gospodarske ob c tiiiške + narodn izhajajo vsako sredo po oeli pôli. Veljajo v tískarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol t fl. 80 kr.« za cetert leta 90 k posiljane po posti pa za celo leto 4 fl. 20 kr po) leta 2 fl. 10 kr., ssa cetert leta 1 fl. 5 kr dn ¥ subljani v sredo 21. avgusta 1801. Gospodarske skušnje. nim kapitalom in pametnim ravnanjem svoje gospodarstvo na višjo stopnjo povzdigniti; on tedaj ne stavi visocih in (Vino izrudečega in kosmatega grozdjiea). imenitnih his in kakih poslopij, ktere bi mu velike stroške Med vsem sadjem in jagodami sta ribezelj (rudečc grozdjice) prizadjale. On skerbi veliko več za bogato gnojenje svojih nj i v za pridno rejo živme in pa kosmato (bodeče) grozdjice z najslabjo zemljo zado volj na, zato sta pa tudi vrcdna, da se prav pogostoma sadita. Nju jagode so za mnogoterne jedí pripravne, pa tudi dobro obrodí in.donaša pridelkov obilo. dnarja za mašine svoje; rad pa potroši veliko s kterimi polje obdeluje, da mu bogato vino se iz nju napravlja, posebno pa ribezelj ali tako ime Pri Angležih je tudi to, da zlasti pri živiuoreji se nova no rudeče grozdjice je za to najpripravniše, če se namreč, nikdar ne loti eden vsega; kdor ima govejo živino ne kakor homo kmali povedali, z '^Jr r " ^ ? ------ 7 -VI« v u v u MJVj^M y IUIU H^îtJO JLàl w 1 ii M ^ 111/ vodo in s cukrom pomeša. redi ovac 5 kdor svoj dobiček iše pri molznih kravah, se ne Tako dobro vino je to, da bi skorcj rekel, daje precej ma- peča z rejo živine, ampak si nakupuje že tako, ki mu je derskemu enako, ako se le s posebno skerbjo napravi, berž za to, za kar je potřebuje; spet drugi isepečajo samo Bhrani in dalje časa leží. z izrejo nilade živine in tako se vsak Ie svojega derži. Napravlja se pa tako le: Ribezeljnove jagode se od petlja čedno oberó, in če je moč, se jim tudi nekoliko jagod černega ribezeljna pri mesa. Na to se denejo jagode v Povabilo na naročbo čedno lesćno posodo, ktera se mora popred dobro z vročim krupom popariti. V tej posodi se s kakim lesćnim tolkačom »zdajati kratke povzetke potrebniših post Pod naslovom „Slovenski pravnik" nameravam a v, potem potare * na to se pridene 1 funt belega cukra, posoda po tudi slovenske b ali glede fformulare) raznih krije in postavi kake 3 dni na kak precej gorák kraj. Kmali (lisem kakor: kupnih, prodajnih 9 tni h in d ti bo jelo vrcti in pravo vinsko barvo dobivati, in se lepšo ff^ pogodb, dolžnih pišem in odstop kakor će bi se bilo grozdjiče prešalo. Zdaj sc tekočina od 9 i d 0 c b ali s p r i č b potí P in p 0 b 01-log na hišin odtoči, iušine pa še enkrat s 6 funti vode zalijejo, sodnije in uradnije sploh, ter tudi odlok ali odp ktera se pa spet «''««^f ^ui« n« ^r^am ( resite v I in razsodb z razsodnimi nagibi vri odcedi, ostale lušinc pa spresajo (resi te v) in db z dnim Recimo, da si si tako 60 funtov take grozdjicne tekc-čine napravil. Zdaj vzemi 24 funtov vode in v nji 19 funtov cukra raztopi. To cukreno vodo vlij na grozdjični sok in vse skupoj v kak čeden sod iztoči; pa ga nc zamasi z veho preterdo ter mu daj kaka dva mesca in pol dobro povreti in pokuhati se. Potem ga v kak drug sod přelij, v kterem naše k d ni k žup: in dni k sploh gib i vred za posebno pa za in vse, ki imajo s sodnijami in uradni jami kaj opraviti, potem tudi za slovenske pravdosrednik ali dvetnike in bilježnik 1 tarj Cela kniga bode ; obsegala 15 tiskanih pól v veliki osmerki in se bode izdajala v zvezkih po 5 pól, vsak zvezek naj še 4 mesce stojí, potlej ga pa v steklenice (flaške) pretoči in jih s smolo zakapi, v kterih utegne ostati dokler kdo hoče. Kdor ribezeljnovo grozdjice tako porabi, si napravi prav prijetno vino, in kolikor stariše toliko boljše tudi bo. Ako leži 4 do 5 Set, ti dobi okus najžlahncjega vina madćrskcga ; k j »j * J go tih Na 10 naročenih po 50 krajcarjev. Cisti slavenski akademij zvezkov se bode eden navergel ; naročnina se bo obrajtala pri sprejemi knižicc. 3 a Vse slovenske časnike prosim, na) blagovolijo to povabilo razglasiti in prejemati imena kov, ter jih meni flaša ribezeljnovega vina te Mane le okoli 4 sreberne groše. vsaj d° oktobra t. 1. poslati, da se oskerbi potrebno šte -ara* m % u t m m m * * m * * wj a I mrt 4 m «a ^ jm a Ravno tako se napravlja vino tudi iz kosmatega grozdjiea. Povem ti, da tega grozdjica ne in 0 r e s v veči dobiček spraviti kakor če narejaš iz njegovih jagod vino. vilo natisov.'^) Potrebno se mi zdi, to knigo v treh delih po 5 tiskanih pol izdajati, ker imamo pričakovati novo sodnijsko in 99 Fran. BI." polit ».» v razdelitev, samoupi (Kako angležki kmetovavci k m e t u j e j 0, kako pa naši ?) Zares angležko kmetovanje prekosi naše; to tpoznati, moraš enmalo globokejc pogledati. Kapital, ki ga gospodar v svojo kmetijo vtakuc, je vse drugač razpoložcn kakor pri nas ljanske in kazenske pt obcin, potem nove rede dcr-) in nov pravilnik sodne oblast ang Pervi del bode obsegal torej pisma in spise, odlokc in razsodbc, zastran kterih se postave ne morejo veliko premeniti, poslednji deli pa še le rečí#glcdé na nove po- Augltž obraća včs svoj kapital le v pravi dobiček; postave. Le tako zamoremo svojemu narodu podati kaj sta on ga ne potroši v velike in zule poslopja, kjer bi mu le mertev ležal, zakaj poslopja nc donašajo nobenega bičkn. Angle/. mina zraven lepih do- in