Posamezna iteV. t K Izhaja rt « zjutraj. Stane e»toletno . 180 8 n*acftie. 15 a m zased ozemlje 300 , m inozemstvo 40» Oglasi sa vsak mm riJine stolpca 158 mu) S K «ta!i oglasi do 30 ram stolpca (58 mat) I . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva oesta iL lfl/t Telefon H. 7Z Upravni&tvos Sodna ol ea «M Telefon it. M. Račun kr poftueek. ara* itev. 11.844 Ljubljana, 17. novembra. Volilni boj v Sloveniji se je klerikalcem drugače zaobrnil kakor so prvotno hoteli. Geslo avtonomije jim je čisto obledelo. Izkazalo se je, da se SLS z njo samo i^ra, da na svo: mlin povede plemenske instinkte. Demokratski piogram velikih občin in samoupravnih okrajev, naše odločno stališče proti pokrajini, ki bi krila le partizanstvo, zasedla šolstvo in zasužnjila uradništvo, to je razčistilo situacijo Pa tudi finančne pos!edi:e k'erikalne avtonomije bi biie ucodn za Slovence. Prikriti federalizem, kar B pravzaprav klerikalna avtonomija, od .mil pozornost celokupnosti narodi od naših mej. Tudi z republikanskim geslom SLS nima sreče, ker ljudstvo dobro vidi dvoličnost k'erikalcev. Hujskanje proti ^kapitalistom«, bankirjem m proti vojaštvu, ki je zadača «Večernemu listu», ljudstvu marsikje dopade, a klerikalcem nosi le škodo. Ono vzgaja boljševizem, ki pa pokoplje avtoriteto duhovščine prej nego sestradano «buržoazijo». SLS je videč, da vsa ta sredstva ne vlečejo, vrgla zadnjo karto v boj. Začela je v največji meri z versko {onjo. Klerikalno časopisje sc čita akor pred 25 ali 30 leti: o križih, ki jih kar naprednjaki trumoma L gajo s cerkva in šoj, o Materi božji, ki so jo na Češkem vpričo državnili oblasti opljuvali, o izmezganih ženah, ki jib hoče JDS po triletnem zakonu vreči na cesto, o preganjanem papežu Žena nrprednega kmeta pri spovedi ne dobi odveze, ker se brani z nedopustnim sredstvom Rapallska pogodba v laškem parlamentu. Rim, 16. novembra. Agenzia Ste-'menti na Hrvatskem. Razprava se bo fani poroča- V zbornici je predložil še nadaljevala. Dr. Korošec se še ni ministrski predsednik Giolitti zakon- vrnil; .jia dvakratni poziv in brzo-ski načrt glede ratifikacije in izved- javno vprašanje, kakšno stališče žabe rapalske pogodbe. Minislr. pred-1 vzema napram ratifikaciji rapallske sednik je predlagal n?j se takej ob- pogodbe, še ni prispel od njega ni-ravnava o načrtu. Vsi poslanci, ra- kak odgovor, zen socialistov, so vstali s sedežev,) jutri pepoidne ob 4. uri se vrši nakar je nastalo burno in dolgotraj- odločilna seja ministrskega sveta. V no odobravanje v zbsrruri in na galeriji. Socialisti so protestirali. Rim, 17. novembra. (Itv.) ZHrqica je čestitala Giolittiju k usptlri v S. Margheriti. Pričakovati je. da bo velika večina odobrila npalls':o pogodbo. Vse rimsko časopisje, rr-ren „Idea Nacionale" odobrava pcsicpanje vlade pri pogaianiih. Negotovo je le, kaj ukrene D* Annunzio. Kakor poroča Agenzia Štefani, se je admiralu Millu posrečilo, pregovoriti D Anrunzia pred nadaljnimi ckspedicjami. Pričakovati pa je, da D* Annunzio pred dvema mesecema ne izprazni zasede nega ozemlja, ker pričakuje, da bodo J ii--slovani odklonili pegodt-). Beogrsd, 17. nov. (Izv.) Tudi danes je zboroval ministrski svet. Seja je traj?la od 16. do 21. ure. Člani kabireta co razpravljali o notranjem po'oža"u, zlasti pa o protidržavni agitaciji, ki io širijo prevratni cle- po j ti enih krogih se zatrjuje, da se pojavljajo v kabinetu nasprotujoča si mišljenja. Situacija je zelo napeta. Zagreb, 17. novembra. „Riječ" poroča iz Beograda, da se bosta ministra Narodnega kluba vsek?kcr izjavila za ratifikacijo miru z Italijo, kar se da sklepait iz tega, da na