (SDS) zanimalo, kako je s prodajo občinskih kmetijskih in gozd­nih zemljišč (ta je občina veči­noma pridobila v zapuščinskih postopkih po občanih, za kate­re je plačevala oskrbo v domu za starejše). Direktor občinske uprave je na kratko opisal vse javne pozive (te vodi upravna enota) k prodaji, ki so bili veči­noma neuspešni. Slavko Pavlič je predlagal, da se tabla, na ka­teri se pričvrstijo listi z javnimi pozivi, zastekli, saj ti pogosto 'izginejo' z nje. Maja Zupančič Občina Ig / številka 3, april 2017 Uradne objave Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št.: 33/07, 70/08, 108/09, 106/10, 57/2012) in na podlagi 29. člena Statuta Občine Ig (Uradni list RS, št.: 39/16) je župan občine Ig sprejel POPRAVEK Sklepa o začetku priprave OPPN za del območja IG11-3/SC S tem sklepom se popravi Sklep o začetku priprave OPPN za del ob-V drugi točki se na koncu prvega odstavka pika spremeni v vejico in močje IG11-3/SC, ki je bil objavljen v Mostiščarju (Uradne objave št. doda: »ter parceli št. 415/75 in 415/75 obe k. o. 1700 Ig v velikosti 5/2016) in sicer se naslov spremeni in se glasi Sklep o začetku OPPN 58.807 m2.« za območje IG11-3/SC. Številka: 3505/0003/2016 Župan občine Ig Datum: 3. 4. 2017 Janez Cimperman l.r. Prireditev ob občinskem prazniku 21. marec je dan, ko Občina Ig praznuje svoj praznik. Ta dan ni izbran naključno, ampak je povezan z daljnim letom 1848, ko so uporni ižanski kmetje napadli, oplenili in zažgali ižanski grad, ki je bil tedaj v lasti grofov Auerspergov. Puntarji, ki so vzeli usodo v svoje roke, so za boljši jutri vseh postavili na kocko svoja življenja. Napad na ižanski grad je tisto leto močno odmeval, celo tako zelo, da so o njem poročali avstrijskemu cesarju. Prav ta dan je bil leta 1996 izbran za občinski praznik, ki smo ga prvič obeležili leto dni pozneje. Letošnji občinski nagrajenci S lavnostna prireditev, ki je povezana tudi s po­delitvijo občinskih pri­znanj, je bila v petek, 17. mar­ca 2017, v Športni dvorani Ig. Po himni, kratkem uvodu in pozdravu vseh udeležencev prireditve - poleg županov sosednjih občin se je priredi­ tve udeležil tudi častni konzul Hašetmitske kraljevine Jorda­nije v Sloveniji Samir Amarin, ki je županu Občine Ig na pri­reditvi podelili tudi posebno priznanje za uspešno sodelo­vanje, je vse zbrane nagovoril župan Janez Cimperman. Čarobnost večera so nam že takoj po uvodnem govoru župana na oder priplesali ot­roci iz oddelka Zajčki enote Studenček Vrtca Ig pod vod­stvom Erneste Maček in An­dreje Rupert in spremljavi vi­olinistke Maie Juvanc. Sledil je še plesni nastop dveh učenk 9. razreda OŠ Ig - Ule Golob in Lane Vrtačnik. Obe že več let uspešno nastopata in tekmuje­ta v plesni zvrst hip hop. Za to priložnost sta pripravili lastno koreografijo na izbrano glasbo. Sledilo je podeljevanje ob­činskih priznanj, ki jih je na seji 8. marca 2017 potrdil Ob­činski svet Občine Ig. V prvem Priznanje je našemu županu podelil jordanski častni konzul. Hip hop plesni nastop delu je župan ob pomoči čla­nic Društva žena in deklet na podeželju Ig podelil šest občinskih priznanj ter prizna­nje najboljši športnici, najbolj­šemu športniku in najboljši športni ekipi leta 2016. Sledil je nastop ŽPZ Peruni­ke, ki so zapele Dekle na vrtu zelenem sedi in Čudovit je ta svet. V drugem delu je župan ob ponovni pomoči članic Društva žena in deklet na po­deželju Ig podelil še sedem zlatih plaket. Zaključek veče­ra so popestrile in navdušile dvorano Dinamitke iz muzika­la Mamma Mia! Simona Vodo­pivec Franko, Alenka Godec in Damjana Golavšek v muzikalu igrajo Donno, Rosie in Tanyo. Zapele so nekaj najbolj znanih pesmi iz predstave, ki si jo je v Sloveniji ogledalo že več kot 100.000 obiskovalcev. Povezovalka prireditve je bila Branka Božič, ki je s svojo toplino, sproščenostjo in srč­nostjo še dodatno obogatila prireditev. Svojo redno letno razstavo je na prireditvi pri­pravilo Društvo žena in deklet Dinamitke na podeželju Ig, ki je tudi po­gostilo udeležence prireditve. Razstavo svojih slik pa je pri­pravila tudi nagrajenka Zden­ka Vinšek. Za lepo ozadje na odru so kot vsako leto poskr­bele vzgojiteljice iz Vrtca Ig, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Hvala vsem nastopajočim, ki ste s svojim programom pope­strili večer. Marica Zupan, občinska uprava Matjaž Zupan Prejemniki priznanj: TD Kurešček - ob 20-letnici delovanja Pavel Petrovčič - za aktivno delo pri razvoju gasilstva v kraja Zdenka Vinšek - za dolgoletno likovno ustvarjanje Tomišeljski jasličarji - za postavitev jaslic v Tomišlju Zlatko Usenik - za dolgoletno aktivno delo pri razvoju kraja Ekipa pionirjev PGD Iška Loka - za izjemne dosežke na gasilskih tekmovanjih v letu 2016 Zdenka Vinšek Zlatko Usenik Pavel Petrovčič Prejemniki zlatih plaket: Janez Modic - za aktivno delo na področju društvenih dejavno-PGD Kot-Staje - ob 90-letnici delovanja sti v kraju PGD Škrilje - ob 90-letnici delovanja PGD Brest - ob 110-letnici delovanja PGD Tomišelj - ob 110-letnici delovanja PGD Golo - ob 90-letnici delovanja PGD Vrbljene-Strahomer - ob 110-letnici delovanja Športnica leta 2016: Športnik leta 2016: Športna ekipa leta 2016: Lara Janželj - za izjemne Lovro Kramberger - za Ekipa mlajših dečkov B ŠD Mokerc Ig - za izjemne dosežke v dosežke v šahu vrhunske dosežke v karateju rokometu v letu 2016 Zahvale dobitnikov priznanj O b prejeti zlati plaketi se zahvaljujem predla-Na letošnji proslavi ob našem Tomišeljski jasličarji se ob prejemu pri­gateljema priznanja Turističnemu društvu občinskem prazniku smo znanja Občine Ig iskreno zahvaljujemo Krim in Prostovoljnemu gasilskemu društvu prejeli zlato plaketo Občine Ig. predlagatelju priznanja – Občinskemu od­Vrbljene-Strahomer kakor tudi občinskim svet-To visoko priznanje si jemljemo boru SDS Ig, ki je v našem delu prepoznal nikom, ki so predlagani predlog potrdili. v čast za vse, kar smo storili dob-trud, predanost Slovenstvu, ki se kaže v na- Zahvala velja tudi vsem članom društev in rega tako v društvu, vasi Brest na ših jaslicah, ter posebno umetnost, hvala žu­posameznikom, ki se skupaj trudimo, da bi nam ravni GZ Ig in tudi občini. pniku g. Jožetu Razingerju ter vsem, ki pod­bilo življenje v kraju in občini prijetno in bogato. Zahvaljujemo se predlagatelju pirate naše delo in nam vsako leto namenite Ne nazadnje velja zahvala tudi mojim domačim, županu Janezu Cimperman in prijazno besedo spodbude in pohvale. saj morajo ob mojih odsotnostih zaradi takih in seveda vsem članom občinskega Vabimo vas, da si ob naslednjem božiču drugačnih obveznosti namesto mene doma po-sveta Občine Ig, ki ste predlog vzamete čas in si ogledate jaslice v župnijski storiti marsikatero delo.sprejeli in ga potrdili.cerkvi Marije Rožnovenske v Tomišlju! Janez Modic Naša Zdenka Vinšek V Društvu Fran Govekar Ig smo za občinsko priznanje pred­lagali slikarko in pesnico Zdenko Vinšek. Zdenka veliko svojega prostega časa že leta namenja delu v društvu in prepri­čani smo, da si občinsko priznanje zasluži. Naj bo v zahvalo za ves dosedanji trud pa tudi spodbuda za delo v prihodnje. Draga Zdenka, iskrene čestitke, želimo ti še veliko poezije iz tvoje pesniške duše ter veliko slik! Članice in člani Društva Fran Govekar Ig Matej Pavlič PGD Brest Klemen, Jernej, Matej, Peter in Gašper Čestitamo N a predlog OO SDS Ig so priznanje Občine Ig prejeli tomi­šeljski jasličarji, ki so izdelali res lepe unikatne jaslice v cerkvi v Tomišlju. Fantom iskreno čestitam in jim želim še veliko idej v nasled­njih letih, da bodo bogatili našo dediščino in s svojimi umetni­nami navduševali in lepšali že tako lep božični čas. Tone Krnc, podžupan in predsednik OO SDS Ig Simona Pavlič • IZ ŽIVLJENJA VAŠKIH SVETOV ///////////////////////////////////////////////////////////////// Čistilna akcija na Visokem N a sončno soboto, 25. marca 2017, smo tudi na območju vaške skupnosti Visoko-Rogatec izvedli čistilno akcijo. Teden dni pred tem so del vasi Visoko že očistili učenci Svobodne waldorfske šole Kurešček, na omenjeni dan pa smo v petih skupinah po pet, torej skupno 25, v veči­ni otrok, poleg obeh vasi očistili še poti proti cerkvici sv. Nikolaja na Visokem in Kraljice miru na Kureščku ter proti glavni cesti Golo-Zapotok. Čeprav na prvi po­gled smeti ni bilo videti, smo jih nabrali kar precej, največ okrog in pod križiščem za Kurešček. Prednjačile so zelene in rde­če pločevinke, precej je bilo raztrganih vreč kosti in kože divjadi ter nekaj malega gradbenega materiala in strešne kritine (le kdo ima zeleno streho?). Pa tudi različ­ne drobne smeti, ki jih gre pripisati tudi turistom, ki zahajajo v naše kraje. Zaradi obojega bi bilo morda smiselno na tem mestu postaviti opozorilno tablo v smis­lu: Prepovedano odlaganje odpadkov! ali Smeti odnesi s seboj!, morda pa še bolj