velikih hiš slabo novitno koristnega po prav nizki ceni. Pervi zvezek pride na svetio naj dalje konec tega leta. Slovenske pravozriance pa lepo prosim, naj so mi na pomoč plejštanih njiv ali bornih travnikov; on nima lepih hlevov pa P™ lem domorodnem delu, posebno kar se tiče zapuščinskih revno živino. Pri njem je lo vse narobe : pohlevnc poslopja razprav na deželi in občinskim županom naj potrebniših iz- pa dobro obdelauc njive« lepa živina iu pohlevnc pa čedne hleve, več klaje kol živine, pa nc, kakor pri nas vine kak«»r klajc. ♦ i ► V . vcc z: Angležki kmctovavcc dobro vé, da zamore 1c z dost oj Kdor ima blizo do nas, naj se oglasi pri nas. in nam vsak tak narocilcn oglas z imenom, stanovanjem in stevilom eksem-plarov posije na p 0 s e b n em 1 » s tk u, da ga potci» moremo gosp. izdiitelju naravnost brez prepisovanja poklati. Vred. Po času bi se menda iz tega mogel osnovati sto- meni kov, sva šla od tod na Hradšin ogledat staro sobano od kodar so leta 1618 cez okna cesarska poglavarja Mar- gledov. vensk pravnisk letopis, kteri bi razkladal trebniše postave in pretresoval djanske pravne primerljeje, da se tako naj po tinica i Slavata iu skrivinega pisarja Fabricia zaguali in tako razširi med narodom našim znanje postav, ktere strasno 30letno vojsko začeli. Oprava sobane je še ravno vežejo vse deržavljane in zastran kterih se ne more tako obvarovana kakor tisti čudni dan: stoli. mize, vrata. nikdo i ago var jat i s tem, da jih ne vé. V Grade« na dan sv. Lovrenca 1861. Dr. J. R. Eazlag, v mestu št. 178. Štirje dnevi zlatni Spisal Val. Zarnik. , (Konec.) V nedeljo sva ogledovala po vsem svetu znani ceski e j, kjer je bil nekdaj slavni Hanka knjigarnik. skrivni kabinet Fabricia in vse druge malenkosti so ne spremenjene ostale. Pa narava tirja svoje pravice in opoldue sva našla našega domorodca dr. Strupi-ta z ženo iu preljubeznjivo mlado svakinjo (obé Ljubljancanki) v Bubenć«, pražkem poba rozen kjer smo po domaće kramljali in prav židane volje bili. Ob sedmih zvečer je bii za naj u iničen cas. ker ptu-jim poslancom na cast so dali v narodnem gledišu opero převodu. Pred dr. Tomanom sta n Trovatoreu v českem Kra- lodvorski rokopis v izvirui podobi je jako mičeu; zob Rieger in Palacký v glediše stopila. Slavaklici so doneli, da so se ćuli tudi zunaj. Ene trenutke pozneje pride gospod casa ga še ni preveč oglodal; brala sva nektere pesmi, po- dr. Toman v ložo ; vse se vzdigne; trikrat mu Slava nasproti sebno pa to od Kublaj Kana in od strašne bitve na Mo- zadoui. Zagrinjalo zgine in opera se začne. Tenor Apé in ravskem. Znano je, da se je predlanskim hud boj unel bariton Reichel sta pela tako izverstno, da smo malo kteri zavoljo izvirnosti in rature; sprožila sta ga nemška juda David Kuh in dr. Maks R u d i n tega zaklada staročeske lite- krat v dvorném gledišu dunajském boljega petja slišali. Drugi iu zadnji dan zjutraj že zgodaj nekdo na vrata terdila sta, da je Hanka to vse sam vstrojil in terka. „Noter"! in deputacija pride dijakov iz vsenčilišča U.«UÎHfiç» , IViUlIt» dl«, jv --------J" — . " . . r r---- -V----- — ------------ Hadi tako za norca imel. Palacký je energično odgovarjal; ee dontarjn za pocastenje Prage zahvalit in se poslovit. skoz in skoz poštenernu pa enmalo priprostemu Hanku, pra Bilo jib je dvanajst Cehov, 2 Poljaka, en Serb, en Bul Víj o je to natolcovanje grob skopalo jez kakor nestarinoslovec • v mogei prepričati, je popolnoma Kolikor sem se gar, en Hervat, in en Slovenec); nagovorili so ga po češki Gosp. dohtar jim je iskreno odgovoril in jih z srorečimi be- nemoíroče i%aj tacega na bell dan spraviti, tudi menda še sedamí opominjai, naj si bodo vedno dosledni, ker v njih ni svet pesnika rodil, ki hi takoène jm ) umotvore zatajil rokah je příhodnost domovine. w* «II w J slavo komu drugemu daroval; pemski judje so v porna ujkljivosti druzeg predmeta svojo bésuost takrat v kralodvorski rokopis obernili. * Na klasično polje Višehrada sva šla obiskat gomilo neumerlega Hauka; bila je množica ljudi okoli in oven-čaua je bila s tribojnimi slovanskimi šopki in věnci. V res- r> Libušin soud" iz 10. stoletja, najstarji česki rokopis, nici lep kraj si je zbral za svoje počivališče: na podnožji stara brati ; podoben je listu ster je sila cero, komaj se more se Jf WtĚĚ^ĚĚKKEBĚKt ganemu iz kakih bukev srednje velikosti. Viď»la sva sicer še celo versto rokopisov in slovstvenih zlatna Praga ostankov íz i ?>a hil< letja ; 14 15. in 16. stoletja. posebno krasu in unkraj bistra, široka Veltava, ter prekrasni prozor v pražko okolico in daljne homce českega kraljestva Obiskala sva se kapucínsko cerkev na Hradšinu, ki slovi po svetu zavoljo bogatije svojega zaklada. Priljudni IU * ^ I M« Iti t fnuivijwj pwov^iiv ^tJM ----------* -----J ' ' f^.mt » * rijo na mašnih bukvah enega škofa iz 14. sto- guardjan naji je vodil po cerkvi, ktera je zlo úborna na videz in brez znamenitosti; al misli si bravec naše začu denje bilo ie še vse tako živo in barveno lesketeče, kakor bi šo £e voeraj malsr zadnje rise izpeljal Ćud sem se tudi ko ledam na nekom predalcu naso „Slovenijo u rtd leta 1849 Orožja w ?n ekai eksemplarov naših „pratik a ko se v strauski sobici vratica enega predalca od-piejo in se nama uasproti lesketá m os tra oca s 6580 demanti, med kterimi so nekteri veči kakor