številka 23 / letnik 58 / Ljubljan a, 17. junij 1999 Glasjlo <3^L Zveze Svobodnih Sindikatov v Slovenije r— nastop od dogovora, odgovornost ministra Ropa! rJredsedstvoZSSSje naiz-ai seji ta teden razpravljalo aktivnostih Svobodnih sin-'katov glede sprememb in ^Polnitev zakona o poslan- : I državni svet ne bo spre-odložilnega veta na zakon spremembah in dopolnitvah (lr-°na 0 Poslancih ali če bi v ,avni zbor ponovno glaso-b ,Za ta zakon, bo Zveza svo-, n|h sindikatov Slovenije stopila od dogovora o refor-s 1 Pokojninskega in invalid-l: e®a zavarovanja v Sloveniji, so ga podpisali vlada ter so-os h' Partncrji, ter zahtevala 0 ■ no odgovornost ministra z , e^°> družino in socialne n„- evemag. Antona Ropa za 'zvajanje dogovora, tov c?Za sv°bodnih sindika-(1 Slovenije bo odstopila od no8oyora 'n zahtevala osebici 8°V"rnost ministra za dev' druž'no 'n socialne za-če Ji ma8- Antona Ropa tudi, p0, ac*a v predlogu zakona o Zav'^n*nS^em 'n invalidskem Uverr°Vaniu ne bo v celoti o ref dV'!a vsebine dogovora Vali h?11' Pokojninskega in in-ver)j-. e§a zavarovanja v Slo-ci ‘J}> kot so ga podpisali so-1111 Partnerji. MaS- Dušan SEMOLIČ, predsednik ZSSS Rku ReOARlt Uidi ekonomsko-socialni svet proti privilegijem poslancev Na izredni seji to sredo je ekonomsko-socialni svet (ESS) sprejel šest sklepov, v katerih obsoja ravnanje poslancev pri sprejemanju zakona, s katerim so si zagotovili poseben položaj pri upokojevanju. Predčasno upokojevanje poslancev resno ogroža sprejetje novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. S tem zakonom bo po usklajenih stališčih socialnih partnerjev uveljavljen pri upokojevanju enoten sistem predčasnega upokojevanja, od katerega naj ne bi bilo nobenega odstopanja. ESS je državnemu svetu priporočil, naj na zakon o poslancih izglasuje odložilni veto, državnemu zboru pa, naj zakona pri ponovnem glasovanju ne potrdi. Če bodo poslanci kljub temu potrdili zakon, s katerim so sebi omogočili predčasno upokojevanje, bodo vsi sindikati odstopili od dogovora in sodelovanja pri sprejemanju pokojninskega zakona. ESS poziva vlado, naj uveljavitev zakona o poslancih, razveljavi s predlogom zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Veto na upokojevanje poslancev soglasno sprejet Državni svet je na seji sprejel predlog odložilnega veta na zakon, ki omogoča predčasno upokojevanje poslancev. Zanj je glasovalo vseh 33 prisotnih svetnikov. Podpredsednik vlade laže! *.ne-a Semolič je na seji ekonomsko-soci-''C(Jr1j,SVela protestiral zoper laži podprcd-vtork,a v*a(le Marjana Podobnika, ki mu je skušU] Ve,T1 Pogovoru v prvem programu TVS Pokojn^ti kredibilnost pri pogajanjih o " formi. Podobnik je namreč de- jal, daje predsednik ZSSS izkoristil možnost upokojitve po bivšem zakonu o poslancih in se takoj zatem spet aktiviral. Služba državnega zbora j e Semoliču na njegovo zahtevo odgovorila, da zahteve za upokojitev ni nikoli vložil. Semolič je zavrnil tudi Podobnikovo govorje- nje, da ima precej večjo plačo kot številni poslanci. Dejal je, daje njegova plača 240.000 tolarjev, kar je pol manj, kot prejema večina poslancev. To, da takšne obtožbe javno izreka podpredsednik vlade, ki ima vse možnosti dobiti resnične podatke, je po Semoličevih besedah navadna packarija. Podobnika je zaradi tega označil za lažnivega kljukca. V Se pomnite, gospodje! Piše: Rajko Lesjak, sekretar ZSSS Niti astronomske razlike med nekaterimi plačami, recimo od minimalne do vrtoglavo velikih direktorskih - in podobno velja za višino regresa - niso tako razburile delavstva, kot ga je sprejem zakona o poslancih, s čimer so si ti uzakonili velik privilegij upokojevanja. Vse skupaj se je zgodilo zelo hitro, nenavadno za to zakonodajno telo, kar čez noč. Vse se je zgodilo tako bliskovito, kot da bi vso državo zajela ujma oziroma kot da so nas napadli marsovci in smo se znašli v izrednih razmerah. Toliko gneva si že dolgo ni kdo nakopal na glavo, kot so si ga poslanci s sprejemom tega zakona. Seveda ni bilo že dolgo takšne politične zmote in takšne brezobzirnosti, nesramnosti in nemoralnosti predstavnikov ljudstva. Človek ne bi verjel, da lahko takšen privilegij, kot so si ga privoščili izvoljeni poslanci, njih same tako zaslepi, da ne vidijo dlje od tiste tipke, ki sicer tako ali drugače odloča o usodah naroda in na koncu koncev tudi o usodah ljudi. Ni še dolgo, ko je ta ista “ljudska volja ”prepričevala sindikate, kako je potrebno v Evropi garati do 65. leta ne glede na spol, da je delovna doba, ki jo delavka oziroma delavec prebije na delu, nepomembna in iznajdba v tem prostoru s temi Svobodnimi sindikati. Tisti, ki jim spomin seže nekoliko nazaj, bi se morali spomniti, ko sva si z ministrom Ropom pridno pisarila o pokojninski reformi, uporabljala take in drugačne pridevnike, takšno in drugačno kulturo dopisovanja in ko so tako nekateri dvorni pisci, skupaj z aparatom, ki ga pač vlada premore, streljali name z vsemi kanoni ter zlivali žveplo in ogenj, celo tako daleč, da bom eden od glavnih krivcev za neuspeh pokojninske reforme. Tistim, ki pa so na vse to že pozabili, danes to branje oziroma listanje po člankih ne bi škodilo, da si obudijo spomin. Pa pustimo preteklost. Ob vseh teh bregovih med nami nam je na koncu le uspelo zgraditi neki most in premostiti razlike ter se na koncu dogovoriti in podpisati velik dogovor med socialnimi partnerji. Glej ga zlomka, zaradi predstavnikov ljudstva smo na dobri poti, da vse skupaj spet začnemo znova; vendar zagotavljam, da bo tokrat, če do tega pride, veliko težje, če bo sploh mogoče premagati še nekaj starih in veliko na novo nastalih ovir. Da bi vsaj malo ublažili in zgladili stvari, pa vlada in njen minister potočita nekaj krokodiljih solz, da vladna koalicija ne bi bila v javnosti še bolj grda, kakor že je. Tako jeznega delavstva in toliko zgražanja pa resnično že dolgo ni bilo. Od zelo preprostih do zelo sočnih kletvic, od tega, da nekateri predlagajo, da bi bilo potrebno vse tiste poslance, ki so glasovali za ta zakon, odpoklicati, ker so v času volilnih kampanj zavajali volilce s svojo moralno in siceršnjo poštenostjo, pa do tega, da bi morali razpustiti državni zbor. Še najbolj mila je ta, da bi morali sindikati organizirati referendum. O tem, da bi obkrožili ta hram demokracije - beri; parlament, in napolnili prestolnico Slovenije do zadnjega kotička, pa ne kaže izgubljati besed. Skratka, zelo napeto ozračje, na trenutke že pregreto. Hočeš ali nočeš, napaka je bila storjena. Priznajte, skesajte se. Dokler je čas, bi jo bilo dobro popraviti. Če ta privilegij upokojevanja poslancev res odtehta politični ugled poslanca in moralno avtoriteto najvišje zakonodajne oblasti v državi, potem so res blizu resnice tisti, ki pravijo, da so bili na volitvah prevarani in da nekateri poslanci ne sodijo v prostor, kjer so, in da od zdaj naprej ne uživajo več njihovega zaupanja. Resnično velika politična škoda, resnično velika napaka, veliko izgubljenega ugleda, veliko dvomov, eno samo nezaupanje - vse to se težko popravi. Edini možen nasvet: popravite in začnite znova! Privolite v to, da ste tudi vi, predstavniki ljudstva, zmotljivi in vsaj tu enaki pred zakonom. Ne pustite, da vas spet vlačijo po ustavnem sodišču. Predsedstvo ZSSS o privilegijih poslane^ Oster protest, priprave na referendum Ko je Dušan Semolič orisal dosedanje aktivnosti vodstva ZSSS, je ugotovil, daje bila reakcija pravočasna. Svobodni sindikati so že 3. junija opozorili poslance, naj pri sprejemanju zakona o poslancih ne delajo neumnosti. ZSSS je poslance tudi kasneje opozarjala, daje njihovo obnašanje moralno zavržno. Tako je ocenilo zlasti zaradi odnosa poslancev do pokojninske reforme, kjer so predlagali, naj bi tako moški kot ženske delali do 65. leta. Ko so poslanci kljub opozorilom v dveh dneh sprejeli spremembe zakona, s katerimi so si vzeli pravico do upokojitve P' bistveno ugodnejšimi pogoj ii,k°: veljajo in naj bi veljali za na'3, dne delavce, je v sindikalni n zavrelo. Bilo je več kot 50 tej3. fonskih klicev, bili so tudi P°z ,£ k stavki, javni demonstraciji in bi lahko naštevali. .. V teh razmerah je Dušan Se lič na spremembe zakona o P slancih v državnem svetu pre ■ gal odložilni veto. Če bi drza^. zbor še enkrat izglasoval sp0 zakon, pa je mogoč še razpis knadnega zakonodajnega retet duma. Reakcije članov predsedstva so bile burne! Marjan Podobni ali lažnivi kliuket Nihče ne dvomi, da ima v državi, kakršna je naša, podpredsednik vlade Marjan Podobnik več podatkov o ljudeh, kot jih ti imajo o sebi. Tako si je podpredsednik vlade Marjan Podobnik na nacionalni televiziji lahko privoščil potegniti iz rokava in slovenski javnosti povedati, zato da bi diskreditiral in očrnil predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušana Semoliča, dvoje informacij-beri: debelih laži - in sicer: da si je Dušan Semolič, kot bivši poslanec, že uredil pokojnino, in drugič, da njegova plača presega plačo poslanca. Ne prvo in ne drugo ni res. Pravzaprav gre za preprosto trošenje laži, pod*11 ^ in zavajanje javnosti. Pri vsem te" j(. skrbi to, da visoki vladni ozir0"'jy žavni funkcionarji s takimi me * mi oziroma z lažmi obračunavaj0 dikalnimi voditelji. je to nemoralno početje odločaj, sojamo in