enostavno – postaviti smetnjak. Že dalj časa se dogaja, da ob glavni ces­ti (nedaleč stran od vodnega zbiralnika) nekdo vztrajno odlaga še vroč pepel na gozdna tla v listje. Ker se je lani suho listje že vnelo (k sreči je to opazil mimoidoči in skorajšnji požar v neposredni bližini hiš še v kali zatrl), bi na tem mestu radi opozorili, naj se to ne dogaja več. Pepel ne sodi v gozd! Vse opisano smo z veseljem in z veliko pomladne energije tudi počistili. Ostalo pa je še odlagališče salonitnih plošč, go­spodinjskih strojev in vsega mogočega pod ploščami, ki smo ga našli pod oz. za vasjo Visoko, pri katerem bomo za pomoč prosili našo občino. Končali smo seveda z druženjem ob malici, ki je ob čiščenju našega okolja ključni del dogodka. Aleš Tolar, SVS Visoko-Rogatec Srečanje starejših in občni zbor DU Ig 19. marca je župan naše občine v okviru občinskega praznika povabil občane, starejše od 75 let, na družabno srečanje. Ker je veliko povabljencev tudi članov Društva upokojencev Ig, to srečanje izrabimo za izvedbo občnega zbora društva. S rečanje običajno začne­jo naši najmlajši. Letos je ta čast pripadla Niku Mahkovcu, ki je na harmoniko zaigral nekaj znanih domačih. Sledil je pozdrav povezoval­ke Darinke Mazi Batagelj, ki je pozdravila vse prisotne, še posebej pa naše goste iz so­sednjih društev: DU Suhor, Škofljica, Krim-Rudnik, Ra­kitna, Podpeč-Preserje in do­mače Društvo Fran Govekar Ig. V nadaljevanju je povabila k priložnostnemu nagovo­ru prisotnih župana Janeza Cimpermana. Sledil je kultur­ni program, v katerem so se predstavili pevci Mešanega pevskega zbora DU Ig in har­monikarski orkester Burger. Za konec sta naša člana Jožica Anzeljc in Lojze Kobal zaigrala nekaj utrinkov iz življenja sta­ rejšega zakonskega para. Av­torica igre je naša članica Vera Kumše. Sledila je pogostitev. Po pogostitvi se je z Niko­vim uvodom začel občni zbor društva. Potek občnega zbora je znan, saj ga predpisuje za­kon. Iz poročil predsednikov odborov je razvidno, da je dru­štvo izpolnilo večino planskih obveznosti, odpadel je le en iz­let zaradi premajhnega števila prijavljenih. Iz Odbora za soci­alo poročajo, da se ljudje ved­no bolj zapirajo vase, vedno več jih odklanja obiske naših prostovoljcev. Mnoga poro­čila, ki obravnavajo kakovost življenja starejših, govorijo o tem, kako je za zdravo in za­dovoljno življenje pomembno druženje in razne skupne ak­tivnosti. Društvo vedno težje so­financira dejavnosti članov, zato morajo ti sami prispevati vedno več. Na začetku leta so vodstvu društva mnogo nego­tovosti povzročali novi davčni predpisi, povezani z izdaja­njem in potrjevanjem vezanih računov. Kazni za nepravilno delo tako društva kot vod­stva so visoke. Prisiljeni smo v izpolnjevanje vedno novih in novih obrazcev in poročil. Tako smo lani morali vsi čla­ni ponovno izpolnjevati prija­vnice za članstvo v društvu. Društvo mora s prostovoljci skleniti pogodbe o prosto­voljstvu, čeprav so že leta pro­stovoljci. Na občnem zboru smo morali odločati o tem, ali se želimo vključiti v Pokrajin­sko zvezo, ki nas bo vključila v ZDUS, čeprav smo že leta člani ZDUS-a itd. Če hočemo temu slediti – a moramo, saj nas k temu sili zakon –, je pot­rebno imeti kar nekaj pravne­ga, administrativnega in raču­novodskega znanja. Na koncu se zahvaljujem vsem, tako članstvu kot nečla­nom, ki so kakorkoli pomagali društvu, da je izpolnilo svo­je naloge. Zahvala gre ekipi, ki je pripravila prizorišče za srečanje, ter našim članicam za strežbo. Zahvala tudi pove­zovalki Darinki, ki vedno pri­tegne z izbranimi besedami in hudomušnim komentarjem. Štefan Bunič, predsednik DU Ig Gobarsko mikološko društvo Ig gostilo predsedstvo Mikološke zveze Slovenije Dne 4. marca je društvo v dvorani Centra Ig gostilo predsedstvo Mikološke zveze Slovenije in vse predsednike gobarskih društev Slovenije. Po pozdravnem nagovoru gostitelja, predsednika GMD Ig Braca Vukosavljevića, in predsednika Mikološke zveze Slovenije Amadea Dolenca se je začel posvet na temo dogajanja in dela v mikološki zvezi ter dovolilnic za nabiranje gozdnih sadežev. V sa pozornost je bila namenjena dovolilni­cam. Državni zbor je pred kratkim sprejel Zakon o nabiranju gozdnih sadežev in določil višino kazni za prekr­ške. Poleg tega Ministrstvo za kmetijstvo in Zavod za gozdo­ve pripravljata nov zakon za izdajo dovolilnic za nabiranje gozdnih sadežev po zgledu Hrvaške, Italije, Avstrije in Madžarske. K sodelovanju so povabili Mikološko zvezo Slo­venije. Kmalu bodo razpisi za izo­braževanje naravovarstvenih nadzornikov, ki bi imeli vse pravice pooblaščene osebe in bi izvajali nadzor, opozarjali ter kaznovali prekrškarje. Pri izva­janju tega zakona je potrebno spoštovati zasebno lastnino la­stnikov kmetijskih in gozdnih površin. Pri javni razpravi je potreb­no vključiti vse subjekte, vklju­čene v poseg v naravo. Mikološka zveza Slovenije predlaga in vabi k sodelovanju poleg gobarskih društev, lovske družine, gozdarje, turistična društva, ribiške družine, da sku­paj prispevajo k ozaveščanju uporabnikov narave in varova­nju narave ter spoštovanju za­sebne lastnine in solidarnosti. Ponosni smo, da smo kot mlado društvo gostili posvet na takem nivoju in smo aktiv­no vključeni v delo Mikološke zveze Slovenije. Vse informacije o delu društva so na voljo vsak torek od 18. do 19. ure v prostorih društva na Lju­bljanski cesti 2 (stari ga­silski dom Ig). V uradnih urah člani društva lahko poravnajo članarino, ob­čani pa se lahko včlanijo v društvo, prinesejo vzor­ce gob, ki jih ne poznajo, da jim jih bomo strokov­no določili. Dobrodošli! Braco Vukosavljević, predsednik GMD Ig Očistili dolino Drage P o načrtu Občine Ig je bila 25. marca izvedena čistilna akcija v Občini Ig. Gobarsko mikološko dru­štvo Ig je v svojem programu dela za leto 2017 načrtovalo tudi udeležbo na čistilni akciji. Kot vsako leto je bila naša na­loga očistiti dolino Drage in se udeležiti akcije po vaseh sku­paj z vaškimi sveti. 25. marca ob 9. uri se je eki­ • IZ ŽIVLJENJA STRANK /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Omizje Za življenje gre U vodoma smo si ogleda­li film Čudež življenja, ki je do dobra pretresel slovensko javnost. V pogovo­ru so sodelovali Anja Kastelic, mag. farmacije, terapevtka za­konske in družinske terapije, vodja Centra Chiara; Matjaž Venta, voditelj pobude 40 dni za življenje in Zavoda Božji otroci, Nada Žgur, glasbenica, profesorica, voditeljica zased­be Alfa in Omega in del ekipe 40 dni za življenje ter Jerneja Muhič, del ekipe 40 dni za živ­pa sedmih članov dobila na parkirišču v Dragi in začela čistiti desno stran od križišča ceste za Škofljico do lovskega doma ter naprej po kolovozni poti do konca naselja v Dragi, skoraj do vasi Dobravica. In nato nazaj okoli bajerjev do lovskega doma pri Velikem ribniku. V akciji so se nam pridružili člani RD Smuč, ki so počistili teren okoli bajerjev Rakovnik in Špilgut ter cesto Pot v Drago. Poleg ekipe v dolini Drage so se člani gobarskega društva udeležili čistilnih akcij po va­seh, in sicer: v Mateni in Bre­stu po dva člana, v Tomišlju en član, v Vrbljenah trije člani, v Iški vasi dva člana, na Dob­ravici en član in na Igu štirje člani. Skupaj je v čistilni akciji sodelovalo 22 naših članov. ljenje in Zavoda Božji otroci, skrbi za grafično podobo in sodobne poti komuniciranja. Anja Kastelic je predstavi­la abortivne učinke kontra­cepcijskih sredstev in druge oblike kulture smrti, kakor je ločitev, evtanazijo, splav, kon­tracepcijo in homoseksualnost poimenoval sveti papež Janez Pavel II. V Sloveniji. Največ splavov je bilo leta 1982, kar 20.000, leta 2014 pa je števil­ka padla na 4.264, koliko jih je bilo kot posledica uporabe Dragi občani V abimo vas k sodelo­vanju v dobrodelni akciji zbiranja knjig za novo knjižnico podružnič­ne osnovne šole na Lavrici. V lanskem letu je bila zgraje­na prva faza nove podružnič­ne osnovne šole na Lavrici. S tem so osnovnošolci pridobili nove učne prostore in prostor­no knjižnico. Nova knjižnica bo v popolnosti zaživela pred­vidoma z mesecem majem, saj trenutno še ni dovolj knjig za zapolnitev knjižnih polic, zato smo se v Lokalnem odboru SMC Škofljica in Ig odločili priskočiti na pomoč. Pomagali bomo z zbiranjem primerne otroške in mladin­kontracepcije, pa je nemogoče prešteti. Mnogi žal ne poznajo arbortivnih učinkov kontra­cepcije. Na letni ravni za spla­ve nameni država 2 mio EUR. Seznanili smo se tudi s poslanstvom centra Chiara ter zgodbo žene in matere Chiare Corbello Petrillo, ki je dala svoje življenje za življenje svojega otroka. Več o Centru Chiara najdete tu: www.cen­ter-chiara.si/. Ekipa 40 dni za življenje, ki je mednarodna ekumen­ska pobuda molitve in posta, ozaveščanja lokalne javnosti in miroljubnega bdenja pred abortivno kliniko z namenom izprositi