debel grah. Konec iz časov Žižka in Prokopov so sila velike in teške, pretećenega stoletja jo je podarila samostanu pobožna gro- Kterc padel pale ua glavo finja Elizabeta Kolovratova cenijo jo na 3 miliione in j « Nemcu ie tak česki cepec („pale") ua glavo »oja Klizabeta Kolovratova; cenijo jo na 3 miliione in mislim, da se mu je zasvětilo, kakor bi bil přisel v 300.000 goldinarjev. — To je zaklad, kaj ne? Dohtar in S dolioc Jozaiatovo k poslednji sodbi Kaže se tudi meč. s jaz sva jo milo od straní gledala in si mislila : oj I ko bi kterim so po bitvi pri Beli gori 30 vodjev direktorjev) bila li nasa, bi nase slovstvo kmali drugace cvetelo ! Naj b glavo dial in tako česki n?rodi za 2 stoletji duševno nam nihce ne zameri te fantazije; posili se člověku nehoté uničili ; vrezane so na-nj imena teh znaiaenitih pleménitažev kaj tacega, ako pomisli, da ima mila uaša Slovenija bogatih staročeske kervi. Pozneje nama je pa Palacký, avtoritet v mož dovolj, kterim pa še na misel ne pride, da bi ji darovali teh zadevah povedal da je meč ponarejen in da za 30 vinar! Okna so sila zaverižene in dva herkulična hlapca prava štempiharja, noč in dan jo varujeta. Sicer ima pa — ali je iacih betic eden ni mogel zadostiti; bili so stir; Potem sva šla v mestno hišo, na rotovž kjer naju je ta samostan se drugih dragotin toliko, da pravijo res ali ne, ne vem meslni župan gosp. Pštros kaj prijazno sprejel, ki je ze poprej gosp. dohtarja trikrat v stanovanji njegovem obiskal. lijonov vreden. * da ves zaklad ni manj od 20 mi- Ma arhivar slavnoznanî Jarom Erb nama je razkazoval staročesko pravdo U>di iz 16. stoletja dokument Toma n-ov. mesta Prage in med drugimi y tikaj Bere se večkrat v ćasnikih, ki prihajajo na Dunaju iz Nacetove in Augustové fabrike, da za Rieger je rn in druse češke rodovine gimi poslanci nobeden na Ceskem ne stoji, da vse le na Zavzela sva se, da je to ime staročesko, svojo roko delajo, da se njih volivci nad njim tako tegotijo. a nfcva pretergala niti glasovitih zgodovinskih spo- ulicah se sprehajaš, v štacunah na mnogih lepotijah io dru- Priraatoren von Prag", prinesel, se ne vemo; to pa je gotovo , da ce gib receb, na mjilu, palicah, brošah, gumbah, pipah itd. hodnji čas Se vé. da take priljubnosti, take popularnosti sovražniki sa r ska postava od 8. avg. 1859 še veljá, čeravno njegovi na Dunaju ne morejo brez jeze pozirati 9 in kar je je gosp. deržavni minister na interpelacijo Tomanovo včs očitna čista Ijubezen národová, obračajo protivniki njegovi drugačen odgovor dal kakor smo pričakovati. Ker je dr. na „terorizem", kakor da bi Rieger imel tisuč in tisuč ba- Cupr v deržavnem zboru tako temeljito pretresal skozi in jonetov za sabo, da bi strahova! narod, ali pa na mernike skozi napačno, po starem pruskem kopitu narejeno osnovo zlata 9 da bi podkupoval „die ôffentliche Meinung u gimnazijsko, nam ni treba se spuščati v kritiko njeno 9 ker Štirje dnevi so přetekli kakor 4 minute. Sedma ura taka kakor povsod je tudi pri nas, pa spremeniti se prej je odbila, kočija nekega premožnega mestnjana naju je pred ali pozneje mora. Premembe pa bo tudi pri naši gimnazii gostivnico čakala; treba se je bilo spet v Bec nazaj peljati. o tem treba, da se pres i Ini mnozici učencov pomaga s Na kolodvoru so čakali Tomana, Riegerja in Palackiga češki tem, da se na Kranjskem napravi berž se tretja gimna- literatje, žurnalisti in vseucilišni dijaki, presercno in po- zija in sicer v Kra nj i za gorensko stran, za ktero so bratimsko smo se poslovili. „Lukamatija" zopet zažvižga ondašnji mestjani že vse ponudili kar je treba. Nadjamo in ko iz kolodvora priderdramo, je bila pri ograjah brez- se, da se bota saj 2 razreda začela že prihodnje šolsko leto. Kakor lani sta tudi letos dodaua dva sostavka pro- številna množica ljudi vseh stanov, ki so na vso moc kričali: At žije Toman ! At žije Rieger ! At žije Palacký ! Gospé so mahale z belimi rútami ; bilo je v resnici ginljivo slovo. gramu gimnazije nase, eden tako vážen kakor drugi. Vodja gimnazije kar le more za napredek šolstva našega in ki bi bil gotovo gosp. Nečásek, kteremu moremo brez ovinkov Zapustila sva zlatno Prago z občutki v sercu, ki nama čast in hvalo dati, da je mož na pravem mestu, ki stori bojo na veke ostali v preveselem, hvaležnem spominu Kdaj pač se bo tudi naš narod slovenski tako zdramil, že zdavnej z radostjo sprejel tudi postavo od 8. avg. 1859, da bo vedil. da je narod, kteremu, da krepko stojí, ui nadaljuje v letošnjem programu lani nastavljeni sostavek o treba nemških bérgelj, ampak lastnih nog? V te misli zgodo v i ni ljublj. gimnazije, ki je za pedagoga pa tudi utopljena in terdnega namena dramiti zaspance naše, da se za vsakega domoljuba važen. Za pedagoga je posebno izbudijo iz tisučletnega spanja, se peljamo dalje in bolj koje mikavno slišati, da že leta 1791 je vlada, spoznavši ne- živejše sva se spominjala Kos es kove varnosti, ako le eu sam mož vodi opravila šolske, zložila hitel hlapon, toliko budnice : Volja se zbudi tedaj; truda ne strašite se Krasno bo sad slovenske reći ob uri dozorel ! Gani se verli ratar! Sin bo veselo sejal, Cvetju se ćudi) unuk unuka unukove žetve ! to je i 9 o cem sedanje ministerstvo nič kaj ne more naprej šolsko svetovavstvo, to živ dokaz, da bi nič novega ne bilo, ako bi se sopet za posamezne