zadnji seji ministrskega sveta nista pedala nobenih ugovorov proti pogodbi v S. Mar-eheriti. Beograd, 17. novembra. Včeraj pc poldne sta pesetila predsednika vlade pnslan;ka Amerike in Francije. Zdi se, da je bil ta peset v zvezi z dogovorom z Italijo in sta menda ob tej priliki poslanika izrazila svoje zadovoljstvo ardi rešitve jadranskega vprašanja. Maribor, 17. novembra. (Izv.) Minister Korošec nadaljuje svoje agitacij sko potovanje ter se še ni vrnil v Beograd. Profinemške demonstracije na Češkem. D* Annunzio okupiral SSbenik. Zagreb, 17. novembra. «Narodna Politika« poroča iz Livna, da je v Grahovo došlo več beguncev iz okupirane Dalmacije, ki pripovedujejo, da je 00blas(,la' naI iz katerih so demonstrantje vrgli slike ščansko šolo se je zbrala ogromna - n aouiei- bivšega avstrijskega in nemškega ce- množica ljudstva, ki je hetela udreti MOnarhiSti(D8 Zarote. sarjn. Na vhodu kazine fe bil nabit v^slopje. ^ cesarja Franča f^ pariz , ncvembra. Ve!ePosIani- napis: ..Za Heb — nemški kazino!" zefa, ki je bila najoena v poslopju, „ konferenci c« ~ kaviti c nor«. ----1—;---je bila uničena. Množica j? hotela ?Ka kon,erenca se.P ftavi13 s P°r°- nato naskočiti nemško tehniko, kar čiU nanravaru prcobrtUni akciji 'na Nemškem, in Madžarskem. Skle- prisilili nekatere židovske trgove. da so zaprli svoje trgovine Iz nekaferih nrmškh kniigarn ie bilo nreko 20 000 stranti so Odšli pred uredništvo .,Ta-gesbota" in zahtevali ustavitev lista. . Končno so se zadovoljili z zagoto-j vilom. da bo list poročal le suha dej dimpešli k odločnemu posredovanju proti temu načrtu. Horthyjeva vlada se opozarja, da bo za vsak poizkus spomnili na red in rad, besedi, ki sc izvestnim njihovim voditeljem oči-vidno ne dopadejo. Po preteku več nego meseca dni od one ministrske seje so sc razburili narodno-socialni gospodje Hiter in tovariši proti za-sužnjevalru Beogradu(l) in proti tla-čiteljem proletarijata — demokratom Nemški kazino je zc plen jen za češko dijaštvo in zaseden po dijakih. ,v ,„ . „,_ _______ ___________ __________ kazini so nastanili češ^ dijake. Med pouličnimi demcrstrscijnmi se je nabiralo za češke šole v Hcbu. to gospodo, da oi imela niti referata pripravljenega. Da ni torkovo «Ju» tro* objavi'o glavnih določb načrta, ne bi današnji narodni socialistični mraio za ce^e soie v nam U^ Mno^ ^ ie ra^ preobrata proti kateremu koli sosedu ne Dl d,anasnf naroani so^aiisticm Praga, 17. novembra. Hp.) V starem s^a. M^noz.ca g j^a^te^vjh ^ ma Razen t £e zahteva ■ gorniki nit. prav vedel, o cemgo-mestu so se danes nadalicvale proti-,kom. v pondeijek prea nemsKo gie- •^ vonti. Mesto, da bi bili «Jutru» bva* nomol-a flomnnefr-inii« riptnnnotrsnli so iiuimjjctc ic uc, ii«| ndl litij- g Javan. Jasni so le komunisti, ki. 5„ močno poškodovano. ..Prager Tag-kažejo na Moskvo kot svoj ideal, f t>ia-t". . Bohcrnia ' in Tribuna" tudi C^/tnAMlin 1f< p< ♦/-VI tl-rt i m • ■ • nemške demonstracije. Demonstranti so dališče. Praga, 17. novembra. (Izvirno). Večerni listi poročajo o protinem-ških izgredih v Plznu in o protiče-ških izgredih v Libercah in Teplicah. Praga, 17. novembra (Izvirno). S'ovenija, ki si toliko domišlja o svoii knltnri, je torej tam, kjer je nekd-.j bila. Klerikrlizem je isti kakor za časa Misije in Mabniča. V tej borbi ie ohranila mir samo JDS. Ta čas, ko so drug« obetali vsrk svojim stanovom zlate gradove, je izjavila, da noče služiti nobenemu jutri ne bodo mogli iziti. Danes ob 3. nopoldne se vrši novo protestno zborovanje nroti nemfkim nasilnostim v Hebti. Pričakovati je novih demonstracij. Praga, 17. novembra. (Izv.) Ob Vsi listi opozarjajo