milost prenehanja umetnega splava v svojem kraju, je predstavila delo slo­venske ekipe. S pobudo so za­čeli v ZDA leta 2004 in se hitro širi po vsem svetu. Dogaja se dvakrat letno, spomladi in je­seni, ter vsakič obrodi veliko sadov. Pobuda trenutno pote­ ske literature za otroke od 1. do 9. razreda. Vabimo vas, da pristopite k akciji ter podarite primerne knjige, ki že dolgo niso več v uporabi ter se na njih nabira prah, vam leži­jo na podstrešju ali jemljejo prostor novim. S tem želimo zbuditi tudi zavest o ponov­ni uporabi predmetov, ki jih Hvala vsem članom za tako udeležbo in krajanom, da so 'poskrbeli', da je letos bilo ve­liko manj smeti kot lani. Braco Vukosavljević, predsednik GMD Ig ka v 30 državah po svetu, med bolj zavzetimi za ohranitev življenja pa je tudi naša soseda Republika Hrvaška. Od začet­ka pobude je bilo z molitvijo, bedenjem in postom rešenih že preko 13.000 otrok (za ka­tere vemo). Več o pobudi, si lahko prebere tu: 40dnizaziv­ljenje.wixsite.com/40dnizaziv­ljenje. Povabljeni pa smo, da z molitvijo ali pristopom k akciji podpremo borbo za življenje. Večer smo končali v zau­panju, da bosta pro-life delo in molitev obrodila sadove, ki bo v našem narodu spodbudi­la kulturo življenja. Nada Žgur je izrazila zadovoljstvo, da so tudi naši pomladni politiki pro-life usmerjeni. Pogovorne­ga večera se je udeležila tudi nekdanja predsednica Ženske­ga odbora in generalna sekre­tarka SDS Alenka Jeraj. Ženski odbor SDS Ig Simona Pavlič več ne uporabljamo ali potre­bujemo, in dober zgled pre­nesti tudi na naše najmlajše. Knjige zbiramo predvidoma do 30. aprila 2017. Za več in­formacij pa se lahko obrnete na: skofljica@lo.strankasmc.si, saj zbiralno akcijo vodi Lokal­ni odbor SMC Škofljica. Martina Kovačič Nastop učencev GŠ Emil Adamič ob koncu 1. polletja Mladi ižanski glasbeniki V torek 21. 2. 2017, tik pred šolskimi počitni­ cami, smo se z učenci in starši glasbene šole Emil Adamič zbrali v avli OŠ Ig, kjer smo v prijetnem ozračju preži­veli skupen čas ob poslušanju glasbenih sadov preteklega dela mladih glasbenikov. Letos smo v GŠEA odprli godalno sekcijo, ki trenutno šteje štiri violinistke. Nova med učitelji je tudi učiteljica za prečno flavto. V prostorih starega vrtca je glasbeni pouk pridobil posebno noto in v teh prostorih res uživamo. Nastop ižanskih glasbe­nikov je tudi tokrat prikazal zvočno pestrost instrumen­talnega sestava, ki ga ponuja vpis v EA glasbeno šolo. Za­zvenele so skladbice na kitari, klavirju, flavti, klarinetu, violi­nah, klavirju in harmoniki. Ob zaključku dogodka so učenci 2. razreda nauka o glasbi iz­vedli še vokalno interpretacijo kvintnega kroga, ki v letoš­njem šolskem letu predstavlja pomembno snov v glasbeno­teoretskem delu. Na tovrsten kreativen način učenja je pro­ces pomnjenja »suhoparnih« znanj tudi bolj zabavno in hit­reje zapomljivo. Skupaj s poslušalci smo poustvarili in se predali še zvokom tišine, saj zaradi hrup­nega uma sodobnega tempa težko slišimo glasbo življenja. »Zato se moramo ljudje izuriti Otroško petje pod Mokrcem M amica, šopek, rožice ... so besede, ki jih je bilo slišati v kulturni dvorani GC Golo, ko je začel prepevati otroški pevski zbor Sladkosnedi. Na materinski dan, v soboto, 25. marca 2017 ob 18. uri, so mlade pevke in pevci prepevali svoje pesmi mamam, babicam, tetam in vsem materam pa tudi oče­tom, dedkom, stricem in os­talim obiskovalcem. Program so polepšale še recitacije Maje Škarja, Klemena Gregorič, Jerce Mavec in Laure Gale in igranje harmonike, na kate­ro je zaigral Klemen Jamnik. Program sta zelo lepo povezo­vala Marjetka Zupan in Timi Gregorič. Ideja za prvi samostojni koncert OPZ Sladkosnedi kot tudi prvi tovrstni koncert v Občini Ig se je porodila zbo­rovodji OPZ Evi Mavec lansko jesen, ko so se po počitnicah otroci spet zbrali in začeli pre­pevati različne pesmi. Misel, da svoje marljivo delo pokaže­jo javnosti, smo v Kulturnem društvu Mokrc sprejeli z ve­likim navdušenjem in skupaj smo zasnovali koncert Mate­rinski dan. OPZ Sladkosnedi se zbere vsak ponedeljek popoldne in pridno vadi in se uči novih in tudi že kakšnih znanih pes­mi. Eva Mavec, ki se ukvarja z glasbo že od malih nog, izbira repertoar pesmi iz svojega ar­hiva, ki ga ni malo. Svoje vese­lje do prepevanja dopolnjujejo tudi s pesmimi, ki jih prepeva­jo ob posebnih priložnostih v naši cerkvi sv. Marjete. Otroci Evi radi sledijo in z veseljem prepevajo. Zbor šteje 10 de­klic in 3 dečke, ki so med seboj zelo dobri prijatelji tudi zunaj zbora. To jim daje še dodatno motivacijo, saj pomeni to za njih še dodatno druženje. Se­veda pa crkljanja po vsaki vaji ne manjka, za kar poskrbi nji­hova Eva. Za uspešno izpeljan koncert naj se zahvalimo vsem nasto­pajočim, Poloni Kukovica, ki v dvojem: 1. Kako utišati svoj um. in 2. Kako izuriti ušesa, da bodo zmogla zaslišati našo no­tranjo glasbo. Ko nam to dvo­je uspe, Življenje doseže svoj vrh, svojo blaženost in blagos­lov.« (OSHO, Zlata zrna) In vendar smo se namenili poslušati zvoke instrumentov naših otrok, katerih glasba se je izoblikovala skozi trud dela in discipline. In to je smoter glasbene šole. Da nauči, kako deluje sistem, poda orodje. Potem pa dopusti, da se vsak sam odpravi na svoje lastno glasbeno potovanje. Maja Anžur Kajzer, Glasbena šola Emil Adamič je zbor spremljala na klavirju, seveda pa tudi staršem naših pevk in pevcev, ki so pomaga­li pri okrasitvi in pogostitvi. V Kulturnem društvu Mokrc smo veseli, da smo izpeljali še eno kulturno obarvano popol­dne. Otroci so naše največje bogastvo in tudi bogastvo na­šega društva. Njihov koncert je še en dokaz, da prenašamo kulturno dediščino na mlajši rod in da kultura v naših krajih ne bo zamrla. Darija Mavec, KD Mokrc Martin Mavec Pozdrav pomladi v Iški Loki Sonce sije in dekleta bi še ležala ... V soboto, 25. 3. 2017, na praznik vseh mamic, je v gasilskem domu Iška Loka potekala prava mala pomladna predstava, polna pesmi, plesa in prijetne druž­be. Letos je nosila naslov: Sijaj, sijaj, sončece. V uvodnem delu prireditve so nas skupaj s soncem poz­dravila zaspana dekleta s pla­nin in pastirji, ki so iskali svojo čredo. Skupaj so zapeli: Sijaj, sijaj, sončece, oj sonce rume­no, otroci vsi vstanite pomlad Zbor članov Kluba harmonikarjev Kumše V nedeljo, 5. marca, smo imeli zbor članov društva, na katerem smo pregledali delo in nastope v preteklem letu. Dogovorili smo se o delu v tem letu, ki bo jubilejno, saj bomo praznovali pozdravite! In res so jo pozdra­vili – tako domači nastopajoči kot gostujoči od drugod. Naši najmlajši z vasi so nas s pesmi­jo popeljali na pomladni trav­nik, zaplesali nekaj ljudskih plesov, nam povedali, da je včasih težko biti otrok, in sve­tovali, kako premagati strah. Seveda se z nastopom niso pozabili zahvaliti svojim ma­micam in očkom. Poleg vsega naštetega pesmi dveh mladih harmonikarjev in čelistke prav zares niso smele manjkati. Zaključna pesem vseh nastopajočih otrok Šest razposajenih deklet, tudi učenk OŠ Ig in plesalk plesne šole Aleksandra, je pokazalo nekaj zanimivih plesnih kora­kov. Otroci iz otroške dramske skupine Društva Fran Govekar Ig pa so nam z zabavnimi pri­godami čisto običajne družine zaigrali predstavo Mamica se nikoli ne pokvari. Za nežne pesmi so poskrbele pevke de­kliškega zbora Sorške kresni­ce iz Medvod, ki imajo za seboj kar veliko uspešnih nastopov in celo dve zgoščenki. Zapele že peto obletnico delovanja. V letu 2016 smo med dru­gim sodelovali na 4. srečanju harmonikarjev na Bledu, na dobrodelnem teku v Dragi in v Drugi violini na Starem trgu v Ljubljani. 3. decembra 2016 smo bili povabljeni v Sto­žice, kjer je potekal koncert Radia Veseljak. Članom, ki se niso udeležili prireditve Ve­seljakovih 20, smo sodelujoči predstavili zanimivo izkušnjo nastopa ob koncu koncerta. so štiri pesmi o mamah, saj se premalokrat zavedamo, koliko nam te dajo. Vsi nastopajoči so predstavo končali s pesmijo Sijaj, sijaj sončece in zdelo se je, da je v dvorani res posija­lo sonce. Večer se je nadalje­val ob sproščenem klepetu in dobrotah še pozno v noč. Najlepša hvala vaščanom, PGD Iška Loka, nastopajočim in vsem, ki ste kakorkoli poma­gali pri izvedbi te prireditve. Nataša Uršič Primož Belej Po zaključku zbora članov smo izvedli še vaje in ugotovi­li, da smo tehnično lepo nap­redovali. Roman Kumše, predsednik društva Klub harmonikarjev Kumše Zaodrje v dvorani Stožice Vaja po zboru članov Na 79. Govekarjevem večeru o poteh skozi čas V ponedeljek, 20. 3. 