dežele enega ali sorodnega jezika kaj takega storilo. Za domoljuba pa je važno še posebno to, kar so stanovi kranjski že V Solske reči. U Iz Ljubljane. Solsko leto je dokončano, mladina se leta 1786 in 1787 rekli zavolj omike in potrebe slovenskega jezika in da v ces. kancelijah, ki imajo z ljudstvom opraviti, so le domaći uradniki na pravem mestu, ki jezik je razlila po vsi deželi, šole so prazne, ter nam je ostal domaći dobro umejo. Čujte nasprotniki naših terjav, kaj pregled šolskih programov. Po obljubi v poslednjem listu so kranjski stanovi že skor pred 100 leti zahtevali! % • A « « . * • Vi j f « t V 1 ^ ' t M ft • I _ fl # • *« • ir u ccemo tedaj pregledavati znanstvene in statisticue zadeve rugi sostavek je slovenski napisan po gosp. prof. Marna jugoslavenskih gimnazij, na kolikor nam bo mogoce, ker od pod naslovom: „Slovnice slovenskega jezika a 9 V nekterih gimnazij se nimamo nic v rokah. Začnimo z ljubljanskim! šolami gimnazijo kterem s temeljito vednostjo in lično besedo nam pred oči stavlja zgodovino novoslovenskega jezika naštevaje vse elov- Srednje naše šole, to je ? gimnazija in realka bile ste nice slovenske ter vmes spušča nektere kresnice zastran letos v ti legi, daje slovenski jezik za vse učence bil za- oblik, kterim bi zavolj premile nam ed i nos ti v vseh povedani nauk. Dokler se v šolah razločuje med obligát- naših sedanjih knjigah in časnikib raji danes ko jutri želeli nimi predmeti, ter se posameznim učencom srednjih šol na obveljavo. V vsem tem smo z učenim gosp. profesorjem celó voljo stavlja, da se učé slovenski jezik ali pa ne, vsaki- edinega mnjenja; al kar piše zastran knjižnoga jezika 9 krat se zanicuje taksen na voljo stavljen nauk. To nam to si grejo nase misli z njegovimi navskriz. Krivico bi go- naj bo zmiraj pred očmi, posebno ker še pri nas postavnega vorili, ako bi rekli, da nam je prav, da nimamo Slo- pravila nimamo, koga imamo deržati v šolah za Slovenca, vani svojega knjižnega jezika ali da bi star os lov en- _ W 1 « . tt ft É « • fl t • t v I A ft ^ I 1 I« * J ft I « « fl ft koga za Nemca, Laha i. t. d. Ker se bo dalje doli vorilo o narodnosti mladine v raznih razredih šolskih tukaj rečemo, kakšnih smo pri tem mi, go sci no za takega cislali, čeravno mu tudi mi poti za do i oaj kakor mislimo, celó sego saj edinega knjižnega jugoslavenskoga jezika drugače uaznauovati ne vemo, kakor pot političnega za u ka za pravičnih misli, dasiravno bo morebiti tudi to od mnogih ali oktroira uja, ki je dau današnji v sto in sto rečéh naravnost za panslavizem proglašeno. Po naših mislih je tako priljubljeno pravilo. kterega vsak učenec realke in gimnazije taistega naroda, jezik pri ustopu v 1. razred najlože govori, ker v ljudskih druzih šolah ljublj. drugo pot. šolah, naj ze ponemcujejo ali talijancijo kolikor jim je drago, vender se ne bo lahko do tega dognalo, da bi mladina se v tujem jeziku lože vedla kot v maternem. Posebno se po naših ljudskih šolah, kakor so sedaj osnovane, Nemcom ni nica v Ma ri bor u. J Cesar smo pri Dopisi. Maribora, t k. (Narod k t nas davno že živo v v « da bi njihovi otročiči pozabivši nemščino slovenščino potřebovali, se je ustanovilo: društvo, kjer se slovensko , • y m r« • 1* ' 1 • - _____! • L«..^ m.7 ^ I • *__!1___• __1^1 A « __i .___ bolje umeli. Ustanovivši to pravilo mislimo, da nismo s govori in bere, Neki casnikar je rekel, da je nasa čitav prave poti se zgubili. nica znamnje ustavnega života. Ne znam, kako da misli Po takem tedaj vernivši se na zapuščeno pot nahajamo jeli se na tem, da se smemo združevali > kaže, da resničuo v tukajšnji gimnaziji veliko število učencov 690 (35 več ustavno vlado imamo, jeli misli, rošnje prijateljsko premagajo venderle slavnoga rodoljuba skega samostana nahajajo. Kaj ne, da je veselo znamnje, in pnscl je. Pri kosilu * ) Z veseljem srao izročili. Prosimo, kar ste obljubili. Vred. pozdravi celo družtvo, rekoč pravico na to imeti, vzdigne da y pervi caso, m presereno meni zavoljo tega nekako ker iz ravno tega kraja nikogar 2 8 O pričujočega ne vidi, on pa po materi, ki je v Grajski cerkvi keršena bila, iz té vasi svoj rod izvaja. Gospod prof. Macan se zahvali v imenu družtva za zdravico, iu na- f zdravi g. dr. Tomana, zahvalivši se z iskrenimi besedami za to, da se je v deželnem in deržavnem zboru serčno boril za naše pravice, za potrebe naroda, in reče nadalje, da je tudi zanaprej on naša nada, kakor nam je bil do zdaj štit, dika in veselje. Cez nekoliko časa se vzdigne zopet g. Toman in pregovori: Gospé in gospodje! če se ozrem po visokospoštovanem krogu, vidim le goreče, za svoj narod vneto družtvo ; al vein, da bi bilo še mnogo več izverstuih domorodcov s svojim dohodom razveselilo prelepi Bled, ko bi jim biie okolšine dopustile, in ko bi bili po oznanilih vedli, da bodo našli tukaj toliko mož, ki so jim prijatli po duhu in sercu, in posebno enega moža zaderžujejo, kakor scm zvedel, mnogi opravki, moža, čigar pričujočnost bi bila naj veča čast našemu družtvu, in kteri bi tudi gotovo z radostním sercem stopi! v našo sredo; vidil bi, kako so njegovi trudi za napredovanje slovenskega naroda obrodili lep plod v sercih naše mladine; vidil bi, kako goré veljavni přilétni možje, ki so tukaj zbrani, za blagor domovine; vidil bi radost serca, ki se razcveta na obličju naših