prebivalstvo, naj opusti nadaljnje demonstracije in izgrede. Oficielna ^Češkoslovaška republika* nagkša, da je vzpostavitev iriru in reda re samo do'žnost vlade, rmpak tudi vsega češkega naroda. Sovražniki republike so na delu nico na tiseče demonstrantov, ki so stanu kot takemu, ampak le vseuiu ! rampo in zahtevali izročitev nemškerra poslanca Berana, ki je na včerajšnji seji proračunskega odseka imenoval legionarje navadne pa-na branitel>i~a narodnega jedinštva ?lf'"ce. Zborniški predsednik Toma-in države. K"n cn rfr...7i noi.iho da- i ** ie odgcvoril, da se mora stvar Tešili parlamentarnim potom. Mno- narodu, t. j. vsem stanovom skupaj. Ta čas, ko so drugi kričali na državo, je ona nastopila kot brezeogoj- in države. Ko so drugi poiubo da jali vsem možnim sabotažam in de-lorrržnji, je JDS odkrito zastopala načelo: več dela, več žrtev, če hočemo premagati vojne nasledke. Ta Erogrnm ne «vleče» na cesti in v eznici, a pri pametnih debatah se izkazuje kot edini, ki ie resen in prinaša izhod iz večnih kriz. Se deset dni nas loči od volitev. Na tisoče je mirnih, treznih, ki se jim gabi dnevri krik in trušč in jih zima trese, kadar čuiejo demngoško vik-nje in naše krtiksstre Politika sredi teh kričnških škodljivcev res ni prijeten posel. Vendar v takem tre-rofkn morrjo mirni znpurliti rezervo. Ako nočejo, da p'evcl preraste rriSs.5 'ijrvico, tnorrio nastopiti vsi, ki ljf!v"o to zemljo. Vs^k mora postati •gituior, da zmaga demokracija! pol 4.liri poo. je prispelo pred zbor-! in hočejo izzvati nemire in nerede Vlada re sme trpeti nezakonitosti niti s češke, niti z nemške strani. Nastopiti mora zlasti proti temu. da bi nemško časopisje vzbujalo med nemško narodno manjšino nezadovoljstvo. «Čas» naglaša, da v češkem narodu ne sme vir doti politika maščevanja, niti politika ulice, ampak z-kon. «Narodni Licty» zahtevajo od vlade, naj zagotovi mir in red ne samo v Pragi, ampak tudi povsod, kjer se nahajajo češke manjšine. žica pa se ni pomirila in se ni hetela umakniti s prostora niti tedaj, ko je prispelo nad 100 orožnikov. Orržni-ki so bili sprejeti z žvižganjem in DeSbn un»ian:o i Zagreb, 17. novembra. ..Jutranji list" KcSKO vprašan,e. .a Bco?radai ^ bo naja vlada Zagreb, 17. novembra. Predsednik poslala rimski vladi noto, v kateri bo reške avtonomaške stranke Gothard je zahtevala, na; čim prej ukrene korake, noslal ministrskemu predsedniku dr. da se preprečijo akcije D' Annunzia in Vesniču spomenico, v kateri zaheva, da ^ on 0{jsrani z Reke v svrho izvedbe nc morajo z reškega ozemlja odstraniti • rapaJlskih dog0vorov. brezpogojno vse vo-ne sile in da nai to R ozemlje zasedejo nevtralne čete, dokler, « nc bo ustvarila definitivna vlada.! Rim> 17. novembra. (Izvirno.) V Pa-Obeiiem bi se moralo onemogočiti, da lermu je diviala strahovita nev;hta ki ostane na reškem ozemlju katerakoli je poškodovala mnogo hiš. 2c!ezniški politična ali vojaška oseba Italije ali nasipi so se porušili. Mnogo ljudi je Jugos'avije. Za reške državHane se "bitih. V ckolici so pT-'^ne rele vasi. naj smatrajo samo oni, k' so ob irbni- Do sto ljudi je mrtvih, škoda ie hu volne bivali vsaj že 10 let na Reld., ogromna. Dunaj. 