zahtevamo, naj se p.Lil' scdnik vlade Marjan Podobnik j rečene laži javno opraviči. Vlada * j(. pa naj se zamisli nad tem, da jan Podobnik, njen podpreds" obnaša kot lažnivi kljukec. J ' Rajko sekreto' ki je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predseduj ^ Fl ib] ZSSS, Dalmatinova4, 1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 310-760 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 321-255, nar urednikTomaž Kšela • Naročnina, tel. 327-697 • Posamezna številka stane 230 tolarjev • Žiro račun 50101 -678-47511 • Tisk: DeloTČR d.d., Dunajska 5, Ljubljana • Minis,fS za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-5569 Jjl V Svobodnih sindikatih S*0^ čil do di Poslanci zavrnili vse predloge v korist delavcev! ^tetek predloga odložilnega veta na spremembe zakona o poslancih, Soje vložil Dušan Semolič ,j *)()sJanci se bodo po novem zakonu lahko predčasno upokojili z 58 le-’ Poslanke pa s 53 leti. Za vsako leto opravljanja mandata se bo starost-„(.,T1eJa znižala še za eno leto. Čeprav poslanci ne bodo imeli polnih po-jpa redno upokojitev, se jim pokojnina ne bo znižala, zak Sne so v nasprotju z ustavo, saj la govori o enakosti pred ,onom- To je tudi v nasprotju z Dogovorom, ki ga je minister za delo P^Pisal s• sindikati in delodajalci. . — v, otiiuiivau in uciuuujčiivi. p0sl^a^n^zb°r sprejema zakonodajo, ki močno poslabšuje položaj za to drža odneji v:. — ^uiožilne vete, s katerimi je državni svet skušal preprečiti uvelja ®v za delavstvo neugodne zakonodaje. ^rzavni zbor je izigral Dogovor o reformi pokojninskega zavarovanja. v- j Poslanci dvomijo o resnični volji volivcev, jih bo treba o tem po-P asati in organizirati naknadni referendum. Q®nth. S “Kebričevim” zakonom je posebej prizadel starejše delavce, p. k m' k° državni zbor zmanjšuje pravice delavcev, je za poslance sprejel nili na u8°dnejša merila. To je dvojna morala. Povrh so poslanci zavr-vse odložilne vete, s katerimi je državni svet skušal preprečiti uvelja- si uradna politika ob poslan-zakonu skuša oprati roke, je m°goČi e Pričakovati, da bo zakon o poslancih kljub ostrim protestom iz številnih okolij obveljal. Zaradi tega je vodstvo ZSSS pripravilo akcijo zbiranja podpisov za vložitev pobude za naknadni referendum. Zanjo je treba zbrati 200 podpisov. V razpravi je bilo rečeno zlasti to, da akcija proti privilegijem poslancev, ne sme iti na škodo glavnega cilja - zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju -skladnem z nedavno podpisanim Dogovorom. Iz razprave seje razvil predlog, naj ZSSS, če bo zakon o poslanskih privilegijih obstal, odstopi od Dogovora in pokojninske reforme. _ ,, SDE lahko računa na pomoč kolegov iz EU Prejšnji mesec je bil v Bruslju shod v podporo ohranjanja delovnih mest v “javnem sektorju” v državah Evropske unije. Organizirala sta ga PSI -sindikalna centrala evropskih sindikatov delavcev v gospodarskem javnem sektorju, ki združuje zaposlene v energetiki, oskrbi z vodo in komunalne dejavnosti, ter EMČEF - sindikalna centrala v katero so povezani delavci v premogovništvu, energetiki in kemiji. V obe centrali je vključen tudi SDE Slovenije. Na zelo odmevnem shodu pred evropskim parlamentom je sodelovala petčlanska delegacija SDE. Kolegi so nas toplo pozdravili, bili smo deležni kar velike pozornosti. Udeleženci shoda so izpostavili zlasti vprašanje zmanjševanja števila delovnih mest v omenjenih sektorjih. Prisotni, bilo nas je preko 15.000, smo izkazali enotno podporo zahtevi sindikatov za ohranjanje socialne varnosti in pravice do dela. Od kolegov iz Evropske unije smo dobili zagotovila o polni podpori pri naših aktivnostih v zvezi z ohranjanjem delovnih mest ter pri naporih za vzpostavitev socialnega dialoga z vlado in parlamentom. Na podporo lahko računamo pri aktivnostih naše države za vključitev v Evropsko unijo, saj pri tem ne sme priti do poslabšanja socialne varnosti naših članov. , ... . r J Valter Vodopivec Lbs:J? Semolič in Rajko Oec/f ,sta pri službi držav->9 Ln °ra takole pokaza-drij ,Jr,p°dpis°v za nakna-o OfiTi °not,a7ni referendum eraw«2?.k,hPrivilegijih. Čehe o/™-?, sprva rečeno, da ba 'Vo prejela kar služ-0<*n,Ti vratih, ju je šefjc'k° kasneje sprejela Daw_a te službe v pritličju 9lr>entarne zgradbe. Delegacija Sindikata delavcev trgovine Slovenije je prejšnji teden ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj seznanila z načrtovanimi aktivnostmi pri spreminjanju za sindikat nesprejemljivega pravilnika o obratovalnem času prodajaln. Državnemu sekretarju Antonu Graberšku smo predstavili tudi našo oceno položaja trgovcev in trgovk po uveljavitvi tega pravilnika. Opozorili smo ga, da povzroča mnogim, predvsem delavkam materam veliko krivico. N — Sindikat delavcev prometa in zvez v° vodstvo sindikata Pošte Slovenije čilo četrtek seje sestala konferenca sindikata Pošte Slovenije. Poredoš, j.j elu v preteklem obdobju je podal dosedanji predsednik Janko Kar-Na -*e Predlagal tudi izvolitev novega vodstva. ^ico j, °dbora za pošto, ki deluje pri SDPZ, je bila za novo predse-Pt je n v°liena Bernarda Keše iz poslovne enote Novo mesto, sekretarka K0|1fStala Marjana Hohnjec iz Celja. Jetije er®ncaje sprejela pobudo vodstva Pošte Slovenije za sklenitev spre-1,1 Petjp k°iektivne pogodbe za poštne in kurirske storitve in imenovala tu-a,lsko pogajalsko skupino, ki bo zastopala interese zaposlenih. Cvetka Gliha, sekretarka Sindikat delavcev trgovine Slovenije Na ministrstvu so nam nekoliko prisluhnili Za delovni razgovor z vlado smo se odločili zaradi tega, da bi skupaj z delodajalci in organiziranimi potrošniki spremenili nekatere določbe pravilnika, ki so se v vsakodnevni praksi pokazale kot neučinkovite in kot take nesprejemljive ne samo za delavce, temveč tudi za organizirano trgovino. Državni sekretarje branil ‘svoj’ pravilnik o obratovalnem času, češ daje manj liberalen od prejšnjih, pozabil pa povedati, da se uporablja v povsem novih okoliščinah. Inšpekcijske službe n zmorejo nadzorovati približno 15.000 pravnih subjektov, ki se ukvarjajo s trgovino, in več 10.000 prodajaln. Sekretar ni upošteval, da se pravilnik izvaja v času, ko mnogo delodajalcev zlorablja trg delovne sile, na katerem je preko 125.000 brezposelnih. Predstavnik vlade je priznal, da pravilnik kot podzakonski akt nima zadostnih sankcij za delodajalce, ki ga kršijo. Ocenil je tudi, da nekatere lokalne skupnosti niso opravile vseh nalog, ki bi jih glede na svoje naloge iz pravilnika se morale. Predstavniki sindikata se nismo mogli strinjati z oceno državnega sekretarja, da množično kršenje pravic delavcev do počitka lahko nadzira inšpekcija. Skupaj smo ocenili, da se je potrebno reševanja problema obratovalnega časa prodajaln in s tem delovnega časa trgovcev lotiti organizirano, zato je državni sekretar s sodelavci sprejel našo pobudo za še en delovni sestanek, na katerem bi poleg sindikata sodelovali še predstavniki delodajalcev in ministrstvo za delo. Na njem naj bi ocenili delovnopravni in zaposlitveni položaj delavcev v tej dejavnosti po sprejetju in uveljavljanju pravilnika in na tem temelju pripravili morebitne spremembe in dopolnitve obstoječega pravilnika o obratovalnem času. Ne glede na ugoden potek pogovora in dogovora na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, bo SDTS nadaljeval aktivnosti za pripravo zakona o obratovalnem času trgovin. O tej tematiki bo v naslednjem mesecu organiziral pogovor z nemškimi sindikati. Ta ponedeljek smo od Delavske zveze pri ZLSD prejeli pisno podporo za naša prizadevanja. Tudi delavska zveza j e vlado pozvala k ureditvi obratovalnega in delovnega časa trgovin. Sandi Bartol, sekretar Okrogla miza o zmanjševanju brezposelnosti Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je prejšnji teden organizirala okroglo mizo o zaposlovanju. Kot je povedal predsednik Dušan Semolič, bo prizadevanje za zmanjšanje brezposelnosti ena od prvenstvenih letošnjih nalog ZSSS. Ob 12. decembru - dnevu človekovih pravic - bo ZSSS verjetno organizirala širšo javno akcijo, saj se mora pravica do dela tudi pri nas šteti za temeljno pravico vsakega človeka. Objavljamo povzetek uvodne besede predsednika ZSSS in razprav posameznih udeležencev okrogle mize. Albert Vodovnik: Problem brezposelnosti je že dovolj dolgo poznan, tudi SKEI nanj nenehno opozarja. Brezposelnost je povezana z odsotnostjo industrijske politike. Tovarne so večino tehnologov odpustile, tudi na fakultetah ni zanimanja za tehniko. Ker se šolanje za montanistiko seli v tujino, bomo dobili kvečjemu strokovnjake, vzgojene naprimer v Nemčiji. Državni sekretar za industrijo Boris Šuštar ne ve, kaj narediti z. Slovenskimi železarnami, zato ljudem laže, kako jih bo država posodobila. Če ne bomo imeli tehnologov, bomo lahko delali le to, kar bodo rekli drugi, bomo kot hlapci. Že zdaj delajo v Avstriji in Nemčiji marsikaj tistega, kar smo prej izdelovali v Sloveniji. Naši inženirji so se v teh razmerah spremenili v trgovce, ki blago z Vzhoda pro- Problem pa je, ker delavec v naši tovarni na da^ naredi le štiri pare čevljev, portugalski delavec p osem do deset. Slovenija je v minulih letih, ko s veliko energije porabili za privatizacijo, zelo liko zamudila. Branka Novak: Tekstilna in usnjarskopre idelo- valna industrija v Italiji, Španiji, Turčiji in na tugalskem ima drugačen položaj kot naša. la javnost je v teh državah oproščena določenih jatev. Zaradi previsokih obremenitev na pl v Sloveniji težko ohraniti delovna mesta, kaj §elc na novo zaposlovati. Vsako prestrukturiranj6 n.