gospodičin. Kdo ne vgane moža, ki delà ne-utrudljivo na našem znanstvencm polju, ki je celo svoje življenje posvětil le enemu namenu, da više in više do pravega izobraženja pripelje svoj narod in da zagovarja pravice, ki mu gredo, in kteri stoji v burjah in nevihtah, ki mu z oblaci zastirajo tcžavno pot, kakor skala uepre-makljiv z bistrim očesom, mirnim sercom, in ojstrim pere-som. Vi ga poznate, — vaši pogledi mi dokazujejo, da čutite, da mislim gosp. doktorja... „„doktorja Janeza Bleivveis a — Slava mu, slavaIua Ta glas žadoní kot iz enih ust po celem družtvu, in mislil bi bil člověk, da živioklicu ne bode konca ne kraja. Slo je iz srca, — globoko iz hvaležnega srca. Gospod Zar nik napije na zdravje doktorja Ri eg erj a kakor pervega zagovornika Slovanov v deržavnem zboru. Gospod Anton Galé, grajšak, pa nazdravi domoljubne gospé in gospodične, in ko na to g. Toman pristavi, da res ravno njim gre najveća čast in hvala, ker od njih za-visijo pervi najmiliji vtiski v nježne serca slovenskih otrok, odgovori g. Galé z navdušeno besedo: „da! meni ni bila dana priložnost v gladkem in čistém slovenskem jeziku izreći svojih misli ; al da se moji otroci popolnama na vsako stran izobrazijo v mileni svojem maternem jeziku, to bo moja skerb, ker to deržim za sveto dolžnost svakega slovenskega očeta, in vsacega pravo iu pošteno mislečega deržavljana". „Slava mu, g. Galetu, in vsem očetom takih misli!" je donelo spet iz stoternih ust. Pa da pridem enkrat do glavne reci, to je, da omeniut vspeh celega shoda! Slovenci, in vi bratje Hervati, prepričan som, da Vam bo srce od veselja zaigralo, ko ga za-slišitc. G. dr. Toman se vzdigne, in počne govoriti. Naj mi g. dohtar in dragi bravci ne zamerijo, da izverstnih njegovih besedi natanko posneti nemorem. Po prilici pa je takole sklenil svoj govor: „Notranje in vunanje, dušne in telesne so moči vsakega naroda. Národová dolžnost pa je, truditi se, da te in une pripelje na največo stopnjo veljave. Blagor mu, ako je resnično tako oboje zediuil. Dušne moči pa so tište, ki dajejo postave telesnim ; slavnije so toraj, kakor nam to zgodovina sama dokazuje. Spomin Gerkov je slavniji od spomina Rimljanov, čeravno je rimska sila podjarmila pol sveta. Tudi nas kliče čas glasno na neprestano delo. tn iz tega uzroka predlagani danes. častito družtvo, dva nasveta Vaši razsodbi, ktera pri ašem dobro znaném domoljubju lé na veselje naroda iziti zamore. Znane so vsakemu nekdanje olimpiške igre starih Gerkov. Bile so one, tako rekoč, dušni trak, ki je vezal vse ude enega naroda po vsih krajih, kjer je gerški jezik vladal. Poglejmo, častito družtvo, krasoto našega Bleda, — željo vsa- kega Slovenca, saj enkrat v letu obiskati té kraje, — hrepe-nenje vseh, spoznati se z izverstnimi domoljubi in slavnimi možmi, — in dalje hrepenenje celega naroda za povzdigo, za razevetanje mlade naše literature, in recimo: Vse to se lahko izpelje s trdno voljo in vernim srcom. Z neznano radostjo me navdaja tale misel: Vsako leto na današnji dan naj bi prišlo tukaj skupej slovanskih domoljubov, kolikor le mogoče, in tukaj pred celim družtvom, v pričujoč-uosti treh izbranih sodnikov naj bi pisatelji in pesniki naši prebirali svoje delà, in lovorov veuec pa naj bi okinčil čelo tistega, ki je segel najglobočeje v serca poslušavcov, ki je v slavném boju slavno zmagal". —,,,/ro mora biti. to mora biti!'4" ta glas zadoni po družtvu enodušno. Gospod Toman pa povzame besedo: „Hvala, preserčna hvala, da je zapopadek mojega nasveta želja celega družtva. Da se pa ta reč v pravém redu izpelje. bomo zaprosili, da se ravnateljstvo slavne čitavnice, ktera se ima na skoro v Ljubljani odpreti in kteri vsi od serca najboljši vspeh želimo, poprime cele uravnave. To je bil moj pervi predlog. Pripustite, da Vam razjasnim še drugi moj nasvet. V zibelji tako rekoč je še literatura nas južnih Slovanov. Mož, kteri je zanjo toliko storil in žertvoval. kakor nihče drugi in čigar zaslug zatoraj nikdar preceniti ne moremo, presvitli škof Diakovarski Josip Juri Strosmajer" (živio, živio od vseh strani) ,,dal je nježnemu detetu dojkinjo, da se na njenih persih napije redivne moči, da se učversti in okrepi, in enkrat kakor zal mládenec pred svet ustopi, — utemeljit je akademijo jugoslovansko". (Slava mu, slava!). „Tudi nas Slovencov žlahni Mecenát ni pozabil ; povabil je tudi nas v materno njeno krilo. Bratje dragi, kako mu bomo ska-zali svojo zahvalnost bolje, kakor s tem, da pokažemo, da smo njegove dobrote vredni, toraj pripravno podpirati & vsemi močmi njegovo delo". (To hoćemo, to hoćemo!). „Připravil sem v ta namen polo, ktero Vam tukaj podajam, da vsaki izmed nas svoj dar vpiše. Na vaših obrazih berem, kako hrepenite vsi, gospé in gospodje, udeležiti se blagih doneskov, in tako poklicati vse domorodce, kterim ni mogoče, danas v našem krogu se veseliti, ki pa gotovo doma, kjerkoli so, z nami vred enake želje v nebo pošiljajo, — poklicati jih, da to obilno storé, kar smo se mi po svoji moči danas storiti namenili. Za sklep mojih besedi pa zakličem, akoravno ste me že Vi v mojem govoru večkrat prehiteli, vendar še enkrat: Slava pervi zvezdi jugosiovanski, slava preuzvišenemu škofu Josipu Jurju Strosmajerju!" Kdo bi mogel popisati navdušenost, ki so jo zbudiie te besede v celem družtvu ! Od roke do roke