2017, je občinstvo v dvora­ni Centra Ig v uvodu in ob koncu večera razveselil Ženski pevski zbor Perunike. Zaradi zadržanosti dirigentke Kristine Cotič je zbor vodila Klara Maljuga. Perunike so z izjemno barvitostjo in dina­miko zapele pesmi: Čudovit je ta svet, Dekle na vrtu zelenem sedi ter Zrejlo je žito. V osrednjem delu večera je Alenka Jeraj predstavila An­drejo Breznik, kustosinjo in pedagoginjo v Narodnem mu­zeju Slovenije. Andreja Brez­nik je po poklicu arheologinja. Ob posnetkih je predstavila svoje desetletno delo, ki ga nje zgodovine na slovenskih mu prazniku Iga. Slike so v slika centra Iga izpred 140 let. je vložila v pripravo knjige z tleh. Pri njenem nastajanju je akvarelni tehniki, dve deli sta Razstavljajo: Zmago Wer­naslovom Po poteh skozi čas. sodelovalo več strokovnjakov, naslikani tonsko, kar pomeni v bole, Milan Šubic, Anita In-Knjiga je izšla 2016 pri Mla-uredil pa jo je Boris Bogataj. eni barvi. S tonskim slikanjem dihar Dimic, Julijana Peršič, dinski knjigi in je vodnik, ki V drugem delu večera je dosežeta ustvarjalki mistiko Ivanka Demšar, Irena Gašpa­odkriva arheološke parke sko-predsednica Društva Fran posebnega ali starodobnega. rič, Mateje Jere Grmek, Marija zi zgodovinske ere na sloven-Govekar Alenka Jeraj česti-Slikarke in slikarji so ustvarili Minka Žagar, Francka Želez­skih tleh. V vodniku je od 44 že tala Zdenki Vinšek za prejeto čudovita dela. V delih je za-nikar, Milan Zgonc, Marijana uradno svetovno registriranih občinsko priznanje. Za tem znati značilno likovno pisavo Rous Gojak, Irena Bravec Zu­arheoloških parkov opisanih je Zdenka Vinšek predstavi-posameznika, razkrivajo indi-pančič, Zdenka Vinšek in Ma­34 izletniških predlogov. Knji-la razstavo likovne skupine vidualne poglede v urbano in rija Franinovič.ga je prvi slovenski poljudni Društva Fran Govekar, ki se naravno okolje ter elemente vodnik o arheologiji, primeren enkrat tedensko srečuje na de-kmečke in sakralne arhitek­za vsakega radovedneža, in bo lavnicah in ustvarja. ture v občini. Na razstavo nas zagotovo omogočila celovitej-Tokratna razstava v knji-povabi najprej slika sedanjega še poznavanje ter razumeva-žnici je posvečena občinske-centra Iga, razstavo pa zaključi Zdenka Vinšek Teden ljubiteljske kulture T udi letos se Slovenija je pri slikanju, si ogledali gle­pridružuje evropskim dališke predstave, prisluhnili državam, ki obeležujejo petju pevk in pevcev naših Teden ljubiteljske kulture, in zborov ter si pod strokovnim sicer od 13. do 21. maja 2017. vodstvom ogledali razstavo S Tednom ljubiteljske kulture Koliščarji z Velikega jezera. ozaveščamo in predstavljamo Podrobnejši program boste vse, ki svoj talent, energijo in našli na oglasnih deskah in le­prosti čas namenjamo ljubi-takih. teljski kulturi, ter tako boga-Vabljeni! timo družbo in sebe. Več kot 100.000 nas je! V Društvu Fran Govekar Ig smo pripravili več dogodkov v okviru omenjenega tedna. Društvo Fran Govekar Ig Lahko boste opazovali slikar- Vabimo vas na 81. Govekarjev večer v ponedeljek, 8. maja 2017, ob 19.00 v knjižnici Ig. Tokrat smo v goste povabili predstavnike Zavoda Varna pot, ki se trudi preprečevati prometne nesreče in nudi oporo svojcem po izgubi ali poškodbi ljublje­ne osebe. Spregovoril nam bo predsednik in ustano­vitelj Zavoda Varna pot Robert Štaba. Svojo pesniško zbirko z naslovom Darilo življenju pa bo predstavila avtorica pesmi in ambasadorka Zavoda varna pot Breda Marija Kovše. Mladi pevci Sladkosnedi, ki delujejo v KD Mokrc, nam bodo zapeli. Vabljeni! Aktivni upokojenci O b besedi aktivni upo­kojenci bi lahko člo­vek hitro povezal misli z Mešanim pevskim zborom Društva upokojencev Ig. Ved­no pripravljeni na novo uče­nje, da bi poslušalcem pri­kazali še boljše petje. S tem namenom smo se v februarju odpravili na intenzivne pev­ske vaje v Repnje pri Vodicah. Dobili smo možnost prijetne­ga bivanja v domu duhovnih vaj pri šolskih sestrah. Zbrali smo se v petek popoldne, se razporedili po sobah in začeli peti. V sobotno jutro smo se zbudili pobeljeni s snegom. Čudoviti pogledi skozi okno so kar klicali po sprehodu po • KOTIČEK ZA MLADE ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Obisk planinke v vrtcu V petek, 24. 3. 2017, nas je obiskala planinka Mateja Uršič iz Planin­skega društva Krim. Otrokom je predstavila opremo, ki so si jo z veseljem pogledali pobli­že. Vsi skupaj smo se naučili, da moramo v hribe hoditi dob­ro pripravljeni. Svoje izkušnje o planinstvu smo zelo radi po­delili z Matejo, saj nas je vča­sih kar stežka preglasila. Skupina Ježki, enota Hribček belem, sveže zapadlem snegu, mi pa smo se posvetili petju in pridno prepevali celo soboto. S petjem smo nadaljevali tudi v nedeljo in naše pevsko dru­ženje končali s kosilom. Učili smo se novih pesmi, da obogatimo svoj repertoar in da dobimo novo energijo, ki jo pevci v zrelih letih zelo pot­rebujemo. Posebej smo veseli, da smo se med seboj na inten­zivnih vajah bolj povezali in se ogromno smejali. Tudi tokrat je šla z nami v pomoč Jasna Repa, tako da smo lahko loče­no delali moški in ženski del zbora. In vztrajnost obeh uči­teljev je pri učencih pokazala sadove. Z vikenda smo odhaja­li veseli in dobro razpoloženi, saj nas je navduševala ideja, da smo se spet veliko naučili. Dober teden po konča­nih intenzivnih vajah pa smo že nastopali. Tokrat smo se odpravili v Dom starejših ob­čanov Moste Polje v Ljubljani. Poslušalcem smo pripravili venček lepih domačih pesmi, s katerimi pobožamo srca pos­lušalk in poslušalcev. Stano­valci doma so bili veseli naše­ga nastopa in so nas povabili, da še pridemo. Teden dni pozneje, na pust­ni torek, pa smo nastopili še v Domu svete Katarine v Meng­šu. Kar nekoliko nervozni smo postali, ker nikjer ni bilo zbo­rovodje Klemna. Tako smo za pomoč poprosili kar arabske­ga gospoda, ki nam je z vese­ljem pomagal. Na pustni torek smo našemljeni razveselili sta­novalke in stanovalce doma. Torej kdo so aktivni upoko­jenci? Odgovor je očiten! Klemen Jerinc Franci Žirovnik V petek, 24. 3. 2017, nas je v dopoldanskem času obiskala planinka Mateja Uršič, članica Planin­skega društva Krim. Tako je z osnovami planinstva seznani­la Ptičke, Medvedke, Čebelice in Ježke. Predstavila nam je primerno obutev ter oblačila, pripomočke in orodja, ki so nepogrešljivi v planinah, po­leg tega pa nam predstavila tudi osnove obnašanja ter po­membnost pri ravnanju z od­padki. Otroci in vzgojiteljice smo navdušeno poslušali. Me­nim, da je s svojo predstavitvi­jo navdušila marsikaterega, zato se ji iz srca zahvaljujemo. Germana Mehlin Izvedeli smo veliko o hoji v hribe. Spoznali smo se z osnovami planinstva. Mamica se nikoli ne pokvari V Mladinski gledališki vi denar, saj ga bo tisti, ki ga skupini smo ob leto­ je zgubil, zagotovo prišel iskat. šnjem materinskem V pogovoru skupaj ugotovijo, dnevu pripravili igrico Mami­ da bogastvo ni samo v denar­ca se nikoli ne pokvari. Bese­ ju, pač pa v družini, prijatelj­dilo je napisala Roža Gantar, stvu in slogi. Strinjajo se, da so sestra naše častne občanke kljub temu, da nimajo veliko Mire Gantar. denarja, bogati, saj imajo drug Inna, Aleks, Nika in Kim drugega. so odlično odigrali poučno S predstavo smo gostovali v zgodbico z lepim sporočilom. PŠ Lavrica in Golo, na OŠ Ig, Andrej in Alenka sta našla 100 Vrtcu Ig, v cerkvi na Igu in To­evrov. In kaj zdaj? Ves denar mišlju ter na prireditvi ob ma­sta zapravila za darila zase, terinskem dnevu v Iški Loki. za sestrico in za mamico. Ko vsa vesela prihitita domov, pa Še več. Okrega ju, da to ni bil la zapraviti. Zahteva, da darila Alenka Jeraj mamica ni tako zelo vesela. njun denar in da ga ne bi sme-vrneta prodajalki, ona pa spra- V Obisk živalskega vrta Razmišljanje ob svetovnem torek, 28. 3. 2017, Po sprehodu z vodnikom dnevu voda smo učenci 7. raz-smo odšli v učilnico, kjer redov obiskali lju-smo spoznali še kačo in Vsi vemo, da je voda vir živ-čista. V njej živijo ribe, te pa po­bljanski živalski vrt. pajka, ki si ga nisem upala ljenja in da brez nje ne bi tem, ko voda ponikne, poginejo. Iz Tam smo najprej dobili prijeti. Po končani vodeni mogli živeti. Voda na na-lastnih izkušenj lahko povem, da zemljevid, ki nam je poma-delavnici smo se z učitelji-šem svetu prevladuje, a pitne je sem pred leti mislila, da je voda gal pri orientaciji, kje so cama odpravili še do slona, bolj malo. čista, zato sem jo poskusila. Ime­posamezne živali. mačjega pande in do ptic. Veliko ljudi pa je ne spoštuje la je običajen okus hladne vode, Kmalu mi je padla v Po končanem ogledu smo in se ne zaveda, da ponekod vode vendar sem čez nekaj časa imela oči lesena žival – trojan-se lahko odpravili razisko-primanjkuje ali je sploh ni. želodčne težave, kar pomeni, da ski konj, ki nas je prese-vat po svoje. Z Zojo sva šli Ljudje zaradi tega umirajo! je oporečna. Veliko bolj mi je všeč netil, saj je v njem sedel najprej do kozorogov. Vodo lahko prečistimo, vendar ne okus barjanske vode, s sošolko vojak, seveda ni bil pravi, Čas v živalskem vrtu tiste, v kateri je razlita nafta ali Zojo ji praviva, da je zdravilna, da imel pa je jezen in mrk po-je hitro minil, zato