^ ših podjetij se praviloma konča z odpuščanjehj ‘ presežnimi delavci. To ni prav, saj so delavci z vz^ nosijo pri plačah in drugih pravicah iz kolekti'^ pogodbe praviloma največ prispevali za svoja P° jetja. Dušan Semolič: Če bi nezaposlenim dali delo, bi okrepili gospodarstvo, tudi država bi dobila bolj človeško podobo. Če bi namesto brezposelnim denar dajali v naložbe, bi bilo več delovnih mest. Pri delitvi dobička imajo glavno besedo lastniki in delodajalci, ki denar lahko usmerijo tja, kjer bo dajal največji donos Zmanjšanje brezposelnosti bo omogočilo ohranitev sedanjih delovnih mest torej na kapitalski trg, v banke, v vrednostne papirje, naš interes pa so zlasti delovna mesta. Zgolj z zmanjševanjem socialnih pravic in liberalnejšo delovno zakonodajo se brezposelnost ne zmanjšuje. Tudi v Franciji, kjer so sprejeli liberalnejšo zakonodajo, so ugotovili povečano brezposelnost. Ker smo sindikati z indeksacijo plač že precej prispevali k razbremenitvi gospodarstva, imamo zaradi tega pravico zahtevati večje zmanjšanje brezposelnosti. Po okrogli mizi bomo dialog o vprašanjih brezposelnosti nadaljevali na različne načine. Med nas bomo povabili tudi strokovnjake iz Nemčije, Francije, Nizozemske in Italije. Tesno se bomo povezali z Evropsko konfederacijo sindikatov in naslonili tudi na domačo stroko. To bomo delali zato, da ne bi le kritizirali drugih, ampak tudi sami dajali iniciative. Prepričani smo, daje ob vsem spoštovanju začetih reform, treba kaj narediti, da bi zaposleni obdržali delo, in ga dobili tudi tisti, ki so zdaj na cesti. Manifest ekonomistov o brezposelnosti v EU daje nekaj odgovorov, nas pa izziva k razmišljanju, da to postane naša glavna tema. Te zadeve bi morala reševati vlada v celoti in vsa ministrstva, ne le ministrstvo za delo. Brane Mišič: Zakon o dodani vrednosti bo število brezposelnih povečal za pet do deset tisoč. Naš brezposelnost je podobno velika kot v več evropskih državah, je pa neprimerno večja kot v ZDA. Brezposelnost je hud problem, saj iz nje izvirajo prevelike socialne razlike. Velika brezposelnost povzroča probleme tudi na drugih področjih - če bi bila le pet- do šestodstotna, pri pokojninskem in zdravstvenem zavarovanju ne bi imeli problemov. Velika brezposelnost zmanjšuje tudi moč sindikatov. Da bi ta pereč problem vsaj omilili, saj ga naenkrat ni mogoče odpraviti, bi pri ekonomsko-socialnem svetu morali ustanoviti poseben sosvet za aktivno politiko zaposlovanja, vanj pa vključiti tudi neodvisne strokovnjake. dajajo na Zahod. Mežiški rudarji se, namesto da bi delali v svojem poklicu, usposabljajo za šivanje v Preventu. (Delo v Preventu spada med najbolj črnska dela pri nas, je kasneje dodal Tone Rozman.) Pred leti so uničili sistem Iskre, kasneje še številne Milan Utroša: Boljše kot sodelovati s s°cl‘ nimi partnerji pri sprejemanju odločitev, je y meniti način dela sindikatov. Narobe je, da sf ekonomsko-socialnem svetu socialni dialog zač- ne in konča. Pri številnih vprašanjih bi pre' dsta'" Okrogle mize sta se udeležila tudi Franci Križanič in Ne-ven Borak. druge velike firme, sedaj nekateri menijo, daje treba uničiti tudi Gorenje. 'Ione Rozman: V tekstilni in usnjarskopredelovalni industriji so problemi še hujši kot v kovinski. Čeprav se ministri menjajo, se ministrstvo ukvarja le z gasilskimi akcijami. Slovenska razvojna družba ima mogoče dober namen, vendar vse sanacije v podjetjih izvaja po istem kopitu. V Peko vložen denar pa bo trikrat povrnjen. Sanatorje plačuje dobro, rezultatov pa večinoma ni - le število zaposlenih se zmanjšuje. Ni problem le nezanimanje za visokošolski študij, tudi tekstilna šola v Kranju je prazna. Janez Drobnič (ministrstvo za delo): Marsikaj delamo skupaj, vendar država ne more nadomestiti socialnih partnerjev. Vključenih v javna dela ne štejemo med brezposelne, ker tako ravnajo tudi v EU. S takšnimi podatki brezposelnosti torej ne zamegljujemo. Albert Vodovnik je bil[* j? čen do podcenjevanja mačega znanja. niki delojemalcev in delodajalcev lahko sal^-§|(i. redili kaj in ne čakali na državo. Da bi do tegaP1^ si se je treba dogovoriti o mehanizmih. Sindi j„r odl‘r prizadevajo, da bi povečali vpliv na poslovne ^,3 čitve. Očitajo nam, daje brezposelnost p°s' m sindikalnih apetitov. Tudi mi bi zahteve zmanjšali, če bi bilo tako kot ponekod v Iu.ill1l.|t,lir dikati tam odstopijo od povečanja plač. če u ,j. dajalci v zameno pristanejo, da bodo odpo1 ko in toliko delovnih mest. Če novih delovni*1^. ^ ni, sindikati delodajalcem pošljejo račun |U Nasploh pa je odpuščanje delavcev pri h^j-džerjih spoštovana stroka, saj knjiga Ka^jfii' pustiti delavca ne manjka v nobeni direktor* sarni. Socialnega sporazumevanja v podjetjih J ^i-veliko, saj so sindikati marsikje pristali na111 Pii N Ph Po do vo Pri ca 'n, z? t7Z\=3 =3 pr — lovn^ zarat" te8a’ da b' zaposleni ohranili deri,i draesta- Zal marsikateri socialni sporazum ni 'Pričakovanih sadov. ),, an<|' Bartol: Od zaposlenih v trgovini se zasledi*- de*aJ° na tec*en tudi po 80 ur. Poleg po-ne e za zdravje trgovk in trgovcev zaradi tega tudi pre ,aPos'ujej° novih delavcev. Če bi spoštovali stotk’186, v trgovini lahko zaposlili do 20 od-jetij °V ve^ 'Judi- Boljši rezultati trgovskih pod-Pozn ^eC*° ',astn"com’ v žepih trgovcev pa se ne v,r aj0- Kljub temu plače niso naj večji problem je oh°Vlni’80 "e'e na četrtem mestu, prvi problem lave ratova'n' čas trgovin. Da bi delavkam in demo n™ 0moS°č''i človeka vreden delovni čas, bo-su trPnpraviii Predlog zakona o obratovalnem ča-DfKio°Vln' <-e bomo uspeli, bi trgovine lahko za-llle vsaj 5000 novih delavcev. ljajo, da je tudi zaposleni trgovec potrošnik. Jernej Jeršan: Pred desetletjem nas je bilo še enkrat več kot sedaj. Izgradnja avtocest ni povečala števila zaposlenih, ker so podjetja posodobila delovni proces. Premik v gradbeništvu bi nastal le z novimi programi, naprimer stanovanjskim. Stane Zupančič: Pred leti je sindikat dajal mnenje o presežnih delavcih, sedaj te možnosti nima več. Če bi problem nerednega izplačevanja plač in drugih prejemkov iz kolektivne pogodbe zaostrili, bi bila brezposelnost še večja. Prav brezposelni pa so največja nevarnost za ceno dela. Žal je prejšnja zakonodaja odpuščanje presežnih delavcev celo stimulirala, saj so se ob tem plače preostalih delavcev lahko povečale. Žal veliko mladih upokojencev še naprej dela. Nadurnega delaje vedno več. Sindikat pa prejema vedno več prošenj za solidarnostno pomoč. bro? Podjetja so po šest mesecev puščala brez plač tudi zaščitene kategorije delavcev in jim tako omogočila prehod na zavod za zaposlovanje. Takšne delodajalce bi morali strogo kaznovati. Neven Borak: Sedanje stanje na področju zaposlovanja je posledica tega, kar v 15 letih ni bilo narejenega. Kar smo dopustili popolno dezindu-strializacijo, danes to ni rešljivo. Prepad med anketno in registrirano brezposelnostjo je pri nas naj večji. Zaradi tega pri nas ne prihaja do velikih socialnih pretresov. Mehka politika odpuščanja je prebivalstvu omogočila beg iz industrije v podjetništvo. Obsežna siva ekonomija pomeni oviro za večjo zaposlenost. Zaradi decentraliziranega razvoja naše države je naše prebivalstvo še zelo prilagodljivo. Možnosti vodenja takšne makroekonomske po- Valter Drozg, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije, je menil, da ministrstvo za ekonomske odnose podcenjuje probleme, ki jih pri nas povzročajo tuji veletrgovci. ci z ad' le8u sindikati ne smemo biti le opazoval-Va|t °Va*ne Pubbke, ampak tudi njeni akterji. ličnj . l‘r Drozg: Podatki o brezposelnosti so raz-rinaj' . aJyečja uganka so tisti med sedmimi in Stiki in reoc*slotb' (razlika med anketnimi podat-neki nU^'str'ranimi brezposelnimi), ki so očitno na nja |)r‘l ln zaposleni. Zgolj programi zmanjševa-je tudi fposelnosti očitno ne zadoščajo, potreben Pred ' . uP*ta'- Tujega kapitala pa se zelo bojimo, jetja 'la? sm° klavstrofobični. Lani so naša pod-kot iP0 a(>'gem času prvič pridelala več dobička traniep- ' Pa rezu'tat je povezan s koncem no-$e zdajs0^*^3' Kapital, kije prej šel v ta namen, "i^a časa**'*61'''*5 Je cielo'lol"<’za zapravljanje sploh h v pdr^trjJsko politiko imamo napisano, vandar le-'ndustr ,a ’*1' 8tr*njam se s tistimi, ki pravijo, da brez 0, c |'e bo tehnične inteligence in ne inovacij. sitio d ’ 8 6 80 meJe uničevanja industrije, se ni-°dstotkOVOrili- PreJ Je industrija dajala prek 60 ja pa • ov družbenega proizvoda, zdaj še 33, me-Kaj? mcnda pri 28 odstotkih. v Revo Za"tevami povzroča sindikat,se je pokazalo •ujej rxZUl Domači lastniki razmišljajo drugače kot v°Zu n <>aiači kapital je obzirnejši. Če lastnik v Reagani ° zadovoljen, bo šel v Romunijo ali kam > • ■ -Leva za brke ni vedno dobro cukati. VSaj.' ’ _________________________ Piranj a nova multinacionalka pri nas pomeni zali Odnii1 <)ma^'b firm. Ko bo Interspar v Mariborom^1 'jeletrgovino in zaposlil 400 ljudi, bo ta P°s'enih VZe* domačim firmam, tudi nekaj že