je šla pola ; vsaki je hotel pervi na versto priti, in pred, ko v pol uri je bilo vpisanih čez tisuč goldinarjev kot donesek za jugoslovansko akademijo. Kaj čem pristavljati temu ? Facta loquuntur. Et lo-quentur, to je nepremakljivo moje prepričanje. Slovenci ! Blejski shod, začernjen gerdó po sovražnih nam časnikih, še preden se je vresničil, si je postavil lep spomin; neče se s tem hvaliti, ampak kliče vas vse, ki niste bili med nami, da ga z svojim delom le še bolje olepšate ; saj smo v duhu vedno zbrani, bodimo še v delih, in spomin bo vsem veljal! . Cas mi ne dopuša, vse natanjko popisovati, kako se je dokončal shod, pa saj sem poglavitno reč povedal, in to naj bo dosti. Omeniti pa vendar moram, da nam je , ko smo se proti večeru iz Grada v toplice vračali, mnogo Radoljčanov z narodno zastavo inzgodbo naprot prišlo. Z obema zastavama smo šli potem v ladjah na jezero ; ena ladja je nosila baklje. — Mnogo ljudi je ostalo še do druzega dne v Bledu, in pri kosilu smo še nazdravili deržavnega svetovavca, g. Cerneta, ki se je tako možko z našim g. Tom an om pri branjenji narodnih pravic boril, potem še gospode posestnike iz Notranjskega, ki so posebno v obilném številu prišli. Slednjič se še moramo zahvaliti mladim našim pevcom, ki so s prelepim petjem nas razveseljevali. zahvatiti tudi gospodu P in ar tn ospéj Vid y ki so naui tako dobro in prijazno postregli. V e m, da so neki ljudje bili takih misel, da se shod brez nereda dokončati ne more, posebno kar se je raznesel ne vé kdo vé, odkod? y odkod da bodo prišli ljudje kdo z nemško zastavo. To se sicer ni zgo dilo, al zahvaliti bi se vendar morali tištim gospodom y ki so, ravnaje se mende po primeri policije v Gradcu, poslali nam stražo zoper take ljudi; jaz saj si moram to lé tako ^^■■■■■■■■■^■H — slo- razloziti, da so hotli zabraniti nemško zastavo na venski zemlji. Zdaj jim je serce mirno, in dušica lahka. Nam tudi. Doneski za akademijo jugoslavensko pod pisan i v pervi naberi v Bled u 15. a u g. I. I gold. Uosp, dr. Dragotin Bleiweis v imenu očeta svojega Ivana Bleiweisa, vrednika „Novic" 50 Gosp. dr. Drag. Bleiweis za se 10 gold. yy Stanislav Grundner, jiosest yy dr. Toman Lovro, advokat r> 5 v Rado I ci 50 yy Ant. Galé, grajšak v Bistri 50 . 20 . . 10 v 5 Gospá Franciška Galetova Gosp. Viktor Galé . . . . „ Franc Ks. Souvan, tergo- vec v Ljubljani ♦ : . . . Gospodična Marija Souvanova , Gosp. Detela Oton. posestnik Ajmoriovega grada . . . ■ dr. Andrej Vojska . . . Jožef Pieiweis, tergovec v Ljubljani . • . . . Gosp«* Ërnestina Pleiweisova . „ 50 20 yy yy yy 3 1 10 1 « n 15 15 yy 60 40 Gospodična Marija Pleiweisova 20 TErtïe»tinica Pleiweisova 15 ■MHBHfl^^^H 1 o 10 yy r> r> n 4ožek Pieiweis mladi. spá h a^ ari na tëucarjeva . Gosp. JožefSantl, posestnik v yy n yy Ljubljani : . . . . .15 dr. Viktor Skaria . . . 4 France Goîob, posestnik na Verhniki za se in za sina 40 Konrád Pieiweis, tergavec iz Kranja ...... 50 yy yy v nik papirnice v Goricanah (plaćano)......5 Fridcrik Burger iz Pešta ^plaćanoj ...... G. Wallnofer „Suum eui- Janez Zeleznikar, odgojitelj v Ljubljani .... Gr. Krek, modroslovec . dr. Vosnak (plaćano) . . Janez Mencinger Bohinec pravoslovec ..... Franjo Erjavec, učitelj v Zagrebu ...... V al. Mancle'c, učitelj gimn. v Varaždinu ..... Ivan Stožir, učitelj v Zagrebu (plaćanog . . . Janez Geršak, pravnik v Gradcu (plaćano) . V. Orél, privatnik (plac.) France Legat, posestnik v Lcscah...... Andrej Floriancic, posest- 10 12 10 1 1 10 yy nik v Sorí..... Macun Ivan, profesor v 5 Gospá Joana Pleiweisova . . Mlada Joanica Pleiweisova Gosp. Leopoldo Jugovic iz 10 2 yy Ljubljani . . . Miroslav Homan 15 /.opan yy yy yy Aleksandrije ..... 10 B. Dolenc v Podberjífplaé.) 15 yy mesta Radoljskega (plac,) 20 Tone Wagner, telcgr. vrad- nik (plaćano) .... 2 Janez Tusek> asistent na realki šot. v Beću (plač.) 5 yy yy Henrik Dolenc f pravoslovec iz Razdertega (plac.) Anton Dolenc, posestnik iz Razdertega .... Franc Kavčié iz Tersta 1 yy France Floriancic. oskerb nik baron Gojzovih v Bohinji (plaćano) . . . 20 Tereza Floriančićeva (plaćano > 5 2 Maria Floriančićeva hćerka v tergovec (plaćano) Josip Kavćić iz Razdertega, . 50 F (plaćano) c Floriane Y 4 V činovnik (plaćanoj 100 frau- M. M. (plaćano) (plaćano) kov v zlatu. gold. yy Sestomir Viihar. tergovec v Terstu ...... 50 » yy yy Joan Kavćić, posestnik v M Raz der ten) ( plaćano) . Janez Toman, funižar v Kamni gorici..... Gospá Katarina Florianova iz . 20 yy yy 15 yy Kranja.......10 yy Janez Vesel v Ljubljana Valentin Zarnik . . Jože Perne, pravoslovi (plaćano) ..... France Do'enc, tergovec Kranju (plaćano) . . France Jalen, tergovec Kranju plaćano) France I 1 5 1 5 % 2 Á Tomšió, umetno y Gosp. Luka Svetec, c. k. pre stavnik (plaćano) . 20 yy » yy Karel Haušild, pravnik » Prahy (plaćano) . . . August Lokar, pravnik . 15 5 yy slovec v Gradcu (plaćano) Raiinund Aree, osmošolec v Ljubljani (plaćano) Tone Iíotnik, sedmošolec v Ljubljani..... 1 í H *) Naiisnili smo imenik ta kakor smo ga přejeli. Ker se je hitro podpisovalo in zapisovalo, utegne kteremu imenu pogreša dostavek, biti y da se tù ali tam pri da je ,,plaćenou. Kogar yy yy » yy yy yy v y> gold. Janez Pogaćnik, sedmošolec (plaćano) .... 