smo se druge kemikalije, taka ni več za je tudi voda večne mladosti. Lah­gled. Nadaljevali smo pot odpravili na avtobus in do-pitje. Kdo je onesnažil vodo? Od-ko vam zaupam tudi lokacijo te in si ogledali male opice mov na Ig. Ta dan mi je bil govor je preprost – mi, ljudje. Za-posebne vode, to je na Igu ob ma­in koze, race ter ovce. Ob zelo všeč, saj sem izvedela radi tega živali v naravi umirajo. kadamski poti. Voda teče in izvira 9.30 smo si lahko ogleda-veliko novega o živalih. Kot Zaradi nas se morski organizmi noč in dan ter se nikoli ne ustavi, li hranjenje dveh morskih zanimivost naj dodam, da zastrupljajo. V Sloveniji smo lah-zato ima svež okus. levov. Skakala sta v vodo je tega dne praznovala roj-ko srečni, da imamo dovolj vode. Za konec naj povzamem bistvo. skozi obroč, lovila hrano, stni dan hči opice Mojce. Ne želimo je zavreči, zato pazimo Voda je ena in edina, zato jo mora­oskrbnik pa ju je ob tem Upam, da bomo tak naravo-nanjo. Pri nas je veliko rek. Dedek mo paziti. Vsaka kapljica je stara tudi izmeril. Kmalu za tem slovni dan še kdaj ponovili.mi je povedal, da je bila naša reka več milijonov let, saj je vir življe­smo spoznali tudi našega Iška zelo čista, da so v njej živeli nja, ki se nenehno pretaka.vodnika, ki nam je o živalih Špela Zalar, 7. b celo potočni raki. Danes je ta reka povedal veliko zanimivega. v primerjavi z nekoč veliko manj Špela Zalar, 7. b Mostiščar 03 | April 2017 Dragi otroci, vabljeni na prireditev v Knjižnico Ig Dream in English My Basket Delavnica My Basket nas bo opogumila, da lahko s kratkega pomladanskega sprehoda v svoji košari prinesemo domov marsikaj zani­mivega in okusnega. Namenjeno otrokom od 3. do 8. leta starosti. Vodi Špela Podkoritnik Mokorel. Knjižnica Ig Banija 4, 1292 Ig tel.: 01 286 33 88 • TURIZEM ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Razstava Koliščarji z Velikega jezera stopa v novo sezono O d leta 2010, ko je Društvo Fran Govekar Ig z evropskimi sred­stvi programa Leader na Igu uredilo stalno razstavo Koliščarji z Ve­likega jezera, njen obisk vsako leto na­rašča. Lani si je razstavo ogledalo 1.800 obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Po vpisu na seznam Unescove svetovne de­diščine opažamo povečano zanimanje tudi pri turistih iz tujine, sicer pa med obiskovalci prevladujejo šolske skupine. Razstava – katere najbolj privlačni del je maketa kolišča pa tudi številne repli­ke arheoloških najdb – je za zdaj odprta le po predhodni najavi na telefonsko šte­vilko: 040/867-393 ali po e- pošti: info@ dfg.si, kjer dobite tudi več informacij. V okviru Tedna ljubiteljske kulture, ki bo potekal med 13. in 21. majem bodo po razstavi organizirana brezplačna vo­denja – kateri dan in ob kateri uri, vas bomo pravočasno obvestili z letaki in na naši FB-strani V deželi koliščarjev. Maja Zupančič Maketa kolišča Mostiščar 03 | April 2017 Celovitost O troci se najbolje poču­tijo, če imajo možnost, da se razvijajo, da rastejo, osvajajo nova znanja, pridobivajo nove izkušnje, da se lahko plemenitijo … Tega nam sicer ne povedo, marsi­kdaj temu tudi nasprotujejo, se pritožujejo in tarnajo, ampak odrasli moramo vedeti, kaj je za njih dobro. Ključno je, da jih vidimo, da jim prisluhnemo, da jih upoštevamo, a tudi, da jih vodimo, usmerjamo in se odgovorno odločamo za njih. Vzgoja in izobraževanje v današnjih časih nista lahka, saj je v okolju, družbi in no­tranjem svetu odraslih veliko negotovosti in nejasnosti. Če danes obvladujemo materialni zunanji svet z zelo razvito teh­niko, je notranji človeški svet zelo podhranjen. Včasih celo toliko, da sploh ne vemo, da je tak. Pri vzgoji in izobraževanju se moramo zelo potruditi, da otroku omogočimo dostop do temeljnih človeških idealov, ki so dani na različne načine: s pravo pristno in plemenito umetnostjo, prek tradicional­nih rokodelskih veščin in s pravim znanjem – o življenju, in ne znanjem za teste. Znanje za opravljanje testov morajo pridobiti, a ključno znanje je tisto, ki ga bo od njih zahteva­lo življenje. Zato je smiselno vzgajanje in izobraževanje celotnega človeka, ne le njegove glave. Glava mora biti glavna, a gla­va sama zase je egoistična in osamljena, potrebuje srce, roke. Tako kot vzgajamo miš­ljenje, moramo vzgajati obču­tek za svet in voljo za življenje. Resnico, lepoto in dobroto ot­roci doživljajo v nekakšni eno­sti, zato jim moramo pokazati, da v znanju obstaja smiselnost za njih, da je svet poln lepote in da njihove roke, njihova de­janja lahko svet spreminjajo v dobro in smiselno resničnost. Ne gre za to, da ni temnih pla­ti sveta, zlobnih dejanj in ne- Seminarji na Golem S eminarji, ki jih organi­ziramo pod okriljem TD Kurešček, so v polnem teku. Na preteklih seminar­jih smo se že sprehodili skozi stanja hipnoze, odstranjevali smo notranje vezi, ki omeju­jejo, pogledali v svet duš in energetsko čistili prostore ter spoznavali zdravilne moči ko­noplje. Res pestro dogajanje, ki ga v mesecu aprilu še nad­grajujemo. April bo za nas me­sec filozofije, saj bosta z nami dva izjemna predavatelja, ki nam bosta zapletene filozof­ske teme predstavila prepros­to in razumljivo. V sredo, 12. aprila, je bil z nami dr. Mohor Demšar. Že sam naslov njegovega preda­vanja Sreča in smrt sproži v človeku vrtinec mešanih ob­čutij. Kako priti do resnične, in ne navidezne sreče, je tema, ki je zanimiva večini, medtem ko bi tisto o smrti raje poslušali kdaj drugič – posthumno. Dr. Mohor Demšar, ki je lani dok-smislov, temveč za to, da v času, ko odraščajo, spoznajo, doživi­jo in razvijajo svoje ideale, ki jim bodo v prihodnosti omogo­čali, da presežejo vse ovire, ki jim bodo prišle nasproti. Otroci doživljajo svet dru­gače od odraslih in temu pri­merno njihove potrebe po znanju zadovoljujemo prek umetniških aktivnosti, zgodb, podob, slik, gibanja in izku­šenj. Prek dejavnosti posto­poma vstopamo v abstrakcijo, toriral iz filozofije Platona in vedno znova uteleša, je edina Rudolfa Steinerja, je iz te teme pred desetletjem zagovarjal tudi svojo magistrsko nalogo. Skozi filozofijo Sokrata, Plato­na, Aristotela in Rudolfa Stei­nerja nam je predstavil, da sta sreča in smrt tesno, usodno povezani.  Ljudje danes sicer pogosto lažno upajo, da je s smrtjo vse­ga konec in da se živi le enkrat, zato so prepričani, da je edino merilo kar se da veliko uživati. Ker pa je duša nesmrtna in se rešitev, da človek postane kar najboljši in najrazumnejši, skratka, da sam sebe vzgoji in izobrazi. Na videz paradoksal­no se celo izkaže, da le skozi smrt pridemo v preobraženo življenje. Drugače rečeno: brez smrti bi nas v današnji konsti­tuciji pobralo. Življenje lahko človek zgolj izživi, a izkaže se, da postane tako življenje prazno, brez pra­vega smisla. Na srečo v vsa­kem človeku živi gon po spoz- Dr. Mohor Demšar Dr. Davorin Peršič prek dejanja k spoznanju, prek izkustev v znanje. Bistveno je, da upoštevamo njihov način doživljanja. Če poznamo ra­zvojne korake otroka, lahko pri konkretnih otrocih v razredu prepoznamo njihove temeljne potrebe in na njih odgovarja­mo. Vzgoja je umetnost v pra­vem pomenu besede. dr. Davorin Peršič, vodja Svobodne waldorfske šole Kurešček nanju. Vprašanje je, kaj lahko mi damo svetu, ne le, kaj bomo dobili od njega. Če ste morda zamudili pre­davanje o sreči in smrti, imate še eno priložnost, da se pog­lobite v svet filozofskega raz­mišljanja. V sredo, 26. aprila, bo z nami dr. Davorin Peršič. Davorin je vodja Svobodne waldorfske šole Kurešček, je filozof, urednik in raziskova­lec antropozofije, ki že več kot petnajst let vodi filozofska in antropozofska izobraževanja ter seminarje. Naslov njego­vega predavanja je Filozofski temelji waldorfske pedago­gike. Glede na to, da imamo od lanskega leta tudi v naši občini na Visokem šolo, ki deluje po načelih waldorfske pedagogike, bo zelo zanimivo slišati iz prve roke, kaj je wal­dorfska pedagogika. Njen ute­meljitelj je bil dr. Rudolf Ste­iner, ki je pred stoletjem svoj filozofski nazor razvil na vseh področjih človeškega življe­nja: od posameznih znanosti, umetnosti, religije do družbe, medicine, kmetijstva in peda­gogike. Njegova filozofija in odnos do stvarnosti temelji­ta na spoznavnih silah posa­meznega človeka, s katerimi zelo praktično osvetljuje vse pojave naše stvarnosti. Zaradi jasnosti, nedogmatske globine in rezultatov svojega dela po­staja vse bolj sodoben avtor, njegov pogled, ki se imenuje antropozofija (iz: anthropos – človek in sophia – modrost), pa vse bolj potreben. V sredo, 10. maja, pa bomo imeli na obisku kar dva izku­šena predavatelja, psiholo­ginjo in predavateljico mag. Darijo Žgavc in svetovalca, raziskovalca in asistenta prak­tik komplementarnih ved Rajmunda Juga. Predstavila bosta praktične tehnike in strategije pristopov k samemu sebi in drugim z metodo OSD – metoda obvladovanja sebe in drugih, katere avtorja sta predavatelja in jo praktično iz­vajata že z več sto posamezni­ki in družinami, ki pri njima poiščejo nasvete in pomoč pri razreševanju svojih psiho­somatskih težav, preseganju neugodnih vedenjskih vzorcev in življenjskih zapletov sebe in drugih na različnih področjih življenja. Posebnost strategij in pristopov metode OSD je v tem, da vključuje psihološka in komplementarna znanja in izkušnje strokovnjakov z obeh področij. Druženje je namenje­no vsem, ki živijo ustvarjalno, uspešno, uravnoteženo s sabo in drugimi, želijo to obdržati in nadgrajevati, ter tudi tistim, ki želijo vse to vzpostaviti. Kar pestro dogajanje in prepričani smo, da se bo našlo za vsakega nekaj zanimivega. Roman Povše Zgodnje preprečevanje govorno-jezikovnih motenj je nujno Ne zamudite zgodnje obravnave pri logopedu (1. del) L ogopedija je veda o tera­piji govorno-jezikovnih motenj (govornih na­pak) in njihovo odpravljanje. Ukvarja se z diagnostiko in terapijo. Ugotavlja prisotnost govorno-jezikovnih motenj, vzroke in posledice njiho­vega nastajanja ter načine njihovega preprečevanja in odpravljanja (Steiner, Keršič, 2000). Logopedija spada v po­dročje medicinske, pedagoške, psihološke in socialne službe, zato je zelo pomembno, da med seboj sodelujemo in s tem dosegamo najboljše rezultate. Otroci z govorno-jezikovni­mi motnjami so skupina otrok, ki imajo zmanjšano zmožnost usvajanja, razumevanja, izra­žanja in/ali smiselne uporabe govora, jezika in komunika­cije. Odstopanja na teh pod­ročjih pomembno vplivajo na otrokovo vsakodnevno spora­zumevanje in učenje. Posledi­ce motenj se izražajo v otro­kovi sposobnosti interakcije z okoljem, učenju prek jezika in vedenju že v predšolskem obdobju. V šolskem obdobju se motnje izražajo tudi pri us­vajanju in izkazovanju šolskih znanj in veščin, medosebnih odnosih, vedenju in čustvova­nju. Pri otrocih z govorno-jezi­kovnimi motnjami praviloma obstajajo neskladja med be­sednimi in nebesednimi spo­ sobnostmi, pri čemer so ne­besedne sposobnosti običajno boljše od besednih. Govorno-jezikovno motnjo opredeli logoped skladno s strokovnimi standardi po kri­terijih za opredelitev motnje. Motnje se pojavljajo na konti­nuumu od lažje do težke mo­tnje na enem ali več področjih: pragmatika, semantika, sinta­ksa, fonologija, artikulacija in fluentnost govora. Pomemben dejavnik za opredelitev govorno-jezikovne motnje je ugotovitev, da govor­no-jezikovna motnja pomem­bno vpliva na otrokove vzgoj­no-izobraževalne potrebe in njegovo delovanje ter uspeš­nost v vzgojno-izobraževal­nem procesu. Govorno-jezikovne motnje se lahko pojavljajo samostojno kot primarne motnje, sekun­darne motnje (kot posledica drugih motenj) ali kot pridru­žene motnje hkrati z drugimi motnjami, če so ugotovljena odstopanja skladno s strokov­nimi standardi po kriterijih za opredelitev govorno-jezikov­ne motnje. V skupino otrok z govorno­jezikovnimi motnjami ne uvr­ščamo otrok: - s težavami na govorno-jezi­ kovnem področju, ki same po sebi ne zmanjšujejo zmožnosti otrokovega spo­razumevanja in ne vplivajo na njegovo socialno vklju­čevanje in proces učenja ter pri katerih zadostuje ambu­lantna logopedska obravna­va, - z odstopanji na področju komunikacije, govora in jezika, ki se pojavljajo v sklopu ugotovljenega glo­balnega razvojnega zao­stanka predšolskega otroka in jih ne moremo opredeliti skladno s strokovnimi stan­dardi po kriterijih za opre­delitev govorno-jezikovne motnje, - z motnjami v duševnem razvoju, z izjemo otrok z motnjo v duševnem raz­voju, pri katerih poleg po­membno znižanega splošne­ga intelektualnega funkcio­niranja ugotavljamo še dodatno pomembno več­je odstopanje na področju govorno-jezikovnega razu­mevanja in izražanja, kot je običajno za opredeljeno motnjo v duševnem razvo­ju, - z izgubo sluha, večjo od 30 dB, ki sama po sebi povzroča zaostanek v razvoju govor­no-jezikovne komunikacije, - s čustvenimi in vedenjskimi motnjami z odstopanji na področju govorno-jezikov­ne komunikacije, ki jih ne moremo opredeliti skladno s strokovnimi standardi po kriterijih za opredelitev govorno-jezikovne motnje, npr., selektivni mutizem, - z motnjami aktivnosti in pozornosti (ADHD – otrok ima težave s pozornostjo in je pretirano motorično dejaven), pri katerih teža­ve v govorno-jezikovni ko­munikaciji (težave s slušno pozornostjo, sledenjem na­vodilom, čezmernim govor­jenjem ipd.) niso posledica odstopanj na področju go­vorno-jezikovnega razume­vanja in izražanja, ki bi jih lahko opredelili skladno s strokovnimi standardi po kriterijih za opredelitev go­vorno-jezikovne motnje, - ki so dvo- ali večjezični in pri katerih se odstopanja na področju govorno- jezi­kovnega razumevanja in iz­ražanja pojavljajo le v razu­mevanju in uporabi enega jezika, v drugem jeziku pa se te motnje ne pojavljajo. (se nadaljuje) Dr. Franci M. Kolenec, svetnik, prof. in mag. def. Prikaz spomladanske oskrbe sadnega drevja Č ebelarsko društvo Ig je tudi letos, 16. marca, pripravilo prikaz spo­mladanske oskrbe sadnega drevja. V lepem vremenu se je zbralo prek 60 radovedne­žev. Prikaz je izvedel naš član in profesionalni sadjar Roman Mavec v sadovnjaku Štefana Buniča v Brestu. Gospodi­nja je tudi letos vse prisotne postregla z dobrotami iz do­mačega sadja. Roman je uvodoma pouda­ril pomen izbora vrste, gosto­te in velikosti sadnega drevja glede na razpoložljivi prostor oz. velikost sadovnjaka. V dru­gem delu je prikazal klasične oblike reza hruške, slive, nek­tarine, ribeza, maline in robi­de. Potek je prilagajal glede na številna vprašanja prisot­nih. Tako je padlo vprašanje, • ŽIVLJENJE ŽUPNIJ ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Novice iz župnije Tomišelj N aši jasličarji so v pe­tek, 16. marca 2017, na občinskem prazniku prejeli priznanje Občine Ig za izdelavo izjemno lepih in umetniških jaslic v cerkvi. Za njihov trud in dobro voljo, ki jo vsako leto vložijo za pripravo lepih jaslic, jim iskreno česti­zakaj med zorenjem začnejo gniti nektarine. Lani so moč­no gnile tudi češnje, čeprav je bilo vse pravočasno škrop­ljeno proti gnitju oz. moniliji. Težav primarno ne povzroča gliva, temveč insekt, imeno­van suzuki mušica, ki je mu­tant vinske mušice. Razvila je sposobnost, da lahko predre kožico sadeža. To je nova vrsta škodljivca, ki ima v sezoni do 12 zarodov. V sadovnjak prileti takrat, ko se začne sadje meh­čati. Predre kožico in pije sok. Ta luknjica se ne more zarasti. Zaradi vdora bakterij pride do gnitja v obliki majhnega kro­ga, ki se veča, z vidno luknjico v sredini. Če upoštevamo hit­rost množenja škodljivca, smo kaj kmalu ob pridelek. Za zdaj obstaja samo en pri­meren insekticid laser. Karen­ tamo.  V Tomišlju smo na praznik Gospodovega oznanjenja pra­znovali materinski dan. Uvo­doma so nas s čudovito igrico Rože Gantar Mamica se nikoli ne pokvari navdušili igralci iz mladinske gledališke skupine DFG Ig pod vodstvom režiser-ca je dva dni, a to je za večino sadjarjev vseeno problem, ker je med zorenjem sadja treba večkrat škropiti s tem insek­ticidom. Raziskave potekajo v smeri, da bi iznašli vabe, ki ke Alenke Jeraj. Mali Jakob je recitiral pesmico za mamico, skupina Arcus pa je prepevala med mašo in v programu. Ob koncu so vse mamice prejele vrtnico. Hvala mamam za živ­ljenje in Bog živi naše družine! V nedeljo, 26. marca 2017, pa je Alenka Jeraj predstavi­bi jih obesili na zoreče drevo, podobno kot jih že zdaj te obe­šamo proti češnjevi muhi. Ka­korkoli, tudi sadjarjenje ni več takšno, kot je bilo. Štefan Bunič, ČD Ig la potovanje k našim rojakom v Argentino. Ob prikazu slik smo začutili utrip življenja Slovencev v Argentini. ŽPS Tomišelj Simona Pavlič 5. občni zbor župnijske Karitas Ig Č lani župnijske Karitas Ig (ŽK Ig) smo se sesta­li na 5. rednem občnem zboru v ponedeljek, 6. 3. 