17. novembra. (Izvirno). „Abend'" pereča* Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je predložil zvezi narodov predlog, da naj se zveza narodov izjavi ne samo proti povratku habsburške dinastije, ampak tudi proti morebitni izvolitvi madžrrske narodne kraljevske dinastije. Predlog so podpirali Jugoslovani in Rumeni z utemeljevanjem, da ti tudi modžnrska narodna dinastija stremela po vpostavitvi starih mej cgrske države. Zavarovanje sosednih držav da je zajamčeno Ie v republikanski vladi Madžarske. Govori se, da bo zveza narodov tudi sprejela sklep v tem smislu. Pred $tra|kom trboveljskih rudarjev. Ljubljana, 17. novembra. (Izv.) Kakor znano, je trboveljsko delavstvo nedavno postavilo nove mezdna zahteve. Ker so komunisti postavili .najlepši" mezdni program, so se vršila pogaiania pod njihovim vodstvom. Trboveljska družba je zahteve (m. dr. povišanje mezde za 134*55-) odbi'a Nato je posredovala vlada ter je stavila kompromisni predlocr. Ta predlog so zastopniki rudarjev odklonili. Poga iania s Trboveljsko družbo so s tem definitivno razbita. Zastormiki rudarjev so nato iz:avili, rin zahtevaj« ra hitreje izvrši ratifikacija in demobi-; ležai f<> Potem naš list rovtarskft lizira armada pcovali m zahrbtno klevetah! Shod je bil v ostalem farsa. Sklicali so ga narodni sorialci, predse* dovaJ mu je klerikalec, resolucija pa je bi a sprejeta po predlogu komunistov! Kar je bilo resnejših privatnih urednikov na shodu, so se vračali za eno izkušnjo bogatejši; da se jib je zopet enkrat hotelo zlorabiti za bog ve katere namene Zopet nova stranka. Naivni vrtoglavci, nekaj koristolov-cev in časiihlepnežev po Gorenjskem (Krani - Bled) ustanavljajo najnovejšo „Samosto'no obrtno in gospodarska stranko za Slovenijo". Včasih smo mislili. da se stranke epirajo na •""'-va načela državnega, kulturnega, gospodarskega in socialnega programa, da zs to oa j o svoje nzore s krepko politična in prosvetno organizacijo in s časopisjem. — Danes vsega tega ni več treba. Neresna pivska družba, ki nima drugih talentov, nego da zna zabavljati nad celim svetom, se vsede ia skuje sijajno misel, da ustanovi k se* stim obstoječim strankam v mali Sloveniji še sedmo in če bo kazalo še osmo. Dosedanje politično delo najnovejši politične stranke je to- da so dali natisniti že dvoje vrste letakov in da so p<* s'afi svojega agenta sondirati tem t Belo Krajino, kjer je vse navzkriž: amerikan«ki republikanci ruski boljše^ viki, rimski klerikalci. Radičevi državni razroiniki itd. Mislijo si. da stranka svoj predlog odgovor da a/i ne do 2S. brcz programa najlažje uspeva tam, novembra zvečer. Ako odgovori trbo j '.jcr js vse narobe. Z Gorcnjsfcetia pa veljska družba negativno, je računi1 j prihajajo vesti, da denar iz kleri' z izbruhom rudarske stavke v revirjih i I slnc-ra volilnega sLUda važno vlo<»<» Trbovlje, Hrastnik in Zagorje. |zapeljivea: čim več ,tranki I tem tel mandatov za klerikalce. m In prolefarijat. Med tem, ko vse socijalististične stranke med seboj tekmujejo, da na-bnjskajo „malc ljudi" proti „kapi-talistični" JDS., vrše zastopniki demokratske stranke na svojih mestih socijalno dolžnost z velikimi uspehi in brez kričanja. Zlasti brezobrežni so agitatorji „najbolj proletarske" NSS., ki meni da stoji delo za delav- Pismo ministra Butaa BOlilCCRI. ja posebno javno pismo, ki v mar-kantnih potezah slika politični položaj in črta smernice prave nacijonal-ne politike slovenskega dela našega naroda. Uvodoma povdarja minister Ku- ca v kričanju, hujskanju, prirejanju ^ dS* kot S°hV z muzik° ter v "f"™!