za-doma-|, trgovcev bo prevzel. Tudi nekaj manjših vo za e|_. lrg°vin bo propadlo. Mislim, da ministrst-PrUves °n°rnske odnose do tega vprašanja nima C;t 0atr °dnosa- Naivno mislijo, da bo konkuren-lp°8oee U VSe uredila. Čeprav bo za potrošnika to ce'° dobro, je to kratkovidno, saj pozab- Andrej Kranjc: Delodajalci so po liniji najmanjšega odpora probleme najraje reševali z določanjem in odpuščanjem presežnih delavcev. Ker tehnične inteligence v podjetjih skoraj ni več, ekonomisti in pravniki ne morejo uvajati novih izdelkov. Če bi podjetja še imela tehnologe, bi lahko uvajala nove izdelke in novo tehnologijo. Miloš Trampuž: Tržni red bi odpravil ekscese v trgovini, do katerih prihaja zaradi slabega pravilnika o odpiralnem času trgovin. Zdaj lahko vsakdo uvaža, kar sam hoče. Pod nadzorom so le domači proizvajalci živil. Tuji trgovci pa v naših trgovinah prodajajo svoje proizvode, ki so lahko cenejši, saj druge države podpirajo svoje kmetijstvo. Mercatorje izredno agresiven do proizvajalcev, saj zahteva ceno, ki ne krije stroškov. Zaradi tega v številnih firmah delajo nove sistemizacije delovnih mest, s katerimi znižujejo vrednotenje dela. Zaradi tega med zaposlenimi narašča napetost. Država bi za agrarno in živilsko industrijo morala sprejeti zaščitno zakonodajo. Cvetka Gliha: Zaradi vstopa v EU bo za špe-dicijsko dejavnost treba sprejeti nekaj ukrepov, saj bo veijetno prišlo do precejšnjega zmanjšanja števila zaposlenih. Tudi na Pošti in v Telekomu že javno govorijo o prevelikem številu zaposlenih. Zaradi takšnih razmer je SDPZ na skupščini sprejel resolucijo o skrajševanju delovnega časa na 36 ali 37 ur tedensko. Majda Marolt: Zaradi razmer na našem območju smo okroglo mizo o zaposlovanju organizirali že pred dvema letoma. Podjetja so najprej ukinila razvojne službe, zatem prenehala zaposlovati strokovnjake. Ko podjetje izdelkov ne more več prodati, je zaradi nesposobnosti prilagajanja zrelo za propad. Nekateri ljudje so, da bi ohranili delovno mesto, podjetju pustili tudi šest plač. Je bilo to do- litike, ki bi brezposelnost zmanjšala na raven izpred desetih let, ni. Položaj na trgu delovne sile pa kaže, da seje ta sposobna še naprej prilagajati. Oporne točke tega prilagajanja bi lahko bile: večja fleksibilnost delovnih razmerij, decentralizirana pogajanja o ceni delovne sile (zmanjšanje cene dela) in izobraževanje (šolanje, došolanje, prekvalifikacije). Ker so naložbe v človeški kapital najboljše, bi sindikat moral pritiskati, da bi bilo za izobraževanje več denarja. Franci Križanič: Sindikati se morate vprašati, ali je socialno partnerstvo rodilo sadove ali ne. Vprašati se morate tudi, ali želite s partnerstvom prevzeti soodgovornost za makroekonomsko in razvojno politiko. Kot član nadzornega sveta v Industriji usnja Vrhnika, kjer predstavljam zaposlene, ugotavljam, da se država ne drži dogovorov. V to podjetje je poslala strojnega inženirja, ki naj bi reševal marketinške probleme (gre za Silva Hajdinjaka, ki je še nedavno delal v Litostroju, op. F. K.). Ker se na to ne spozna, bo veliko ljudi spravil ob pamet, tudi samomori so mogoči. Država bo s svojim ravnanjem pri Tamu spravila ob delo še 2000 delavcev, ki imajo zdaj delo na tej lokaciji. Za takšno politiko sindikati ne smete prevzemati soodgovornosti. Za socialno politiko, kamor spada zaposlovanje, je odgovorna država. Država je iznašla novo tehniko vodenja podatkov o brezposelnosti, gre za zamegljevanje stanja, saj vključene v javna dela šteje med zaposlene. Razpravo je Dušan Semolič sklenil z mislijo, da bo ZSSS pri tem vprašanju ravnala skladno s kongresnimi listinami. Pri tem ne bo prevzemala vloge drugih, ne vlade, ne delodajalcev. Misli iz razprave na okrogli mizi pa bodo pri aktivnostih upoštevane. Bitka za zmanjšanje brezposelnosti je tudi bitka za ohranitev sedanjih delovnih mest, je zaključil predsednik ZSSS. Franček Kavčič Idrijsko podjetje Kolektor je eno tistih redkih slovenskih podjetij, ki jim gre dobro, da ne rečemo zelo dobro. Je velik izvoznik, v zadnjih letih je fizično raslo po letni stopnji 15 odstotkov. Načrti v prihodnje obsegajo prevzemanje ali nakup sorodnih podjetij po svetu. Je, kot pravi njegov direktor Stojan Petrič, edinstveno po tem, da večinski tuji solastnik podjetja nima odločilne besede. V njegovi okolici pa morda najbolj Dobre delavce je koristno bolje plačati Pogovor s predsednikom sindikata in direktorjem eneg? slovenskih najuspešnejših podjetij, idrijskega Kolektor}3 odmeva podatek, da so plače zaposlenih precej višje od povprečja v tej dejavnosti. Med obiskom v Kolektorju smo se pogovarjali s predsednikom sindikata Bojanom Severjem in direktorjem Stojanom Petričem, ki sta vsak s svojega zornega kota opisala uspešnost podjetja ter medsebojne odnose. Bojan Severje bil zadnjih osem let neprofesionalni predsednik območne organizacije sindikata ZSSS za Idrijsko in Cerkljansko. Hkrati je bil v podjetju profesionalni predsednik SKEI. Lani pa je v podjetju dobil druge naloge in zdaj dela v sindikatu Kolektorja po štiri ure, sicer pa v invalidskem podjetju Ascom, ki gaje ustanovil Kolektor, skrbi za tehnološko področje in razvoj. Delavce, vlečne konje v podjetju, je treba dobro plačati inštanca, ki poskuša do vodstva prenašati ideje, češ da so to zamisli zaposlenih. Mislim, da smo doslej probleme tudi brez so-uprave dobro reševali. Kakšen je odnos vodstva do sindikata? Ali je delo v sindikatu kljub temu, da gre podjetju dobro, tvegano? Odnos je obojestransko korekten. Vedno sem skušal razumeli probleme tovarne, vodstvo pa je bilo tudi naklonjeno do zaposlenih. Nikoli ni stiskalo pri plačah ali uresničevanju drugih pravic. Tudi podjetniška kolektivna pogodba je korektna do zaposlenih. ki stavkajo. Vendar pa zaradi solidarnosti se stavkam tudi v svoji tovarni. Kaj bi s takim str J ’ Prvič, delavci bi morali delati kom pridobil? Prvič, delavci bi i sobotah, da bi delo opravili, drugič je veliko m0^. nosti, da izgubimo kupca, in tretjič, poznal se nam pri plačah, podjetju pri profitu ••• Vem, da imajo delavci drugje težave, ki J,n morejo rešiti brez stavkanja. Pri nas pa m tako; v/i v j v/ i v .■> 111 im v z. oiuv ivuiiju. i ii nw>’ f Štrajk je zame velika obveznost. Vzrok W mora biti tehten. In če direktor v nobeni to ^ ne krši kolektivne pogodbe, pomeni, da ^ • ral sindikat plačati delavcu tiste ure, ko bodo s kali. V Kolektorju so delavci doslej brez najm* ših zadržkov dobili plačano vse, kar je bil° govorjeno. Ker firma zaposlenim nudi vse uc dnosti, mi ne da možnosti, da bi stavkal. Na odnose v podjetju moram gledati dog^ ročno, ne pa revolucionarno. Gledati moram- ^ bo podjetje imelo razvoj, da bo imelo kadr^. da bo napredovalo. Ne želim, da bi v naš ni, v naši tovarni ljudi odpuščali. Odpuščat^, ni tako enostavno kot v Ljubljani, tu se nam^ vsakodnevno srečujemo, tu se vsi poznam0-bi me lepo gledali delavci, ki bi izgubili °c kako se vozim na delo, oni pa so ga zarai di m°" t Za- jih revolucionarnih sindikalnih potez izgubi h-to se moramo tu drugače obnašati kot v LJ ljani. Kakšne so značilnosti vaše kolektivne pogodbe? Zapisano imamo denimo pravico do trinajste in štirinajste plače. Trinajsta plača je regres, štirinajsta pa božičnica. Naše plače pa so že v štartu za 30 odstotkov višje od povprečja panoge. Vodstvo upošteva gibanje inflacije pri plačah. Plača je sicer strošek podjetja, vendar smo še pod prejšnjim direktorjem sklenili takole: Kolektor je uspešno podjetje tudi zato, ker ima dobre delavce. Dobri delavci pa so za uspeh podjetja zelo pomembni. Zato imamo v Kolektorju v povprečju za 30 odstotkov višje plače kot v panogi, toda nekateri za podjetje posebej pomembni delavci, denimo orodjarji itd., imajo tudi do 50 odstotkov višje plače. Sam sem večkrat rekel direktorju: kader je treba plačati. In če sodiš, da so ti delavci, orodjarji na primer, vlečni konji v firmi, jih plačaj več, saj bomo od tega vsi imeli koristi. Soupravo, svet delavcev imate? Nimamo. Zakaj bi jo pa imeli? Za to nismo čutili prav nobene potrebe. Mislim, da ima vsak zaposleni možnost, da svoje potrebe in zamisli prenese do vodstva prek sindikata in da se to tako kvalitetno rešuje, da za kaj več ni potrebe. Mislim, da podjetje kljub temu funkcionira. Zakaj bi še posebej imeli denimo delavskega direktorja ipd.? Če se bo kdaj pokazala potreba, pa bomo uvedli soupravljanje in delavskega direktoija, ampak zaenkrat je še nismo čutili. Morda se potreba ni pokazala tudi zato, ker smo imeli profesionalnega predsednika sindikata. Svet delavcev je pač Stojan Petrič: Zame je pomembna primerjava med deleži plač v prometu mojega podjetja in konkurence na Zahodu. V tej primerjavi imajo naše plače približno enak delež. Toda naloge sindikata in souprave so različne ... Se strinjam, pa vendar, res ni bilo potrebe. Pri nas, tudi jaz, pač razmišljamo drugače. O katerih vprašanjih še, na primer? Na primer o odnosih med sindikatom in podjetjem. Jaz sc moram obnašati kot sindikalni menedžer. ne pa kot sindikalni aktivist iz nekdanjih časov. Ne morem biti zadrt, ortodoksen sindikalist in meniti, da samo jaz poznam pravilne odgovore. Odnosi so se spremenili. Ozimnice in sindikalne prodaje v našem podjetju nimamo. Vse to moti delovni proces in