2017, kjer smo sprejeli poročilo o delu in finančno poročilo ŽK Ig v letu 2016 ter plan dela in finančni plan za leto 2017. V letu 2016 smo se sestali na 9 sestankih, kjer smo obrav­ navali problematiko pomoči ljudem v stiski iz župnij Ig, Tomišelj in Golo v hrani, obla­ čilih, higienskih pripomočkih, plačilu položnic, nakupu kur­ jave, šolskih potrebščinah in drugih vrstah pomoči. Naša ŽK šteje 17 rednih prostovoljnih sodelavcev. Ob­časnih sodelavcev smo v lan­skem letu imeli 16. Opravili smo 1.083 ur prostovoljnega dela (organizacijska, vsebin­ska in druga dela). V glasilu Mostiščar smo imeli 9 objav, prav toliko v Naši župniji. Ob­javo imamo tudi na internetu. Vsak drugi petek v mesecu so informacije od 17. do 18. ure v Vsem rednim in občasnim sodelavcem, ki kakorkoli po­magate v tej dobrodelni orga­nizaciji, iskrena hvala. Prepri­čani smo, da nam boste tudi v prihodnje pomagali po svojih močeh. Posebna zahvala vsem dob­rotnikom, ki nam kakorkoli pomagate in prispevate svoj dar za ljudi v stiski. Ana Podržaj,tajnica ŽK Ig Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig Uradne ure Karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v učilnici župnišča. Transakcijski račun župnijske Karitas Ig, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoč ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.). • IŽANSKA PAŽARNA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Jutranja intervencija v Brestu V soboto, 25. februarja, smo ob peti uri zjutraj dobili poziv za inter­vencijo na hišno št. 35. Izvedli smo notranji napad in našega poveljnika čisto zmedenega presenetili v spalnici in mu le s težavo uspeli dopovedati, učilnici župnišča na Igu. Teh je bilo v lanskem letu 12. V letu 2016 smo zbrali in razdelili 346 kg podarjene hra­ne in higienskih pripomočkov, ki ste jih darovali v voziček, nameščen v trgovini Mesar­stvo Blatnik, d. o. o., na Igu ter v postnem in adventnem času v cerkvi. Zbrali in razde­lili smo 157 kg rabljenih obla­čil ter še nekaj druge opreme in igrač. Delili smo tudi EU hrano in hrano, ki jo kupimo z zbranimi sredstvi, ter hrano, ki jo dobimo iz Škofijske Kari­tas Ljubljana vsaka dva mese­ca. Število vseh oseb, ki smo jim pomagali v letu 2016 v kakršnikoli obliki, je bilo 306. Organizirali smo družabno srečanje za starejše s sv. mašo ob praznovanju župnijske­ga zavetnika sv. Martina. Za velikonočne in božične pra­znike smo obiskali starejše v domovih za starejše in doma ter jih obdarili z nekaj dobro­tami. Prav tako smo obdarili tudi otroke naših prosilcev. S pomočjo naših občasnih sode­lavcev smo izdelovali butarice (za velikonočne praznike) in adventne venčke (za božične praznike) ter tako zbirali pro­stovoljne prispevke za delo­vanje naše ŽK. Prostovoljne prispevke smo zbirali tudi s ponudbo velikonočnih in bo­žičnih voščilnic, slik ter sveč. Udeležili smo se izobraževanj, duhovne obnove in romanja, ki so jih organizirale posamez­ne ŽK in ŠKL. da smo ga prišli reševat pri njegovih 40 letih. Čisto omo­tičnega smo ga komaj uspeli odpeljati ven, kjer ga je čaka­lo veliko presenečenje. Zunaj smo ga postrojeni pričakali članice in člani društva, kjer smo mu zaželeli vse najboljše za 40. rojstni dan. S seboj pa smo pripeljali tudi mlajček, ki smo mu ga postavili v zgo­dnjih jutranjih urah. Vidno ganjen je priznal, da je mislil, da ga v življenju ne more nič presenetiti. Zdaj je naš poveljnik spoznal, da smo vedno pripravljeni za akcijo, ne glede na uro. Matej, želimo ti še mnogo sreče in naj te še naprej h ga­silcem vleče. Jožica Drobnič Roman Črnič Rojstnodnevno presenečenje za poveljnika Gasilci na malo drugačni intervenciji Evropska pešpot E6 – prva etapa Udeleženci pohoda Aleš Cvahte Za nami je prva etapa Evropske pešpoti E6, imenovane tudi Ciglar­ jeva pot, ki smo si jo v PD Krim zadali prehoditi letos. Pot od Ilirske Bistrice po Brkinih in Čičariji do Strunjana smo pre­hodili v treh dneh. Napravili smo 84 kilometrov in skupaj 2.720 m vzpona. Izbrali smo idealen čas hoje, saj se je nara­va že začela prebujati. Zjutraj je bila še slana, čez dan pa so že prijali kratki rokavi. Bliže smo bili morju, več cvetoče­ga grmovja in drevja nas je pozdravljalo. V Istri je bilo ne­kaj vrtov že sveže pokošenih. V Ilirski Bistrici smo prečili reko Reko in se po dolini Posrtve usmerili proti zahodu. Vasica Pregarje ima celo trgovino, si­cer so zaselki malo številčni in že na prvi pogled je očitno, da Pogled proti cilju Jelka Novak Mavec je prebivalcev malo, pa še ti so v glavnem ostareli. Prvo noč smo prenočili na zanimivem kmečkem turizmu z imenom Ranč Abdul. Domačinka je poročena z Maročanom, vzre­jata pa jahalne konje arabske­ga porekla. Drugi dan smo se povzpeli na Slavnik. Nekoliko slabša vidljivost tega dne ni pokvarila dobrega razpolože­nja, pa tudi koča je bila odprta. Sledilo je Podgorje, nato čez Kraški rob do Podpeči in nap­rej do Hrastovelj. V Kubedu smo nekoliko skrenili iz poti zaradi nočenja v Gračišču. Zadnji dan smo večji del poti pogledovali proti Koprskemu Pohod Kurešček–Rašica T radicionalni, letos že 18. Pohod Kurešček– Rašica je pomemben rekreacijski dogodek, ima pa tudi kulturni in zgodovinski pomen. Pohod tradicionalno organizira Turistično društvo Kurešček vsako leto 27. aprila. Ni zahteven, udeležujejo se ga tako rekreativci kot družine, najmlajši, malo starejši in tudi seniorji v 'najboljših' letih. Udeleženci so iz občin Ig, Ve­like Lašče, Ljubljana, Škofljica … Pot nas vodi skozi gozdove, gozdne jase, kamnite kolovo­ze … s prekrasnim razgledom na okoliške hribe, cerkve in vasice in je strokovno voden. Veliko pohodnikov si ogleda cerkev na Osolniku s prekras­nim oltarjem. Ob prihodu na Trubarjevo domačijo, v kateri naj bi bil rojen Primož Trubar (Rašica, 9. 6. 1508–Derendingen, 28. 6. 1586), začetnik slovenske književnosti in protestantski pridigar, ki je našo materin­ščino z Abecednikom in Ka­tekizmom spremenil v knjižni jezik, sledita malica in čaj. Po krajšem okrepčilu sta na vrsti kulturna 'urica', pol ure kul­turnega programa, ki ga vodi strokovni sodelavec javnega zavoda Trubarjeva domači­ja, in ogled gospodarskega poslopja ter žage. Seveda ne bomo pozabili na žejo in lakoto. Zjutraj se ob 7.30 zberemo pri RTC Zapo­tok, kjer boste dobili startne kartončke, sendvič in stekleni­co vode za na pot, spili bomo čaj ali kavico ter šilce žganega. Po ogledu Trubarjeve domači­je sledi povratek z avtobusom v RTC Zapotok, kjer nas čaka topla malica. Poskrbljeno bo tudi za pijačo ter ponudbo jedi z žara in kotlička. Ugibanje pohodnikov, ali vreme bo ali ne bo? V vsakem primeru vreme je. Pohod bo v vsakršnem vremenu. Informa­cije so na voljo na spletni stra­zalivu in morju. Šli smo čez osrednji del dežele refoška Marezige, pred ciljem pa smo nekaj časa hodili po Paranza­ni. Vseh trinajst udeležencev nas je zapustilo Strunjan z navdušenjem nad potjo in z željo, da se kmalu vidimo na naslednjih etapah. Janko Purkat ni www.td-kurescek.si ali na FB-strani Turistično društvo Kurešček ali tel. 041/329-847 ali 040/808-078. TD Kurešček, Sekcija za pohodništvo Vabljeni na 18. pohod Kurešček–Rašica, ki bo 27. aprila. Zbor v RTC Zapotok od 7.30 naprej, start ob 8.00. 15. mladinski šahovski turnir Ig 2017 V okviru praznika Ob­ čine Ig je v soboto, 18. marca, v športni dvora­ni OŠ Ig potekal 15. mladinski šahovski turnir. Udeležilo se ga je 99 mladih šahistov. Mno­gi mladi šahisti so v letošnjem letu postali nosilci medalj na mladinskem državnem prven­stvu. Nekoliko manjša je bila udeležba najmlajših, saj letos nismo priredili posebnega tur­nirja za mlade do 8 let. Vsi tek­movalci so nastopali skupaj, medalje so bile podeljene za najboljše v starostnih skupi­nah do 8, 10, 12, 14, 16, 18 in 20 let – ločeno za dekleta in fante. Otvoritveni nagovor in sim­bolično prvo potezo je izvedel župan Janez Cimperman. V absolutni konkurenci je zmagal Nejc Amon iz ŠDŠentjur, drugi je bil PeterUrbanč iz ŠK Triglav Krško, tretji pa obetajoči mladineciz Komende Jan Šubelj. Naj­boljši tekmovalci v absolutni konkurenci so prejeli pokale. V posamičnih starostnih kate­gorijah pa so po trije najboljši prejeli medalje. Tako je bilo razdeljeno po sedem komple­tov medalj za dekleta in fante ter pet pokalov. ŠK Ig je nastopil s sedmimi tekmovalci. Razveseljivo je, da so se turnirja udeležile tudi tri deklice, ki obiskujejo šahovski krožek v Osnovni šoli Ig. Naj­boljšo uvrstitev je s 5. mestom dosegel Jaka Čop (srebrna medalja v kategoriji fantje do 18 let). Lara Janželj je bila z doseženim 6. mestom hkrati tudi najboljše uvrščeno dekle na turnirju. Rezultati so dosegljivi na povezavi: www.sah-zveza.si/rez /1703/ig2017/razvrstitev0.asp Sponzorji turnirja in Šahov­ski klub Ig so poskrbeli za to, da je vsak udeleženec turnirja prejel malico, čokolado, krof in simbolično darilce. V prvi vrsti so za organizacijo ponovno za­služni člani Šahovskega kluba Ig, Občina Ig in Osnovna šola Ig, ki so vložili ogromno truda v izvedbo turnirja. Zahvaljuje­mo se vsem, ki so pripomogli k izvedbi turnirja in vabimo vse, da se nam pridružijo pri orga­nizaciji in obiščejo naslednji šahovski turnir na Igu. Šahovski pozdrav! Adrijan Rožič,predsednik ŠK Ig Jernej Čop 15. mladinski šahovski turnir Ig 2017 Mesto Ime Kat Fed ELO LRat Klub Točke 1. Nejc Amon MK SLO 2026 2240 ŠD Šentjur 7.5 2. Peter Urbanč MK SLO 2110 2309 ŠK Triglav Krško 7,5 3. Jan Šubelj MK SLO 1861 2283 ŠK Komenda 7,5 5. Jaka Čop II SLO 1677 2090 ŠK Ig 7 6. Lara Janželj WMK SLO 1953 2179 ŠK Ig 7 9. Miha Jelen III SLO 1572 2076 ŠK Ig 6 51. Anja Jelen III SLO 1128 1625 ŠK Ig 4,5 68. Luka Jelen SLO 1697 ŠK Ig 4 81. Žiga Čuden SLO 1544 ŠK Ig 3 84. Andraž Švigelj SLO 1500 ŠK Ig 3 94. Alina Fridl SLO 1500 Ig 2 96. Vita Jeram SLO 1500 Ig 2 97. Suzana