« ,anec « s'edPaj kot nJinister. Čutil vidijo vPčT vse je mogoči da SJ?ltJ™flaJZ -a, in ^ in slovenske delavce sem vedel, da ref.Crm.e služim celemu narodu. Videl sernj da bode Slovenec v ti državi velik in srečen le. če ne bode hotel ostati le met. Volilna borba v Javni shodi JDS na Štajerskem. V nedeljo 21. t. m. ob pol 8. uri zjutraj bo shod v Središču, ob 9. uri na Muti, ob 13. uri na Trebonjah so bile v naši državi izvedene po zaslugi ..kapitalističnih" demokratov. -P* sirnec sv.m T i** * pa je letom lega fasa pokarala kako čam on, s!ovcocji ki s0 ^ Be. resne sjia?rajo demokrati socijalna vprašanja in kako brezobzirno izvajajo soci|ulne lelorme. Dne 20. maja j- izdal minister Ku-kovec stanovanjsko naredbo za Srbi- zaupanjc nasproti Srbom, kajti nezaupanje na eni strani rodi nezaupanje na drugi strani. Deloval sem v družbi s srbskimi in hrvatskimi poslanci, kateri so prisegali na ŽUS«—:g0r°' S ki.ater0 »-f111^ ono isto skupno demokratsko zasta-tamkapnjinajemniki v zabito pred vo slovenski demokratski poslanci izkoriščanjem. Minister Kukovec je z velikimi napori vendarle izvedel invalidsko naredbo z dne 14 februarja 1920. ter bodo dobili v zgodovini priznanje, da so delali ti dve leti nesebično, častno in uspešno. Če se je doma zasejalo nasproti njim nezaupanje, izposloval invalidom finančna sred- f^™ "Ska škc>da W nal iiarod sha za devetmesečne. i^nlariin nn™ 0lla le t0 Velll£a SKOda 73 naS naroa- stva za devetmesečno izplačilo nazaj v znesku 30 milijonov! Kakor znano Ne stopam prvikrat pred stajerske Slovence, ki so me že leta 1909 prvi- je Protič-Koroščeva vlada to socijal- i bU V?.e ze \e . no naredbo brezobzirno ukmilain ^ 1ZVol!h,Z ve,'t? se protivila njeni izvršitvi. MinistS pOS-,a"ca/I°venskJh PozT}™ Kukovec je izvedel tudi regaliranjc ^fdŽ za P°a- penzij za invalide v Srbiji in Črni gori, s čimer je izdatno oapomogel ljudski bedi. Minister Kukovec je izdelal naredbe o zavarovanja delavcev za slučaj bolezni in nezgod Za Slovenijo, Hrvatsko, T>—o in f Ter egovino je • izdal potrebne modernejše novele.. raLPonosm Sedaj pripravlja naredbo za enotno zavarovanje vsega delavstva po vsej državi. Minister Kukovec je dosegel, da je ministrski svet odobril in sprejel naredbo o delavskih komorah in delavskih poverjenikih. Kot so"ija!no pravično je smatral minister Kukovec tudi, da se v očigled naših kulturnih m gospodarskih razmer izmenja 8urni delavnik v malih obratih. Posebno pažrjo posveča minister Kukovec invalidskemu vprašanju V Zemunu je pospešil zgradbo velikega invalidske?? doma, ki naj bi služil za vzot drugim enakim zavodom, ki jih bo še treba zgraditi v državi. V zvezi z njimi ali začasno še brez njih so se osnovale po njegovi zaslugi invalidske delavnice za proteze. V Zemunu je zaposlenih v taki delavnici čez 400 invalidov. Take delavnre obstojajo že d-mes tudi še v Banjahiki, Zagrebu h Ljubljani. Organizacija za zaščito dece se v vsei državi sistematično iznopolnju je. MinJcW Kukove" n? '"mudil no- i jfiti isto za naprej ljudem, ki sc za Ii za veliko dobo prevrata. Naši doto toliko potegujejo. Toda nevr st mači politiki niso olajševali dela di-jza naš obstanek še ni odstra-.-ia.: ploma.ije. Preveč smo v začetku cin-Minister ie nas'n- ij Zato vidimo v tem svojo sveto na-Jcali z ustanovitvijo enotne države iu r L ,e I rodno dolžnost, da se ne umaknemo' preveč uganjali separatizem in anti- ?a ! inda ne pustimo naše ladje brez kr-' militarizem in širili nezadovoljstvo mila na razburkanem morju. Kandi- j med ljudstvom, namesto da bi delali dati, ki so se vpisali na demokratsko za konsolidacijo države.