povsem sem razumel vodstvo, kije bilo proti prodajam na tovarniškem dvorišču. Če sem direktorja prepričal, naj delavca bolje plača, zato pa naj mu zagotovi dela za osem ur, ne morem podpirati prodaje raznega blaga po podjetju med delovnim časom. Za stavko mora biti tehten razlog Kaj še v dolini rešujete drugače kot drugje v Sloveniji? Sestanke imamo izven delovnega časa. Tudi stavkali še nismo. Moj odnos do štrajka: da, če je zares potreben. Sem tudi solidaren z delavci, Edinstven odnos z večinskim lastnikom Ko smo se pogovarjali z Bojanom SeVt^H<)r smo postali pozorni na podatek, daje Ko*e smo postali pozorni na podatek, daje uspešno podjetje in uspešen izvoznik, ki e poslenim nadpovprečne plače. To je v nasp ju s splošnim prepričanjem slovenskih mene ju s spiosnim prepričanjem siovensMii . jev, da že plače po kolektivnih pogodbah zrn šujejo konkurenčnost na tujih trgih. -j. Na vprašanje, kako si v Kolektorju lahko P voščijo takšne plače, pa so kljub temu tu^‘’^pi šen izvoznik in pomemben proizvajalec v t-v sen izvoznik m pomemben proizvajalec v ^ c. (odprli pa so tudi podjetje v Ameriki), j® jLjj tor Kolektorja Stojan Petrič odgovoril: *1 :6 .... . . .... i (iCJ i strošek kot vsi drugi stroški, o katerih • treba vsako leto racionalno pogovarjati- L® rg gledamo ekonomske razmere v Slove in pred petimi leti, moram reči, da so bm fL; 'nijidaS lil | M Vil j /V l I I I I I 1V11, I I HM tli I I I V V I , VJ It jj petimi leti vhodni stroški nižji, kar se tiče P in davčnih obremenitev. . „sti No, mi smo se zavedali, da ob normala' 1 podjetja, mislim na fizično rast obsega pr°lZ mo- rije, dolgoročno ob takšni rasti stroškov ne ^ mogli preživeti. Značilno za KolektorJ6^. mo lu piczivcn. zantciiiiu ixv,v,.--y ; od leta 1994 do lani rastel fizično po 1 ■notni letni stopnji. S tem je odpravil vse i,: stf nji. iviii jv i;uj/iu>‘- jjj slabosti, ki so se pojavljale pri vhodni str® Jp prlami • Ipta 1 QQ^ cmO ifll^ * .^i ..............,........tff daje. To kaže, da smo iskali svojo možnost Z drugimi besedami: leta 1993 smo ime" zaposlenih in 60 milijonov mark prodaje- „ Da 820 zaposlenih in 117 milijonov mark 1 /ečanju obsega proizvodnje. olektor seje sicer razvijal tako, kot je zna-: Z10 za takšno podjetje in takšen izdelek, kot °mPonenta, ki se vgrajuje v neki izdelek, ki bil*)0tem v8ra(Ji v finalni proizvod. Kolektor je sklUS-rn°Vljen *eta 1963 v Idriji. Leta 1968 smo ; erujoint-venture pogodbo s tujim partner-osa ;ie *e* *eta 1993 v stečaj. Takrat smo se vo^mosvojin §e z drugo tržno nogo, prva, raz-Jna. je bila po 25 letih sodelovanja s tem part- nerJem že definirana. so lastniški odnosi v Kolektorju? ti,,^ so gradili zaposleni, ki so po priva-|a ,c}j* P°stali tudi delničarji. Kolektor ima tri rjmn. e: nemško podjetje Kautt&Bux, s kate-stevSm° sklenili joint-venture pogodbo in ki po ^oocH stooclstotno pripada ameriški firmi Kirkih n6ustries (največji proizvajalec kolektor-ni"asvetu), ter podjetji FMR, ki smo ga orga-trair i k°lEniško družbo (lastniki so naši no-vilin astn'ki), v katere okviru smo že ustano-v k'it rU^^° Pooblaščenko, ter delniška družba FI, niči Lr°S0 vl°z'l' denar zaposleni. Naj večji del-ess5(f arner'^ko podjetje Kirkwood Industri-jetiu t * °dstotka, vendar nima kontrole v pod-niin- °’ ‘ma tuJe podjetje večinsko lastništvo, 5|y.aPa kontrole v podjetju, je izjema v lastni-Sar| °dnosih tujega partnerja do domačega ne q° na Slovenskem, ampak tudi v svetu. jenv.1v cnakovreden položaj s tujim partnerje bilo zelo težko, vendar smo ga dosegli. & ste 9a dosegli? jem t,-rel z nuš° idrijsko trmo, potem z razvo-H0s’ ‘.srno ga imeli; bili smo tehnološko osa-nj.. T°Jen' in zelo domiselni na področju trže-stale ° S° b'*6 Poteze, ki smo jih izpeljali, po-j s° odmevne in kupci so začeli prihajati. vestiM'*e ne*remjt’ Zahteva verietno tLJd' bolj je ^,Va oprema zahteva veliko let izkušenj in to proj u8a odločitve pred leti, da bomo imeli svojo sv0;0 °dnjo opreme. Za del procesa smo razvili cjjsi °Premo, ki jo izdeluje posebna organiza-enota. V tujini kupujemo samo nekaj Bojan Sever: Dobro podjetje ima tudi dobre delavce, take pa velja dobro plačati. Naloga menedžmenta je, da dobro plačane delavce v polni meri izkoristi, v prid vseh. osnovnih strojev, vse druge izdelamo sami. Tako delajo tudi konkurenti, saj gre za specifično opremo in je pogojena z znanjem, ki ga ti dodajaš samemu izdelku. To ti daje komparativno prednost pred konkurenco. Pri tem moraš imeti relativno močno orodjarno, ki ti dobavlja tako dobra orodja, da dobiš ustrezen produkt v tolerancah, kijih zahteva kupec. To pa spet zahteva več let pridobivanja znanja orodjarjev. Delež plač v prihodku kot v Evropski uniji Menedžerji radi primerjajo stroške dela pri nas z enakimi stroški v vzhodni Evropi... Ko se pogovarjamo o plači, je moje merilo delež plače v prodaji in ta ne sme biti večji kot na Zahodu. V Kolektorju smo v tej primerjavi enaki konkurenci v Evropski skupnosti (na svetu smo drugo naj večje podjetje, v Evropi pa naj večje in ob tem v vzhodni Evropi ni pomembnih konkurentov). Konkurenca ima drugačno organizacijo, manj poudarjeno v globino, manj ima zapo- ‘hnologiji, kakovosti izdelkov ter poslovnih z najbolj konkurenčnimi proizvajalci kolek- slenih, na zaposlenega pa večjo prodajo. Ta se giblje okoli 200.000 mark, pri nas pa okoli 140.000 mark, delež za plače pa je iz tega naslova primerljiv. To pa je najpomembnejše. Stroškovno smo primerljivi. Kolikšna je pri vas bruto dodana vrednost? Bruto dodane vrednosti imamo okoli 65.000 mark na zaposlenega in to je za slovenske razmere za to industrijo izredno dobro. Naša konkurenca pa ustvari okoli 90 do 100.000 mark bruto dodane vrednosti. Naš cilj je, da bi v naslednjih treh, štirih letih dosegli enako razmerje: 200.000 mark prodaje in vsaj 80.000 mark dodane vrednosti na zaposlenega. Če bomo to dosegli, bomo lahko začeli razmišljati tudi o enako dobrih plačah. Za to pa bo treba v Kolektorju še marsikaj storiti, od uvajanja novih izdelkov, širjenja prodajne mreže po svetu, zmanjševanja stroškov. Temu primemo bo treba izpeljati reorganizacijo podjetja in morda tudi zmanjšati število zaposlenih. Torej se zniževanju števila zaposlenih ne more izogniti niti uspešno podjetje ... Ja, to je proces, ki se mu ne moremo izogniti. Leta 1993 smo imeli še več kot polovico nekvalificiranih delavcev, zdaj jih je še petina. Pa še teh bo iz leta v leto manj. Razvoj gre pač samo v to smer. Kvalificirani prihajajo, nekvalificirani odhajajo, ker brez ustrezne kvalifikacije ne morejo delati v procesu. Bomo pa uporabili mehke variante. Čeprav za presežnega delavca tudi mehka varianta pomeni izgubo dela. Moram reči, daje to naj večji problem vsakega menedžerja. Vendar socialnega vidika kot menedžer ne morem postavljati v ospredje, pri meni imata prednost zadovoljstvo kupcev in lastnikov. Se pa v našem okolju že pojavljajo težave zaradi nizke brezposelnosti, primanjkuje nam namreč zlasti kvalificiranega tehničnega kadra. Kolektor že zaposluje kadre iz Ljubljane in nekateri so se navadili na Idrijo ter postali zanesljiv kader, kader, na katerega lahko dolgoročno računamo. Ali ste zadovoljni z napovedmi nove ministrice za gospodarske dejavnosti Tee Petrin, da se bo treba začeti ukvarjati predvsem z dobrimi podjetji? Zanima me, kako bo to uresničila. Če bi bil v njeni koži, bi tako storil, pa naj bo kar koli. Tudi če bi bil zato minister le eno leto. Bi pač tisto leto začel ta proces. Ukvarjal bi se denimo s petdesetimi najpomembnejšimi slovenskimi podjetji. Seveda je kaj takega težko izvesti, saj je zadaj politika. Bi dopustili stavko v Kolektorju ali bi se z delavci raje pogajali? Stavka je oblika nesporazuma med delodajalcem in zaposlenimi in delodajalec mora oceniti, ali se mu splača dopustiti stavko ali ne. Jaz bi se z delavci zelo pogovarjal, tudi popuščal, če bi imel na trgu tak položaj, da si stavke nikakor ne bi mogel privoščiti. Če pa bi imel na trgu slab položaj, bi delavcem skušal dopovedati, kaj lahko dam in česa ne. Seveda mi je laže govoriti, ker v Kolektorju zaposleni nimajo razlogov za stavko. Pomembno je, če so ljudje zadovoljni... Zadovoljstvo je relativno. Nihče ni nikoli povsem zadovoljen. Ne verjamem, da so delavci v Kolektorju zadovoljni. Verjetno menijo, da so še kar plačani, vendar si želijo še boljše plače. Pa imamo v tem okolju bistveno boljše plače od drugih. Tekst in foto. B. R. Predsednik uprave podjetja MTT-Tovarna tkanin Melje Sašo Jevšnik je pred kratkim na okrožnem sodišču v Mariboru vložil predlog za uvedbo stečajnega postopka za podjetje, ki ga vodi, o čemer smo v Pogovor s predstavnikom delavcev v nadzornem svetu MTT-Tovarne tkanim Melje Stanislavom Šajnom Ob stečaju tovarne MTT bo brez dela ostalo 600 Novi Delavski enotnosti že poročali. O razmerah v podjetju smo se pogovarjali s predstavnikom delavcev v nadzornem svetu Stanislavom Šajnom. delavcev JU I 1 ii ± " .Hit i ( :*.v 1 m i in t Stanislav Šajn: Uprava in nadzorni svet menita, da stečajni upravitelj v MTT lahko ohrani zdravo jedro in 350 delovnih mest. “Podjetje MTT-Tovarna tkanin Melje daje delo okoli 600 delavkam in delavcem. Zanje bo uvedba stečajnega ostopka hud udarec,” pravi ajn. “Zato da bi ta udarec