Vanesa Stepan SLO 1500 Ig 1 Aktivna pomlad ižanskih karateistov I žanski karateisti v febru­arju uspešni na mednarod­nem tekmovanju v Rušah, v marcu že četrtič osvojili dr­žavno prvenstvo, Lovro Kram­berger pa že drugič postal športnik Iga. Februarja je v Rušah pote­kal 40. jubilejni mednarodni turnir za pokal Ruše 2017. So­delovalo je šest držav: Italija, Romunija, Avstrija, Madžar­ska, Srbija in Slovenija, sku­paj z več kot 400 tekmovalci. Ižanski karate klub je na tek­movanju sodeloval s osmimi tekmovalci in osvojil skupno osmo mesto na turnirju, ven­dar odlično tretje mesto v seštevku za Pokal Slovenije 2017. Razlike do prvega mesta so majhne, kar nam daje lepe možnosti, da osvojimo skup­no prvo mesto v letu 2017 in s tem ustavimo že 14 zapore­dnih zmag domžalskega Ato­ma. Na občinskem prazniku, ki zaznamuje zgodovinski dogodek napada na ižanski grad, so podelili priznanje športniku leta 2016 v Občini Ig. Tudi letos je športnik Iga postal karateist, tokrat Lov­ro Kramberger. V desetletni zgodovini kluba je to že peto priznanje za športnika Občine Ig in drugo za Lovra. Prizna­nje si je prisvojil z osvojitvijo naslova evropskega prvaka na 32. evropskem prvenstvu v tradicionalnem karateju lani Mostiščar 03 | April 2017 novembra v Kranjski Gori. Še nerjem, ki so in še pomagajo enkrat gre zahvala vsem tre-Lovru na njegovi športni poti. Kakor vsako leto se z za­četkom pomladi začne tudi državno prvenstvo Shotokan karate-do zveze Slovenije (SKIF Slo). Tudi letos smo zelo uspešno nastopali, saj smo če­trtič zapored osvojili najvišjo stopničko med klubi. Z Iga se je tekmovanja udeležilo 13 tekmovalcev, ki so se skozi kvalifikacije uvrstili v finale v Rušah. Skupni izkupiček tek­movanja za ižanski klub je 11 zlatih, 20 srebrnih in 4 brona­ste medalje. Čestitke vsem! Stopnjevanje tekmovalne pripravljenosti je letos usmer­jeno na 14. Evropsko SKIF prvenstvo, ki bo potekalo na Češkem med 19. in 21. majem. Dva člana domačega karate kluba, člana reprezentance SKIF Slo, se zavzeto priprav­ljata na to tekmovanje – Lovro Plezanje v Zapotoku V počastitev občinskega praznika je v nedeljo, 26. 3. 2017, na plezalni steni v RTC Zapotok potekalo tradicionalno meddruštveno plezalno srečanje otrok. Ve­liko število mladih plezalcev in njihovih spremljevalcev je ustvarilo čudovito vzdušje v dvorani. Letos je prvič poteka­lo srečanje, na katerem nismo razglasili najboljših (majhni otroci so zelo občutljivi na tekmovanja in razglasitve), izkušnje bomo upoštevali tudi v naslednjih srečanjih. Po skupnem ogrevanju vseh plezalcev so se mladi plezalci preizkusili v dveh plezalnih smereh, za katere so imeli na voljo 2 minuti. Tudi tokrat so malo manj veščim pri prema­govanju plezalnih smeri po­magali njihovi trenerji. Vsak plezalec je bil deležen moč­nega spodbujanja gledalcev in soplezalcev. Vse ekipe so prejele lična lesena priznanja in se posladkale z dobrotami, ki so jih pripravili starši naših otrok. Večina gostov je bila prvič v teh krajih, zato smo jim predstavili nekaj zanimivosti naše občine in jim povedali nekaj o krajih okoli Kureščka. Za naslednje srečanje bomo pripravili turistične prospekte občine. Društvo Zapotok bo orga­niziralo konec maja občinsko prvenstvo v športnem pleza-Kramberger in Naser Batič. Oba bosta nastopala v katah in borbah, v svojih starostnih in težnostih kategorijah. Čaka ju še dolga in naporna pot tekem in priprav, vendar ju spremlja in vodi klubski tre­ner, tudi trener reprezentance, Matej Kabaj. Vsem želimo us­pešne priprave. Mateja Breznik, sekretarka Karate-do kluba Ig Shotokan nju za šolske otroke pa tudi za starejše kategorije (več in­formacij v majski številki Mo­stiščarja). Vito Čehovin, Društvo Zapotok Vito Čehovin in Nejc Doplihar Množica mladih plezalcev v Zapotoku Pred zapotoško plezalno steno ZOBNA AMBULANTA PRENADENT www.zobozdravstvo-prenadent.si • estetsko zobozdravstvo, • protetika, • implantologija, • otroško zobozdravstvo, • brezbolecˇinsko lasersko zobozdravstvo, • zdravljenje parodontalne bolezni Draga 1, 1292 Ig GSM: 040 934 000 GRADBENIŠT VO FIKRET TAHIROVIĆ, s. p. Rakarjeva ul. 13, 1292 Ig GSM: 041/ 739 515 T: 01/ 29 09 422 Podjetje z 20-letnimi izkušnjami izvaja gradbena dela: adaptacije in zidanje objektov zunanje ureditve in tlakovanje dvorišč fasade, ometi, tlaki ostala zaključna gradbena dela Prodamo domačo sveže mleto pirino moko (Kot). Naročila spre­jemamo na telefon: 041/365-221. Najamem skromno, lahko neopremljeno sobico ali prostor za skromno preživetje. Cena po dogovoru, lahko nudim tudi pomoč starejši osebi. Telefon: 070/568-915 Mali oglasi so brezplačni in jih sprejemamo na naslov: Občina lg, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig ali na elektronski naslov: mostiscar@obcina-ig.si. Rok za oddajo malih oglasov za objavo v prihodnji številki je 4. maj 2017. Mostiščar 03 | April 2017 ali pri vodji projekta Slavku Tekavčiču, tel. 030/329-561. Mostiščar 03 | April 2017 • OBVESTILA /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Gospodarske dejavnosti 01/280-23-08 Požarna varnost in zaščita 01/280-23-24 Finančno-računovodska služba 01/280-23-06 Režijski obrat 01/280-23-14 Pihalni orkester na Igu Vse zainteresirane vabimo, da se udeležite sestan­ka Pihalnega orkestra Ig v ustanavljanju, ki bo 4. maja ob 19. uri v sejni sobi Centra Ig, Banija 4, 3. nadstropje. Informacije na tel.: 041/718-760. Ustanovni odbor Pihalnega orkestra Ig Revija pevskih zborov – obvestilo Pevske zbore in pevske skupine v Občini Ig ob­veščamo, da je občinska revija pevskih zborov prestavljena na nov datum, in sicer na petek, 13. oktobra 2017. Hvala za razumevanje. Občinska uprava Mostiščar 03 | April 2017 Zapel je zvon tebi v slovo, mama … Poln bolečin ostaja prelep spomin, ostaja praznina, molk in tišina, ki močno boli. Z AHV AL A Ob boleči izgubi najine zlate mame, tašče, babice, prababice in tete FRANČIŠKE TAVŽELJ roj. Ložar (4. 3. 1921-27. 2. 2017) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem in vsem drugim za izrečena pisna in ustna sožalja, za podarjeno cvetje, sveče, za svete maše in dar za cerkev. Hvala gospodu župniku Jožetu Razingerju za opravljen obred s sveto mašo. Posebno se zahvaljujemo g. Štefanu Buniču iz DU Ig za opravljen poslovilni govor, praporščakoma Jožetu Žotu iz DU Ig in Tomažu Teglju iz PGD Brest, ge. Joži Anzeljc za pripravo vežice, pogrebnemu zavodu Vrhovec za izvedbo pogreba, pevcem in trobentaču. Hvala prav vsem in vsakemu posebej, ki ste našo mamo pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Mama, radi smo te imeli in nikoli te ne bomo pozabili. Vsi njeni Mostiščar 03 | April 2017 • VABILA //////////////////////////////////////// ///////////////// KOLEDAR PRIREDITEV • APRIL Dream in English - My Basket MKL - Knjižnica Ig Predavanje iz serije Barje, alite poznam: Življenje zadnjih barjanskih dinozavrov Društvo Fran Govekar Ig Jurjevo – pozdrav pomladi z žegnanjem konj TD Kurešček Seminar iz serije Za uspešno, srečno in zdravo življenje: gost dr. Davorin Peršič TD Kurešček 18. Pohod Kurešček-Rašica TD Kurešček Tradicionalni pohod Golo- Petelinove doline Društvo Odmev Mokrca Proslava dneva upora proti okupatorju Društvo Odmev Mokrca Gasilska parada ob 110. obletnici PGD Vrbljene -Strahomer, sledita veselica z Okroglimi muzikanti in prižig kresa PGD Vrbljene-Strahomer MAJ Eko krožek izdelave hišk - gnezdilnic za ptice Društvo Zapotok v sodelovanju s CUDV Draga 81. Govekarjev večer Društvo Fran Govekar Ig Seminar iz serije Za uspešno, srečno in zdravo življenje:gosta mag. Darija Žgavc in Rajmund Jug TD Kurešček Strokovno predavanje Strupene gobe in zastrupitve Gobarsko mikološko društvo Ig Teden ljubiteljske kulture Društvo Fran Govekar Ig Voden sprehod po Zapotoški učni poti Društvo Zapotok Mostiščar 03 | April 2017 Stanovanjski krediti nove generacije • Odplačilna doba kredita do 30 let. • Vodenje kredita 0 €. • Do 100% neodplačanega kredita krije zavarovanje NLB Vita Odgovorna*. Oglasite se pri strokovnjakih za kredite v NLB Poslovalnicah. *V primeru smrti kreditojemalca, ki ima sklenjeno življenjsko zavarovanje pri NLB Vita d.d. Zavarovalnica, ki trži in sklepa zavarovanje: NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana, Trg republike 3, 1000 Ljubljana, vpisana v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, znesek osnovnega kapitala: 7.043.899,19 EUR, matična številka: 1834665. Zavarovanje tržijo poslovne enote NLB d.d., Ljubljana. Banka pri tem nastopa kot zavarovalna posrednica ter v zvezi z zavarovanjem nima obveznosti ali jamstev. Zavarovanje NLB Vita Odgovorna ni depozit in ni vključeno v sistem zajamčenih vlog. NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana, v primeru nastanka zavarovalnega primera jamči za izplačilo v višini zavarovalne vsote.