« listo, niso novinci v narodnem in go-| -f- Jugoslovansko italijanski sporazum spodarskem delu. Ne bode vam težko v italijanskem ministrskem sveta. Ta-odločiii se, da jim zaupate svoj glas,! koj po svoji vrnitvi iz Rapalla je poro-ako vprašate svojo vest in svojo pa- čal Giolitti v ministrskem svetu o sporazumu v S. Margheriti in na prvem mestu pcvdarjal. da so Anglija, Francija in Amerika že priznale sporazum Dalje je razložil ves potek pogajanj in ugotovil, da je italijanska delegacija dosegla prpaln uspeh. Odločno pa je zavrnil ugovore, ki prihajajo iz Reke cd d'Annunzijevc regence, ker kraji, ki jih zahteva d'Annunzio, niso bili nikdar vsebovani v italijanskih zalile vali in se tudi ne nahajajo v mejah londonskega pakta. Kar pa se tiče strategij-skih mej reške države proti Jugoslaviji, je Giolitti izjavil, da Reka strategij-skih mej ne potrebuje, ker napad Jugoslovanov na Reko ne znati vojne z Reko ampak z Italijo. Ministrski svet je vzel na znanje poročilo ministrskega predsednika in soglasno sklenil, da se italijanski volilni zakvii takoj razglasi za nove pokrajine, da bo moglo prebivalstvo poslati takoj svoje izvoljene zastopnike v italijanski paiiament. V priznanje dela za italijansko idejo ie ministrski svet sklenil predložiti kralju imenovanje za senatorje dahna^nske Italijane Ghiglianovicha, Salvia in Zi-liotta ter comm. Salato. ___ -f- Spor med J??ko in Italijo. Komandant italijanskih okupacijskih čet v Istri general Cr iglia je protestiral proti ckupaciii položajev okoli Kastva. ki jih je zasedel d' Annunzio s svojimi ardili kakor tudi proti pohodu arditov, na Sušak. D'Annunzio se je takoj o-pravičil in zagov. prvi svoj čin s sira-tegijsko potrebo, drugi pa s patriotizmom svojih arditov, ki so hoteli pozdraviti zmagonesne prapore italijanske vojske na Sušaku. + Venizelozov poraz na Grškem ic jazen dokaz politične nezrelosti grškega naroda. Kaj je bila Gr"ka pred prihodom kretskega advokata Eleuiheria Venizelosa. Neznatna di /avica, ki se nikakor ni mogla dvignili in opraviti po posledicah, ki jih je doživela v turški vojni. A Venizelos je takoj spoznal, kje je rešitev Grški, balkanska zveza je bila ena največjih njegovih zaslug in Grška je obistinila prvi del svojega programa. Ko je izbruhnila vojna leta 1914, je Venizelos storil vse, da se odzove svoji zavezniški dolžnosti, ali v-sled intrig Hohenzolleriev na grškem dvoru ni uspel ali obupal ni. Kakor hitro se je vzpostavila zavezniška fronta v Solunu, proklamiral je v Solunu z generalom Danglisom in admiralom Konduriotisom samostojno grško vlado; Venizelos ie zmagal, Konstantin ie moral zapustiti Grško. Venizelos je prevzel vlado in po končani vojni izpolni! narodni ideal vsehelenstva. — Sedaj je padel! Kake bodo posledice njegovega poraza pri volitvah, ni težko uganiti .. . Vrnitev Konstantina, a to znači vzpostavitev HohenzoHnjcv in fiabs-buržanov na naši južni meji. -f Avstrija ne more Živeti. „Dai!y Telegrcph" javlj"a iz Pariza: Zadnji teden je reparacijska komisija prouče- mene ve slovenski kmet, saj sem sam kmetski sin in ni kmetskega okraja na Štajerskem, kjer bi jaz še ne bil na javnem shodu. Poznajo me učitelji uradniki, trgovci, obrtniki, ki so mi sklenili tekom let mnogo zaupnic, na katere sem zrni- Danes nastopa mnogo kandidatov drugih strank pred volilci, vendar nikdo ne more povedati, zakaj bi naj slovensko ljudstvo zapustilo napredno, narodno, demokratsko mojo zastavo. Klerikalcem je odzvonilo v naši narodni državi, jugoslovansko n?rodno misel pa zastopa v vsi čistosti in doslednosti samo moja stranka. Zato sem nastopil kot nosilec liste kandidatov, ki po svojem imenu in preteklosti pomenijo zvestobo ju-gos'ovanski narodni misli. da, Mariboru, Sv Lenartu in Slovenski Bistrici. — V petek se ie vršil zaupni sestanek mariborskih učiteljev. Prof. Voglar in dr. Pivko sta poročala o zaslugah demokratske stranke za učiteljski stan. v Shodi JDS v Ftujn, Ormožu iu Ljutomera. Pretečeno nedeljo se jc vršil v Ptuju obilno obiskan shod demokratske stranke Na shodu je govoril minister dr. Kukovec o po*ožaju naše države z ozirom na jadransko vprašanje ter očrtal na