ublažili, seje v podjetju že sestal svet delavcev, ki ga vodi Boris Golubič. Na njem je predsednik uprave predstavnikom delavcev podrobno pojasnil gospodarski položaj podjetja, sam pa sem jim povedal, kako bo svojim članom ob stečaju priskočil na pomoč Sindikat tekstilne in usnjar-skopredelovalne industrije Slovenije, kijih bo ob pomoči območne organizacije ZSSS zastopal tudi v stečajnem postopku.” Podjetje je prezadolženo Predsednik uprave Sašo Jevšnik je članom sveta delavcev povedal, da je podjetje že dalj časa v finančnih težavah, saj iz tekočega poslovanja ne more pokrivati vseh nakopičenih obveznosti, nastalih v preteklih letih. Žiro račun podjetja MTT-Tovarna tkanin Melje je tako blokiran že okoli I 100 dni, trenutno pa znaša blokada preko 781 milijonov tolarjev. Skupna zadolženost podjetja je konec minulega leta znašala 2,1 milijarde tolarjev, vrednost premoženja pa 2,2 milijarde tolarjev. Podjetje MTT-Tovarna tkanin Melje že več let posluje z izgubo. Lani je izguba znašala preko 895 milijonov tolarjev, prenesena izguba iz preteklih let pa 2,4 milijona tolarjev. Plačilna nesposobnost podjetja traja že dalj časa. Po mnenju predsednika uprave kljub naporom za finančno sanacijo ni realnih možnosti za odpravo plačilne nesposobno- sti in za rešitev problema prezadolženosti. Zaradi tega podjetju ne preostane nič drugega, kakor da gre v stečaj. “Hkrati s predlogom za uvedbo stečajnega postopka je predsednik uprave sodišče informiral tudi o možnostih za nadaljevanje proizvodnje v stečajnem postopku,” pravi Stanislav Šajn. “Stvar sodišča oziroma stečajnega upravitelja je, ali bo predlog uprave in nadzornega sveta podjetja upošteval ali ne. Dejansko pa vidi vodstvo podjetja možnost, da bi v stečajnem postopku nadaljevalo proizvodnjo okoli 350 delavcev. Naj večji problem podjetja MTT-Tovarna tkanin Melje je namreč izjemno velika infrastruktura, saj dela danes v tovarni 600 delavcev, od nekdanjih 2500. Če bi ohranili zdravo jedro podjetja in ga razbremenili stroškov za vzdrževanje celotne infrastrukture, bi lahko bilo poslovanje zdravega jedra uspešno. Seveda pa bi bilo za to treba nekaj investirati, saj je strojni park podjetja že dokaj zastarel.” Bo od 6500 ostalo samo 400 delavcev? V nekdanji sestavljeni organizaciji MTT je pred dobrim desetletjem delalo 6500 delavcev v Melju, v Merinki, v Tekstilni tovarni Tabor in v Tekstilni tovarni v Majšperku. “Po stečaju podjetja MTT-Tovarna tkanin Melje bo v omenjenih tovarnah skupno delalo okoli 750 delavcev, seveda če se bo stečajni upravitelj odločil nadaljevati proizvodnjo s 350 delavci. V nasprotnem primeru bo v tovarnah, ki so včasih dajale delo in kruh 6500 delavcem, delalo samo okoli 400 delavcev,” zaskrbljeno pojasnjuje Šajn. “Analiza trga, ki jo je opravila uprava, kaže, da bi proizvodnjo zdravega jedra meljske tovarne lahko prodali. Zato j e upanje, da bo stečajni upravitelj ohranil 350 delovnih mest, realno. Pravzaprav bi bilo nesmiselno, če bi sedanje posle in pogodbe MTT-Tovarna tkanin Melje enostransko prekinila. Sicer pa se neki najemnik - o imenih še ne morem govoriti - že zanima, da bi zdravo jedro podjetja od stečajnega upravitelja vzel v najem in zaposlil 350 delavcev.” Po besedah Stanislava Šajn3' ad- ki se o vsem, za kar glasuje v n1 $ zornem svetu, prej posvetuj svetom delavcev, je sedaj še h očitno, kako neučinkovita je t» ‘ prejšnja uprava podjetja, kU znala odlično poskrbeti zase. delavcev pa je imela mačeh ski odnos. “Nova uprava je v mesecih pridobila več novih P slov kot stara uprava v zadhl letih,” pravi Šajn. “Sicer pa^ ram povedati, daje nadzorni s v zvezi z domnevnimi neprav nostmi članov stare uprave per njih podal pristojnim 0IK nom kazensko ovadbo. S edaj J na njih, da zadeve raziščejo proti morebitnim krivcem us zno ukrepajo.” Hud udarec za delavce ivci Kakor pravi Šajn, pa dela niso razočarani samo zaradi stare uprave, temveč tudi za di premalo odgovornega odn lastnika - to je Slovenske ( vojne družbe - do podjetja- ^ ^ lavci menijo, da podjetje ne ^ moglo tako daleč zabresti. ce. lastnik bedel nad vsem. k®1 počela bivša uprava. ^ Za večino delavcev MTT M varne tkanin Melje bo dan«-bo sodišče za njihovo podJ^ uvedlo stečajni postopek,,, najbolj črnih v življenju- v Fj, vi fazi se bo moralo namreč v 600 delavcev prijaviti na zT|, du za zaposlovanje. Za tek- ne delavce pa so zaposlit'^, ipožnosti v Mariboru in rep) kjer je že sedaj več kot 31 • . brezposelnih, izjemno maj' ^ Njihovo upanje je samo. p — — - l c 0^ stečajnemu upravitelju u»r c rešiti zdravo jedro MTT-j3'^-še v tem primeru bi se tafh ko zaposlila samo polovi^ p-lavcev, ki bodo ob stečaju ' L. ,sl* lju iz?, bili delo. In kje bodo na poslitev vsi drugi? t Piše: dr. Aleksej Cvetko Širitev očitanih kršitev ti VuP0st°Pku pred sodiščem ni dopustno širila očitanih disciplinskih kršitev, saj je ni e Pr' odločanju vezano na dejansko sta-disciplinskega postopka. °dba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. ši. Vlil Ips 230/98 z dne 2. 2. 1999) Prve stopnje je s sodi \S'10 zahtevku tožnice, razv sir , i° °dl°čitvi organov tože gozdne7. 7. 1992 in 31. iiicrl", t S » ,, j/ /j f* o lastninjenju SŽ čakala taK go. Za zaščito notranjih deln' . Janez Vilman in Milan Šulc sta nam pred starimi železarskimi poslopji na Javorniku zaupala tudi to, da je SKEI z novim direktorjem Acronija Vasilijem Prešernom zadovoljen, saj je izboljšal poslovne rezultate, tudi odnosi so že boljši. Žal jima je, da je zaradi številnih drugih dolžnosti prevečkrat odsoten. jev, ki imajo 37.579 delnic-s ustanovili Lamcto, druzb^ ^ oblaščenko, ki se spopada četnimi težavami. Največ)1 P blem je njeno financiranje- •„ lajati- lastniki namen čim več ra/p*. ... Zaposleni se bojijo, u-r . ^ SKEI se zavzema za nadaU .. natrnar nje lastninjenja po firma-p. Vilman, Šulc: Zahtevamo vsaj izenačitev samezni lokaciji, razmišljamo enako k® ^ plač z ravnijo v drugih delih SŽ. Naš pred- venčani. V Acroniju bomo verjetno dob**1 ^ t -1/ rt it -1 n,iflnrti'i-i p,-- irt r\r\/iirtf Irt tl*/111-1 log je vsakemu delavcu 10.000 tolarjev več v kuverto. Treba je vedeti, daje v Acroniju zdaj povprečje 133.000 tolarjev bruto. Več kot 1000 od 1450 zaposlenih mesečno ne dobi v kuverti več kot 77.000 tolarjev. Kar precejšen del plač je posledica dodatkov za neugodno turnusno delo in slabe delovne pogoje. Ob tem pa je v Acroniju 39 ljudi plačanih po teškega partnerja, saj je podjetje treba * pitalizirati. Kako je pptekal stečaj Fiproma? _ . ugir jetji Elektrode in SUZ, v njiju ima dele pi-Snih 400 delavcev. Del Fiproma je italijanski partner in v Fiprom Vire zilP SKEI aVCeV' P° ste^aJu so delavci dobili pri jim ’ "S° P0^6*300 pomoč. Jamstveni sklad Plač C ^ nakaza* odškodnino za neizplačane pl v.®’ Ker je stečajni upravitelj prerekal izit 10 odpravnin, smo zanje vložili tožbo. Na-stečajVn'Ca JC V uPn^Kem odboru Fiproma v J? ‘*®ata novi podjetji SUZ in Elektrode zae .'f 'n stroJe 'e v najemu, se zavzemamo ■tako rešitev, kot je bila uresničena za Ar-1 Urc Kluta in ravensko livarno. ak° je SKEI organiziran v Acroniju in lokach?™9'*1 družbah na ieseniški zarn!man’ ^ll*c: P° razpadu nekdanje želeti S-m° se na nov° organizirali. Imeli smo niitl C^‘ave’ vendar smo jih reševali. V Acro-vih Sm° pred nedavnim izvedli volitve no-pre?r®anov- Predsednik je Janez Vilman, pod-slensednik Marjan Žurman, sekretarske po-V pPa °Pravljaedini profesionalec Milan Šulc. jedhlski skuP'ni je še Alojz Pukšič. SKEI n0 ° ro uigran tim. Naše delo je zelo zahtev-’Saj Se Je treba bosti tudi z državo. Volitve smo izvedli tudi v drugih družbah na naši lokaciji. Za začetek julija je sklicana skupščina, na kateri bomo konstituirali skupne organe SKEI. Na njej bomo govorili tudi o lastninjenju in postaviti zahteve v korist zaposlenih. Kakšni pa šo vaši odnosi s konkurenco? Vilman, Šulc: Tako v Acroniju kot v drugih družbah smo večinski sindikat. Ob problemih delavcev nastopamo s KNSS enotno. Nove odnose razvijamo že tri leta, v tem času smo vzgojili in spremenili tudi sebe. To je mogoče opaziti zlasti pri odnosih s članstvom, s katerim smo v stalnem stiku. Naša posebnost je tudi to, da smo vse probleme skušali reševati znotraj železarne. Sprememba je tudi pri konkurenci, ki je postala bolj zmerna in ne naseda več provokatorjem. Naša moč bi bila še večja, če bi bilo članstvo v SKEI številčnejše. Zdaj je zunaj sindikatov približno tretjina zaposlenih. Če smo prav obveščeni, v zadnjem času o svojih problemih in predlogih obveščate tudi odgovorne državne organe in funkcionarje? Vilman, Šulc: O ceni elektrike smo pisali skoraj vsem, začenši s predsednikom vlade. Povedali smo, daje celo komisija iz Bruslja, ki je preiskovala obtožbe za damping, ugotovila, da plačujemo energijo dražje kot v EU. Pozvali smo tudi poslance, da bodo seznanjeni z našimi težavami. Želita za konec še kaj dodati? Vilman, Šulc: Rada bi opozorila na še en hud problem SŽ - nerešeno vprašanje plačila obresti za obveznice, izdane zaradi sanacije SŽ. Zakon, ki je to urejal, je konec lanskega leta prenehal veljati, novi pa je še v parlamentarni proceduri in želimo, da bi bil čim-prej sprejet. Problemov je še nič koliko, o večini se z vodstvom Acronija že pogovarjamo. Gre zlasti za notranjo organizacijo, logistiko in še marsikaj, kar zmanjšuje uspešnost poslovanja. Zato še enkrat poudarjava, da od cilja, da bi vse družbe poslovale uspešno, SKEI ne bo nikoli odstopil. Franček Kavčič $keil Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije dustrj- cnc bruto plače po kolektivni pogodbi za kovinsko in elektroin-1999 v” '• Rs’ št. 37/96 in Aneks št. 2 z dne 1. 