1 Anton Blagné, grajšinski oskerbnik v Bistri (plać.) 2 Lovro Bergant, sedmo-šolec v Varaždinu (plac.) Klun Dragotin , osmošolec 2 yy yy 1 yy yy yy yy yy yy r> yy yy n yy Valentin Pečnik, osmošolec Peter Maher, osmošolec . Potoćnik Wilan, osmošolec Franjo Bradaška, učitelj gimn. v Zagrebi (plaćano) Alojzi Kumer, sedmošolec (plaćano) ...... Skotíc Jernej, sedmošolec (plaćano) ...... Grega Jakel. osmošolec (plaćano) ...... Janez Jugovic, sedmošolec Franjo Solar, abitur. is gimn. ljubi, (plaćano) Kukec Tone, abitur. iz gimn. ljubi, (plaćano) Ažraan Janez, abitur. gimn. ljubi, (plaćano) Jože Hoćevar, sedmošolec ji __-, . y « (plaćano) .... Janez Kiofutar li Teržića 1 2 2 yy gold« Janez Jager, šestošolec • 5/gfs Matija Basic, sedmošolec (plaćano) ...... Jernej Ramovš. osmošolec iz Šmledníka (plaćano) . Dovžan Janez, sedmošolec iz Zabreznice .... France Kepič, osmošolec 1 1 (plaćano) V T, a i yy n yy 2 o 2 yy yy Jože Povše, osmošolec is Novomesta (plaćano) . . 1 Tone Osana, bogoslovec . 1 France Drenik. posestnik v Ljubljani.....2 Blaž áoklič, bivsi osmošolec (plaćano) . • . . 1 Ker t Mate vž, osmošol. (pl.) &/, 0 •5/i 1 yy y> yy « 1 5 ! I yy yy Simen Kokalj, bivsi osmo šolec (plaćano) . . . Jan. Župan, sedmošol. (pl.) Drag. Tavčar, tergov. (pl.) Dragotin Souvan. inženir v Kranji (plaćano) . . Anton Birnik, bivši pravnik v Beču ...... Jan. Golob šestošolec (p.) 3/10, 2 2 5/ ♦ /l o ? Gosná Josipina Ravntkarjeva íz Kočevja..... ,, Hiarjeta Macunova iz Be- 3 netk (plaćano) 2 . 5/i0 Gosp. Mihí»lj Mogolic, bivsi i* yy 2 3 yy osmošolec iz Novom. (pl.)5/Ia Janez Mogolió, bogoslovec iz Maribora (plaćano) • 7, O (plaćano) ..... Janez Lukanc. bivši osmo solec (plaćano) . . . August Pugel, privatni učnik v Ljubljani .... Jože Noli, pravnik v Beću Vilko Polák, umetnoslovec v Gradcu iz Teržica (pl.) „ Janez Lavrió, osmošolec l5/, Iz lij ubijane. God presvHlega Oesarja je bil v nedeljo z navadno slovesnostjo praznovan. Ziutraj eb 5. uri je střel topóv nazrianil praznični dan in vojaška muzika je 1 ^m — ------i —- ■ — — -----w — --—--------' — — —--*—---—^- - — --— — — ---- ^nesek gold. 1003 \/l0 v papirjn in sto frankov v zlatu. o igrala po mestu. Ob 8. uri je za vojascino bila slovesná mas» pod lično napravljeuem šotorom poleg kolodvora, ob desetih pa v stolni cerkvi > kjer so mílostljiví knezoškof maševali in so se civilne oblastnije zbrale. V saboto zvečer je v spomin godú Nj. Veličanstva bila pr» c. k. deželnem gospodu poglavarju večerná veselica. Kdor govoriti kaj ne ve, On vreme h v ať al tož i" yy poje Prešerin v neki svoji zabavljici. Letos je to vse dru gač ; sedaj vse govori o vremenu in loži zoper strašno vro čino in sušo, in še celó politikař jí z glavami majajo in se bojejo, da bi nasledki nevgodnega vremene že dosti zá motanega političnoga ska dežela ! kako si še bolj ne zamotali. Kranj- druge ^ta ob tem ca su ; kdo te spozna letos ? Nikjer ni viditi bele aide bčelar sam hrana nositi f y bč olam v *|É mora **a tudi ne more drugači biťi; v Ljubljani smo 28. junija zvečer od 9C do 10. ure imeli dežja enmalo y od tistih mal « V vec : tište kaple, ki so padle po silném viharju, niso njc zdale. *n se ni znamnjá, da bo drugač. Ncvičai (lOD] «i i* m Iz Dunaj a. 12. dan i m. so se začele razprave deržavnega zbora ; al mnloktío porajta^ kar se sadaj v zboru srodi, zakaj ustancvljanje pravil, kako uaj se tergovei, fa- y brikantî ali drugi vpisaoi obertniki^ ki so na kant prišli poravnajo s svojimi upniki^ je tako malo mikavno sedanji cas y ko ima Avstrija velike / p r a s a n j a resiti, da zunaj tistih, ktere ta rec zadeva, tii niko mur dosti mar za te razprave. Vsa pozornost je obernjena sedaj le na to, kaj bo vlada storila z Ogri in Hervati. 14. dan t. m. je sprej el presvUli cesar oba predsednika ogerskega deželnega zbora, fci sta mu odgovor na eesarjev odpis iz Pešta pri y sla. Po » Wien. 2eit.a je pogrešek zadeva, naj se oglasi, da se pomola popravi. Vred. presv. cesar jima oi^ovoiř íakoíe: „Odgovor Moj na adreso . 2S2 v deželnem zboru zbranih magna tov in zastopnikov Mojega da ni hotla resiti vloge, v slovanském jeziku ji braljestva ogerskega bom po Vam kmali poslal.44 tanj prevdark iz Dunaja ukaz dobila, naj to tcgam Tako piše „Ost u. West4- iz i gotovih virov. ocene, je stori. Zato naj Do danes (20. t. m.) se ni znano, kaj bo Njih Veli- piše c. k. gosposkam zdaj vsak v svojem jeziku, naj si čanstvo Ogrom odgovorilo. Toliko več pa ugibuje sedaj je slovenski, nemski, laski ali kteri si bode : vsak jezik ima vse, kak bo ta odgovor, zakaj od njega zavisi osoda enake pravice v kaneelijah saj takrat, ko ima gosposka prihodnjega časa. Dunajski centralisticni Presse44 in karji zlasti naravnost z Ijudmi (Partei) opraviti n y> Ostd P bode cesar d b so že za gotovo vediti hotli, da Cesko I Prag Narod. Listy44 pripovedujej fi U I \f fm) loves u im razgl k r a z p u s t i i obernil do se s je te dni nekdo hotel iz Prage po odov posebnim pod ogersko krono zedinjenih. Al poslednje dni so ti mo k i telegrafirati da ai adniki so ga za zamero prosili, da ne morejo, ker so lim prepoved ceski telegrami. In vender se trobi drijani preklicali prezgodaj skovano novico in sami rekli, po vsem svetu, da ravnopravnost že povsod velj da se še uič gotovega ne vé. In taka je tudi. Cesar so poklicali v posvet tudi svojo rodbino ter tudi to hočejo za- Morava 1 B Raj Po „Mor. N geru »ostala zaupnico knezu S in.