kratko delovanje in program naše stranke. — Gosp. Rebek je poudarjal, da mora država podpirati obrtništvo v zmislu programa demokratske stranke. — Nadalje sta govorila dr. B r e z i g a r in dr. S e r -nec. Zborovalci so z zanimanjem in odobravanjem sledili izvajanjem. — Isti dan se je vršilo tudi v Ormožu demokratsko zborovanje in v ponedeljek v Ljutomeru pri jako obilni udeležbi. v »Uradniki samo žro«. Bivši mi nister Roškar je na svojem shodu v nedeljo zvračal vso krivdo za zvišanje davkov in carine na uradniški stan. Dva dni pozneje pa se jc njegov kolega dr. Korošec v Maribora hlinil uradnikom in jim obljubljal vse mogoče dobrote. Res lepa doslednost klerikalnih politikov. v .Straža" in volišča. Mariborska ,.Straža" zadnji čas napadi Ribnikar-ja zaradi volišč ter mu v zadnji številki celo očita, da je kot podpredsednik Narodnega predstavništva zlorabil svoje mesto v umazane strankarske na- ... v . . ..... , mene. Resnici na ljubo treba konstati-Nas narod je v skusnjavi, da se da rali> da je (.Državni odbor" pri vseh voliščih v državi postopal po Istih principih in na podlagi istih sklepov. omamiti pri ieh volitvah z zvenečimi besedami novih strank, katerih ni ustvarila narodna korist nego plit-vost mišljenja in častihlepje. Smatram, da imam več čustva in smisla za socialna vprašanja nego narodni socijalci, pa tudi več zaslug za našo skupno narodno stvar. Nc vem, kateri pametni razlog bi torej mogel opravičiti izdajstvo na naši stranki v prilog kandidatur imenovane nove stranke; ki ne more jamčiti volilcem za noben uspeh. Tudi za kmeta je ki so bili storjeni le iz stvarnih ozirov. Specijalno sklep, da se združi v eno volišče več kot dve občini, je pa bil napravljen, ko je bil Ribnikar slučajno zadržan, biti pri seji. Njega ne zadene zato v tem oziru nobena krivda in to tem manj, ker sklepa zaradi enotnosti specijelno za mariborsko volilno okrožje ni mogel izpremeniti. V ostalem je treba f>ovdariti, da so se občine združevale edinole po načelih geogra'ske znanosti in da je . Državni odbor" — meja stranka že kaj storila, nova b«-ne prilike in" nobene 'nVijnhve, ida kmetijska pa doslej še nič razun g- Ak^^dai^Sako voH°če ne lezi ne bi vzbudil interesa - ' - 5 - ip mr>„in 7oner IrnlHirft!10«- Ak0. Bed?J «ak.° >0U'Ce n£ invllde re le doma in seveda tudi g. Ribnikar — določil , ... .... , -. . tako, kot so se glasili tozadevni pred-|vaIa Poročilo avstrijske sekcije repartf-». _ __... __,.2: cnske komisne. v kateri sn n.qvrrlr>ni esa z, Ao in za & ie imenovati mržnjo zoper kulturo j le sluča ki je j ™>ki. ki dokazujejo da Avstrija. nc __________________a, temve-' tudi pri ,1" zmerjanje zoper inteligenco kct n i:e{en' *a ^ stranke in neJ le 2a! more š2 dalje obstojati kot samostojna prijateljskih Francoz* in Amerikmi-! Pozivno delo. ludd glede bodoč- SLS. ..Straža" se očividno razburja le "fskr%scm ca?.u cih Uspelo mu ie, da je vzbudil v »osti nam volilni oklic ki zmerja na zaradi tega, ker „Državni odbor" ni T^J^u* RcPara.c.V teh krofih za nnše si-o+e vi-liko za- vse strani, ne podaje upanja, da napravil za klerikalce posebnih izjem nimanjaT ki se krve v več miliionskih kandidati, če bodo izvoljeni, izberejo tpr cp Rihnikariu oosrečilo urc-podoornh, ki jih dobi vsa naša zem-! P^vo pot. Demokrati smo pridobili Ija bodisi v obliki denaria. bodisi v j nrgi slovenski stvari podporo v moc-obliki učnih zavodov in delavnic, ki ■ nih prijateljih. Bojim se, da bo jih Amerikanci in Francozi ustanav-: stranka, ki podpore iz druge strani in ker se je Ribnikar ju posrečilo urediti volišča in pa predsednike volišč tako kot to zahteva zakon