6. 1999) za JUNIJ v SIT pfni,ra2"aSkUpina 11. m. IV. v. vi. Vil. Relativno Izhodiščna bruto Eskal Enostavna dela 1,00 56.803 Manj zahtevna dela 1,12 63.619 Srednje zahtevna dela 1,25 71.003 Zahtevna dela 1,45 82.364 Bolj zahtevna dela 1,60 90.884 Zelo zahtevna dela 1,90 107.925 Visoko zahtevna dela 2,25 127.806 Najbolj zaht. dela Izjemno pomembna 2,60 147.687 najbolj zahtevna dela 3,10 176.089 Aneksi (Januar 99) 5,5 % ' st- 2 (1.6. 1999)" (glej opombe) 2,0 % v 0 m‘n'malni plači, o načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust ŽAKom ^/999-200/ (Ur. I. RS, št. 39/99 z dne 25. 5. 1999) PUČ! OMejuje le rast izhodiščnih plač, ne pa tudi rasti mase 39/9o*\S Za letni dopust za leto 1999 (v skladu z ZMPUPR, Ur. I. RS, št. ’ -najmanj 102.000 SIT 3_ p - največ (70 % pov. plače v RS) 117.942 SIT - rc;,a*>a stroškov v zvezi z delom - dn» • a Prehrano JUNIJ 1999 16.617 SIT nevn|ce -cela 3.500 SIT - polovična 1.750 SIT 'kilo - znižana 1.218 SIT Petrina (od 27. 3. 1998) 35,94 SIT JUm,teri ,lru8i prejemki od 1. 1. 1998 pok^ne nagrade: DElOn,^A SKUPNO DELOVNO DOBO ALI DELOVNO DOBO PRI ZADNJEM AJALCU, Aneks št. 2, z dne 1.6.1999-sprememba 66. čl. KPD” (glej opombo) - za 10 let 56.803 SIT - za 20 let ODpp Ax, -za 30 let Sq. *avNINA OB UPOKOJITVI: '*mn , Nostne POMOČI: ' i A,;1 bolezen Črtilo za ločeno življenje 85.205 SIT 113.606 SIT 425.841 SIT ali- 283.894 SIT ali-141.947 SIT ali* dogovor delodajalec in sindikat 56.779 SIT ali* 5. Drugo - najnižja plača (UR. I. RS, št. 1/99) od JANUARJA 1999 68.223 SIT - zajamčena plača od 1. 1. 1999 (Ur. I. RS, št.1/99 ) 39.082 SIT - povprečna mesečna bruto plača za MAREC 1999 - na zaposlenega v RS 168.489 SIT - povprečna mesečna bruto plača za JANUAR-MAREC 99 - na zaposlenega v RS 166.175 SIT - začasna osnova za določanje višine nekaterih prejemkov (Ur. I. RS, St. 1/99) -bruto 141.947 SIT -neto 90.641 SIT - povprečna mesečna bruto plača po dejavnostih FEBRUAR 99 - DJ/27 in 28 Proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov 133.868 SIT - D K/29 Proizvodnja strojev in naprav 130.800 SIT - DL/30, 31, 32 in 33 Proizvodnja električne in optične opreme 136.708 SIT - D M/34 in 35 Proizvodnja vozil in plovil 141.612 SIT Pojasnila: 1. IZHODIŠČNE PLAČE: Aneks št. 2, z dne 1. 6. 1999. Vir: Tarifna priloga h kolektivni pogodbi dejavnosti (Ur. I. RS, št. 37/96), Aneks št. 2, z dne 1. 6. 1999: Zakon 2. REGRES ZA LETNI DOPUST: Vir: Zakon o minimalni plači, načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust v obdobju 1999-2001 (Ur. I. RS, št. 39/99). 3. POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM: - REGRES ZA PREHRANO: 10 % povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS v preteklih treh mesecih; - DNEVNICE: določene z uredbo; - KILOMETRINA: 30 % cene super bencina (98 okt.). Vir: Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS, št. 72/93, 43/ 94, 62/94, 7/95, 5/98), KPD. 4. IZRAČUN NEKATERIH DRUGIH OSEBNIH PREJEMKOV: - JUBILEJNE NAGRADE: Aneks št. 2, z dne 1. 6. 1999; - ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI: osnova so tri povprečne bruto plače v gospodarstvu za pretekle tri mesece oziroma mesečne bruto plače delavca, če je to ugodneje za delavca; - SOLIDARNOSTNE POMOČI: najmanj ena povprečna bruto plača delavcev pri delodajalcu oziroma ena povprečna bruto plača v gospodarstvu za pretekle tri mesece, če je to ugodneje za delavca; - NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE: najmanj 40 % povprečne plače delavcev pri delodajalcu ali povprečne plače v gospodarstvu za pretekle tri mesece, če je to ugodneje za delavca; Vir: KPD, SKP. Opomba: Zakon o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (Ur. 1. RS, št. 19/97) določa začasno osnovo za določanje višine prejemkov pod 2, 3 oz. 4,. Sprememba osnove je bila objavljena v Ur. 1. RS, št. 3/98 in 1/99. ■■ OPOMBA: Sprememba 66. čl. KPD (jubilejne nagrade) stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu RS. Sprememba izhodiščnih plač velja od 1.6. 1999 (junijske plače). Pogovor s sekretarko krajevne pisarne ZSSS v Lendavi Zdenko Bobovec “Gospodarske in socialne razmere v Lendavi so ob koncu tega desetletja zelo podobne tistim iz začetka desetletja, ko seje leta 1991 v Lendavi sprožil prvi val stečajev,” pravi Zdenka Bobovec. “Razmere v gospodarstvu so zaskrbljujoče. Pred časom seje z uvedbo postopka likvidacije neslavno končala razvojna pot Purlena, kije v lasti sklada Infond Zlat iz Maribora. Likvidacijski postopek še vedno ni končan, delavci pa so si bili prisiljeni poiskati socialno varnost na zavodu za zaposlovanje po noveli zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki jim je omogočila, da so sami dali odpoved, ker več kot pol leta niso prejeli plač. Tudi Planika iz Turnišča, kije bila s preko Zdenka Bobovec: Nekatera matična podjetja imajo mačehovski odnos do dislociranih obratov v Lendavi. pa so hude. “Na eni strani je dalje manj uspešnih in perspe livnih podjetij, na drugi strani p se povečuje število brezp0"" nih,” opozarja Bobovčeva. zadnjih podatkih je naobrnoČJ. lendavske upravne enote regi5 ranih brezposelnih delav" 2223, medtem ko je aktivnih P"-bivalcev 10.178. Stopnja brezposelnosti znaša že več kot 20 stoikov.” . , “Med vsemi brezposelnim1 lavci je kar 740 iskalcev prve.L poslitve, 864 pa jih je stareb od 40 let. Med brezposelnim'! 967 delavk,” pravi Bobovce ^ “Posebno zaskrbljujoča je 1 ., brazbena struktura brezpo: delavcev. Prvo stopnjo izd iseln'*1 brazbe Lendavi grozi nov val stečajev 800 zaposlenimi eno največjih podjetij na območju upravne enote Lendava, je morala v stečaj. Na srečo podjetje v stečaju pod vodstvom stečajnega upravitelja nadaljuje proizvodnjo in tako še vedno daje delo in kruh več kot 500 delavcem. Nekatere delavke z našega območja je prizadel tudi stečaj tekstilne tovarne TIO z Otiškega Vrha na Koroškem, saj jih je bilo nekaj, ki so včasih delale v kasneje ukinjenem obratu v Dobrovniku, še vedno v rednem delovnem razmerju v tem podjetju.” Število delovnih mest se zmanjšuje “Svojevrsten šok za Lendavča-ne je bil tudi, ko ljubljanska Ilirija v svojem obratu v Lendavi ni podaljšala delovnega razmerja za določen čas 46 delavcem, ki so v obratu delali že več kot pet let,” pojasnjuje zaskrbljeno Bobovčeva. “Ker je odpovedal pogodbo tuji partner, je tudi v Elektromaterialu iz Lendave ostalo brez dela 32 trajno presežnih delavcev. Z resnimi težavami se srečujejo tudi v Indipu.” “Ta čas so najhujše razmere v Logu, kjer delavci že pol leta niso dobiH plač, stavkajo pa že tretji mesec. Če bo šel tudi Logo v stečaj, se bo število brezposelnih v Lendavi povečalo za 80 delavcev,” pravi Bobovčeva. “V zadnjem času je moralo zaradi likvidnostnih in drugih težav dejavnost opustiti tudi veliko samostojnih podjetnikov, ki so pred leti odprli svoje trgovinice ali manjše gostinske lokale. Med njimi je veliko takšnih, ki so se na pot podjetništva podali v skrajni sili, ko so zaradi stečaja svojega podjetja ostali brez dela. To še dodatno demoralizira tiste, ki danes iz- Gospodarske in socialne razmere v Lendavi so se v zadnjem letu ponovno poslabšale. Problem brezposelnosti je čedalje bolj pereč, saj je stopnja brezposelnosti še vedno visoko nad republiškim povprečjem, poleg tega pa se je, kakor kaže, v Lendavi sprožil nov val stečajev in odpuščanja trajno presežnih delavcev. O problemih in perspektivah lendavskega gospodarstva ter o ekonomskem in socialnem položaju delavcev smo se pogovarjali s sekretarko krajevne pisarne ZSSS v Lendavi Zdenko Bobovec. gubljajo delo, saj izkušnje kažejo, da na našem majhnem tržišču ni več veliko tržnih niš, ki bi ljudem omogočale samozaposlovanje.” “Za nameček pa se mi čedalje bolj dozdeva, da tudi Petrol in država pišeta črni scenarij za Nafto Lendava. Če bi v Nafti opustili rafinerijsko dejavnost, bi bila to za celotno gospodarstvo v regiji prava katastrofa, saj sedaj z Nafto poslovno sodeluje veliko manjših podjetij in podjetnikov iz Lendave in celotnega Pomurja," opozarja Zdenka Bobovec. Mačehovski odnos do dislociranih obratov Kaj se pravzaprav dogaja z lendavskim gospodarstvom? Zakaj so gospodarske razmere tako kritične ravno v Lendavi in okolici? “Menim, da se Lendavi maščuje, ker je njen gospodarski razvoj v preteklosti slonel v glavnem na obratih podjetij, ki imajo sedež izven Lendave, pa tudi izven pomurske regije. Ko matična podjetja zaidejo v krizo, začnejo najprej ukinjati dislocirane obrate ali zmanjševati število zaposlenih v njih. Marsikatero podjetje poskuša svo- je probleme najprej rešiti na račun delavcev v dislociranih obratih, saj je to za matično podjetje najmanj boleče. Ko se je znašla tekstilna tovarna TIO iz Otiškega Vrha v težavah, je najprej ukinila svoj obrat v Dobrovniku. Obrat Peka v Turnišču je moral v stečaj, ker je zabredlo v težave matično podjetje. Logo se je razvil iz nekdanjega obrata mariborskega Primata, kije Lendavčanom odstopil zastarel program. V obratu Ilirije v Lendavi so zmanjšali število zaposlenih na osnovi poslovne politike, ki jo diktira matično podjetje v Ljubljani. Tudi o usodi Nafte Lendava odločajo njeni lastniki v Ljubljani. Takšnih primerov je še več,” pravi Zdenka Bobovec. “Vsa podjetja, ki imajo sedež zunaj regije, imajo neko svojo računico, ne razmišljajo pa o ekonomskih in socialnih posledicah, kijih njihova poslovna politika povzroča v Lendavi in nasploh v Pomurju.” Stopnja brezposelnosti že presega 20 odstotkov Socialne posledice takšnih razmer v lendavskem gospodarstvu ima 1044 brezposelnih delavCl-.