** je županija dr. Pražak-u slišati, kaj ona misli, preden reccjo zadnjo besedo. Zakaj dr. Bily-u, dr. Palac k mu i dr. Rie^er-u, dr Smolk deželni zbor razpustiti, to je lahko; al kaj pa pot ustavnih postavah se mora kmali nov zbor sklicati tehtno vprašanje je: ali ne bojo spet ravno tisti ? Po al in dr. To m an-u, ter vse te gospode izvolila za čast t donio ljubni možje v zbor izvoljeni, ki so bili sedaj? Tajiti se svoje razprave nikakor ne dá, da se deželna zbora na Ogerskem in lier- velja jezik jugoslavenski v trojedni kraljevini za edino llervaško. Iz Zagreba. Deželni zbor nadaljuje Sklenil je med drugim zakon, po kterem gotovlj P vaškem upirata na stare, jim za ravi ce zediniti z obstojem edine Avstrije, to je vprašanje, za ktero tukaj gré. in ktero modro rešiti kako pa te p > je treba dosti vec zrele centralisticni prenapeteži imaj politike, kakoi ki bi jo „Presse" in drug radi iu izkljucivo sluzbin jezik v vseh strukah javnega življenja dalje zakon o izdajstvu domovine, — predstavko do kralja, v kteri naj se zahteva povratek granicarjev v deželni zbor , — sklenil je članak o sopetnem utelesenju mesta, da bi po njih luke in okraja Reke s trojedno kraljevino in o uzakonjenju nemški pišalki plesali vsi narodi Avstrije. Kakor tedaj reške županije itd. 10. dan t. m. je iz Benetke přišel v noben politikař ne more tajiti starih p Ogerske in zbornico c. k. podmaršal grof Juraj Jelačić, izvoljeni Hervaške, tako pa tudi ne more zamolčati, da sta dezelua podkapctan trojedne kraljevine. Zbor je brata nekdanjega zbora v Peštu in Zagrebu o tem napak rekla, da ne Ogersko narodovega Ijubljenca pozdravil z veliko radostjo. Gospod ne Hervaško nima ne pravno ne djansko z drugimi deželami podkapetan je, zahvalivši se za serčtii pozdrav med drugim AJV JLJLV1 V M^IlVř ti I Ili V* HV MV «V mj^í.m.w « Hi^'VlMll jV^ OUIITUIIVOI Ol/ KA I* OVI VIII JJ VJ là M I Ci V y IJIVU Ul U^U Avstrije nobenih skupnih zadcv (interesov). Skupne rekel: „da bi raji vidil narod svoj pod turškim jarmom ka zadeve so med nami vsemi, to je gotovo, in živa potreba kor pod izključivim uplivom druzih izobraženih sosedov je, zastopa in da najdemo brez razzaljenja autonomije vsaktere dezele in to samo zato, ker vem, da tnrk je zadovoljin samo « m V / N li • • fl i • «i« V a. « « v __ kup z a d e v edisce (organ); ki jih uje. Od modrosti cesarjeve tedaj pričakujemo ila narode svoje s tolikšnimi pra- kteri uicstujc, s te les om svojih sužnih, izobraženi narodi pa od onilr. so pod njimi, terjajo telo in nos t. Čuvstvo narodnosti je Bog- vsadil v serca narodov^ od ene strani, da bo pomirila narode vicami, kolikor je le mogoče, da se ne razrusi Avstrij dušo, to je narod 9 od druge strani pa se od politične zrelosti Magjarov in in kar od Boga pride, sveto je; kar in oprosti, in tako bo tudi čuvstvo to naš narod resilo ia pa je sveto, to reši Hervatov nadja mo, ua ne bi pe! kar bi ustavo in blagor druzih dezel avstrijanskih podkopalo svojih tirjav čez to, otelo kakor jcvrešilo leta 1848 celo Avstrijo u Sedaj velja deržavo iz političnega in dnarnega propada • V * otéti in jo uterditi na podlagi resnične ustave, za ktci pa v pol pridružei ccntralističuih ijskih karjev njenih y ne najdemo ne tilů nc slcdú V za vse dežele c. k. ministerstva pravosodj Laško. Čedalje bolj se zapletaju homatijc na Laškem zlasti na N e a p o 1 i t a n s k e m. Mislilo se je, da general Cialdini bode kmali zaterl punt; al ne gré mu po volji ker cesar Napoleon je terd ko zid in ne dovoli, kar itali-janska vlada želi. Pravijo, da se bo Cialdini zato odpovcdal je razpis svoji službi, in da na mesto pervega ministra Ri ca sol i-ta 22. julija na deželno nad- stopi Ratazzi, še bolj osorcn kot Ricasoli, tedaj Napoleonu našega cesarstv sodnijo v Bt pisu derží pi je ^ zato ? ker se sl. ministerstvo v tem raz da c. k. sodnije in poske po tem ko še bolj nevšečen kot Ricasoli. Rusovsko. Novice iz Varšavě čedalje bolj kažejo, ravnopravnost vsem i slovesno oklicana, n i m z jim ministerstvo pošljc še poseb začnejo ljudém odpisavati v doni odom z ccsarskega prcMoía bila da na Poljskcm zlo vrc. — Narodna slovesnost 12. dan j o po s'arcm kopitu več čakat da t. m. je vendar brez vsega nepokoja končana bila. Da se večerno uka po kterem naj rozsvit ljenje mesta ni môglo prepovedati ? so ra/světlili jeziku. Iz tega pa mcstjaui svoje sobe tako, da so postavili po mizah polno je tudi samo po sebi očitno, da ni ko mur, kdor hoče kaki sveč, ki so razsvetile ulice popolnoma. c. k sodnii ali kal drugi c. k. ki v doma ceru Srbsko. Iz jeziku kakošno pismo izroditi, ni treba več popi ali B e 1 i g r a d a 1. (13.) avg. Po ccli knežii so volitve za s ku psci no končane. Danca je mini sme to storiti ali nc. Od tistihmal ker so ccsar oklicali sterstva predsednik zapustil nase inesto, da za ccli čas enake pt narodom, ima vsak pravico se ti skupščine ostane z vsemi ministri v Kragujevcu. Jutcr bo t £a J oklica in v svojem do ma čem jc- odšel knez in pojutrajnim grejo (udi poslanci beligraški. ziku izročevati pisma goj domačein jeziku tudi v t poski, ktei em jezi ki jc dolžna na vloge v o% mctaliki (>7 fl. 65 kr. Narodou posojilo 80 fl. 55 kr. Ažijo srebra 37 fl, Cekini (i fl. iili kr kr. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik: JoŽ€f Blaznik.