() drugo stopnjo 204, tretjo stopfJ stop' 38, četrto stopnjo 530, peto - njo 361, šesto stopnjo 37 ins mo stopnjo 9 brezposelnih de cev.” Takšna neugodna izobrazben struktura je zlasti posledica ustrezne gospodarske stru kturč tem delu Pomurja. Tu so ljudje dicionalno navezani na zemlj0- ji de- lo v preteklosti mnogi o sv0j|jali. lovni karieri niso niti razni Veliko se jih je v preteklost' ^ poslilo takoj po osnovni Sodbi si čim prej zagotovili eksiste"^ Danes delavci brez poklica naj I žje najdejo delo.” „ Poleg lastnih težav pa delava ^ Lendavi vznemirjajo tudi pre*\v1 ^ dene reforme. “Največ hude v med ljudmi so povzročile razp ve o pokojninski reformi. Vlad je odločila dvigniti starostno ^ ^ jo za upokojitev ravno v čas": j v se število brezposelnih mladih jj enormno povečuje. Naj raz" kdor more! V Lendavi že d^ mnogo mladih ljudi zase ne vid' perspektive, ker nimajo dela- *, ^ šeni delavci, ki bi si zasluži '-^ gredo v pokoj, pa bodo mora" lati še naprej. p “Trenutno delavce, še zlajčj manjših zasebnih podjetjih sl\j. kakšne posledice bo imela " j(. ba davka na dodano vred" ,jf Mnoge je strah, da se bo Št^ samozaposlenih in podjetij, zmanjšalo, s tem pa tudi števi^ vi lovnih mest,” opozarja Zdenk" ,v di] bovec. “Nadaljnje ukinjanje d*y H: nih mest lahko v Lendavi pov/' p C|1 pravo gospodarsko in social"" tastrofo.” j} /,il ^fadi vojng na Kosovu in J„JSnjih ukr®pov proti ugosiavij, je makedonsko Podarstvo v kolapsu. Ta Uu av® ie namreč velik izvoznik in D *nik- Ker so prometne p0d®*3ye pretrgane, večina Pol - ^ *e v®č mesecev ne dela. l'e dodatno zaostren odsti,300-000 beguncev - 15 Dr_. ?tkov makedonskega ^ ebivaistva. Čeprav so pQ edon'jo obiskali skoraj vsi hiaT^Inl>rii sv®tovni državniki in nSkai obljubljali, pomoči ni od ms* d.®r" ° vsem tem in še p£aS,Cem smo se s sinrt-L.et*n'kom makedonskih ni 'k®tov pogovarjali med Slovenj™ kratkim obiskom v c?JlnHe 80 ekonomske in so-r(l, 6 [azmere v Makedoniji? Poletu SV k'1 kratko-Nslabše mosvoijh 4ko seje ‘a drzavaosa-darstvnl, °faj celotno gospo-mači, st0J'> saJ to, kar dela za doli •voshrn!!/1101'6 zaP°lniti zm°g-ko '•: ^uc*1 v kmetijstvu je tež- Prekir! Je lzvoz sadja in zelenjave Vilsw J.en- Zaradi tega stoji tudi živa jn 'n^nstrija. Poti prek Koso-Bolo., !Je so blokirane, preko ***£'" Romunije pa je trans-takšnih 8 ln Prepočasen. Zaradi nosti v razmer in prevelike rizič-Poveri-1(|-nar°čn*k' 'z EvroPe °d-godb r lVvllko že sklenjenih po-IT|akedv kateri prevladujejo razvita telekomunikacijska struktura in vsesplo-; na uporaba sodobnih storitev te vrste. Na tem področju se nam v svetovnih merilih ni česa sramovati. Telekomu-nikacije v Sloveniji so na višji ravni, 'ot je siceršnja stopnja razvitosti gozdarstva. V letu ali dveh se bo Tele-°m Slovenije lahko primerjal z naj-tazvitejšimi telekomunikacijskimi ope-tatcrji. To je tudi naš cilj. Nas povprečja ne 'Zanimajo več, temveč se želimo pri-Zfjati samo še z najrazvitejšimi,” je I Plsmu poudaril Tevž. Poudaril je, da •najo pri izgrajevanju takšnega Tele-°nia veliko vlogo vsi zaposleni in nji-°vi predstavniki v konferenci sindi-atov in svetu delavcev. “Dogovarja-Je in sodelovanje zaposlenih in me-~°znienta je nujno. Koristi morata ime-1 strani, še zlasti pa potrošniki ozi-0|Jta uporabniki.” je zapisal Tevž. Udeležence Dneva Telekoma Slo-enije je pozdravil tudi delavski direk-°r Telekoma Slovenije Milan Fujs. j.Pozorilje, daje pred Telekomom veko nalog, kijih morajo izpolniti v so-aztnerno kratkem času. "Tekmece na 8u moramo pričakati s povsem do-®?Jenim in posodobljenim telekomu-■kacijskim omrežjem, ki bo lahko po- 0 . vse različne potrebe naših upornikov. Po drugi strani pa moramo Postati notranje učinkovita gospodarja organizacija, saj lahko le taka ob-n a.ne na konkurenčnem trgu in ohra-, i cim več delovnih mest," je dejal Fujs. ^atoje organizacijska in kadrovska en°ya podjetja nujna. Prenovo mo-1110 jemati kot naraven proces v or- „ i/acijskem in ekonomskem razvoju Podjetja.” . FuJs je prav tako dejal, da se molj0 delavci Telekoma vsega, kar ima-v načrtih, lotiti skupaj, kot pove-0 *n trden kolektiv. “Sodelovanje .^Poslenih ter sveta delavcev in kon-rence sindikatov je nujno. Doslej ^oilo sodelovanje tvorno in uspe-L °’ zato se ne bojim, da tudi v pri- 1 °nje ne bo tako. Soupravljanje de-Vcev je zaživelo. To je tudi edina da se bo podjetje uspešno raz- Dan Telekoma Slovenije v Mariboru Športna tekmovanja, zanimivi izleti, prijetno draženje in splavarjenje po Dravi. Kdor je želel, seje lahko tudi kopal v termalnih bazenih v hotelu Habakuk in rekre- li na krožno vožnjo po vinski cesti, za lačne pa so spekli vola. Po končanih tekmovanjih so se udeleženci zbrali na družabnem srečanju, kjer so podelili pokale najboljšim ter jubilejne nagrade delavcem Telekoma za 10-, 20- in 30-letno delo v podjetju. T. K. ativno diagnostičnem centru Fontana. Ljubitelji vinske kapljice so se poda- vijalo naprej ter hkrati zagotavljalo ne samo delovna mesta, ampak tudi osebni in poklicni razvoj vsakega izmed nas,” je sklenil Fujs. Dobrodošlico je vsem udeležencem srečanja zaželel tudi direktor poslovne enote Telekoma Slovenije v Mariboru Jože Zidarič. Delavke in delavci Telekoma so se pomerili v številnih športnih disciplinah. Pri tem so imeli izredno srečo z vremenom, saj ni bilo ne prevroče, pa tudi prehladno ne. Tisti, ki niso tekmovali, so se podali na organizirane izlete na Ptuj, v Slovenske gorice, na Pohorje in po Mariboru ter na rancarijo Rezultati: Mali nogomet: 1. Ljubljana, 2. Koper, 3. Murska Sobota, 4. Novo mesto Streljanje z zračno puško - ženske ekipno: 1 .Ljubljana, 2. Novo mesto, 3. Maribor; - moški ekipno: L Kranj, 2. Ljubljana, 3. Murska Sobota; - ženske posamezno: I.Mihaela Škvarč, 2. Vlasta Klavora, 3. Zvonka Frangež; - moški posamezno: 1. Tomaž Travnik, 2. Janez Čeme, 3. Srečko Hudoklin Odbojka - ženske: 1. Maribor, 2. Ljubljana, 3. Koper; - moški: L Maribor, 2. Ljubljane, 3. Celje, 4. Kranj; Košarka: L Ljubljana, 2. Celje, 3. Sedež podjetja; Kegljanje - ženske ekipno: L Koper, 2. Trbovlje, 3. Celje; - moški ekipno: 1. Murska Sobota, 2. Trbovlje, 3. Maribor; - ženske posamezno: 1. Mateja Vodišek, 2. Valerija Kožuh, 3. Vanda Kocjači; - moški posamezno: 1. Marko Bavec, 2. Henrik Dimic, 3. Ernest Kerec Namizni tenis - ženske: I. Novo mesto, 2. Kranj, 3. Koper; - moški: 1. Maribor, 2. Ljubljana, 3. Ko-per Šah - ekipno: L Maribor, 2. Ljubljana, 3. Novo mesto; šah -posamezno: L Dušan Kutin. 2. Boris Geržina, 3. Vlado Jurišič ZNAČILNOST SKLADNEGA KDOR Sl JE PRILASTIL TUJE UMETNIŠKO DELO ROČNOST SISTEM TIPK PRI KLAVIRJU EVROPSKA REKA ELBE NEKDANJI TURŠKI GOSPOD UDELEŽENEC DIRKE BOGATAŠ, MOGOTEC TRAVA DRUGE KOŠNJE PRITOK SAVE PRI MEDVODAH ČENČA, CVEK VRTNA RASTLINA ZA KOMPOT PRVA ŽENSKA TITAN TANJŠI KOL ZA OVIJANJE FIŽOLA SLOVENSKA DENARNA ENOTA DVOŽIVKA INDOSANT .. KONJA KUJE GORA V ZAHODNEM NEPALU SREDNJEVEŠKA MUČILNA NAPRAVA LADO PAHOR POGON NA DIVJAD PODROČJE OBLASTI PAŠE GAMSJI BIVOL ERBIJ RAZKRO- JENOST ilMSL DRŽAVNIK ČESA ČEZ IN VOJSKO- TUJO VODJA DRŽAVO Avtor: Rudi Murn MESTO v EPIRU, GRČIJA "■-V- , tetici VRH. HAIJA MUSLIMANK RADIJSKI ŠPORTNI NOVIN POD BRZO- STRELKA GRŠKI BOG VETROV ' KROGU RIŽEVO ŽGANJE ZELIKA ZMLETO ŽITO SLOVAR RIM NEMŠKI ŠAHIST (Rainer) KAREL ERBEN VRH KONIČASTEGA ORGANA STROKOVNO USPO SOBLJEN POMOČNIK DOBESEDEN PREVOD ZDRAVNIŠKO PRIPRAV- NIŠTVO UMORJENI EGIPTOVSKI PREDSEDNIK ITALIJANSKI NAZIV ZA IZOLO SPLIT KAREL ŽEROVEC ZASTOPNICA DRŽAVE TIRNICA SPOLNA NEZMOŽ- NOST GOZDNA ANTILOPA ENOTA ZA RITEM MESTO V JUŽNI FRANCIJI ■ SEVERNO OD MARSEILLA ALFI NIPIČ RADO LORBEK REKA SKOZI FIRENCE PESNICA SEIDEL MILANO VREDNOSTNI PAPIR ALOJZ REBULA TULEC, ETUI POKLIC LESNE STROKE LANTAN TEMELJNA KNJIGA MUSLIMANOV GORLJIV PLIN muzacT1 IJULLtž LO POTNIŠTVA DEL POHIŠTVA STROČNIC KARENINA GRŠKA ČRKA GLAS PRI STRELU TANTAL TURČIJA \RABSKA DRŽAVA PERUNIKA < GES1j\ NAGRADNE KRIŽANKE št. 23 (17. 6. 1999): Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena P°Ua-,ljik;l' in pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih si”'Jfr tov Slovenije - Svet, Dalmatinova 4, Ljubljana. Tudi tokrat je j. 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svoj točen naslov in davčno * f Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedclj junija 1999. y- 2. Pravilna rešitev gesel iz 21. letošnje številke Nove Delavske nosti: 1. ESTHER W1LLIAMS, 2. AVA GARDNER. ^ Nagrado 5000 tolarjev prejme Sonja Vik, Kebetova 6, 1380C1-1* 3:............................................................... Nagrado bomo poslali po pošti. ▲