in pa ne-pristranest. v Preokret v politiki Radičevcev? ,n nmeriKanc,i m rrancozi ustanav- ~ ^Riječ« poroča: V nedeljo je imel lja.o pri nas. V Novem Sadu n. pr. | noče globoko razočarala vso "aso J . i J stranke vzdržujejo naši prijatelji vzorno in j javnost. obce?no delavni-o za obrtno deco. j Nadejam se sicer, da se najdemo V Ništi imajo Amerikanci v ta na-,z zastopniki samostojne kmetijske men prirejeno in opremljeno veliko stranke vendar le na skupnem delu v vojašnico. (skupščini. Vendar je stabilnost naše Ministru Kukovcu se je posrečilo, narodne politike pričakovati le, če da se gradi v Stirdnlici za invalide demokratska stranka izide močna iz prvi vzorni sanatorij. Omenili smo le glavne smeri, v katerih se je gibalo delovanje demokrata Kukovca, o katerem bi agitatorji NSS najraiše trdili, da »spi na ministrskem stolčku« ter krade Bogu čas, državljanom pa denar. Ni dvoma. dn je bila največja napaka, ki so jo zagrešili demokrat tekom svojega poldrugoletnega delovanja v vladi. v tem. da ro bili vedno c!a"omn; in da svojih uspehov "niso obešal' na veliki zvon. Zato vidimo sedaj da jemlj-jo »delo« v zakup ljud;-katerim že od rojstva delo smrdi Narodni rocijalisti naj preberejo tc kar riro jim dnnes napisali, da sr bodo kaj naučili. Zn delo itak nisc sposobni. Ijc kričati znajo. teh volitev. Moja rodoljubna dolžnost ie torei. da kličem vse narodno zavedne vohlce, da oddajo krogljico za mojo listo, kateri sem stopil na čeb kot nosilec. Po toči boste zvonih, če pustite nezastopane naše vitalne narodne m^erese. Moja stranka je v mnogoletnem delu že pokazala, da je nekaj storila, drugi Vam še le obetajo. Ni pn med njimi mož, ki so že imeli priliv o delati, in ne veste, kako se bodo vživeli in kdaj v U-žki položaj, v kairrm smo se mi vendar že udomačili. Volitev ni šala, ampak najusodnejše dejanje za vo-iilca in ves narod. Dovolj težke so bile razmere, ko -rr.o demokratje nosili odgovornost v zadnjih dveh letih. Nič bi nam nt bilo osebno prijetnejše nego prepu- kandidat Radičeve seljačke stranke dr. Horvat v Veliki gorici volilni shod, na katerem je razvijal program, ki je popolnoma nasproten dosedanji politiki Radičeve stranke, ki zahteva ustanovitev samostojne hrvatske seljačke republike. Dr. Horvat je v svojem govoru naglašal, da je kraljevina SHS gotovo dejstvo, ki ga ni mogoče več izpremeniti. Hrvatski narod mora ostati v zvezi s srbskim in slovenskim p'emenom in delovati le za pametno pokrajinsko avtonomijo. Kralja in njegovo dinastijo je treba upoštevati in spoštovati. Govornik je tudi naglašal, da bodo poslanci Radičeve stranke upoštevali konstituanto v Beogradu in se udeleževali njenih sej. Politične beležke. + »Stražinasamoobsodba. V zr.dnji številki se bavi mariborska »Straža« z izgubo Primorja in pravi med drugim; »Zakrivili pa smo mnogo tudi sami, ker nismo bili zre- ška komisija bo predložila poročilo vsem državam, ki so v njej zastopane. + Amerika za novo zvezo narodov. Listu »Chicago Tribune« se javlja iz Filadelfije, da je list »Norih America« danes prinesel članek, v katerem se izjavlja, da bo predsednik Hrrding pozval ministrske predsed- Prosvefa. — Važno vprašanje. Ali poznate Načeta Nadraha? Ali ste že kdaj čitali kako njegovo knjigo? Ali ste ga že srečali kot kulturnega delavca? Se ne. Razvcn par tercijalk poznajo Načeta samo še njegovi najožji stanovski tovariši. In vendar je Nace Nadrah član višjega šolskega sveta. Jaz sicer tega nisem vedel in ne bi vedel morebiti nikoli, da se ni proslavil z eno interpelacijo, o kateri je včeraj .Jutro" poročalo. Kdo je Nace Nadrah? Zvedel sem, da je duhovnik, ki je bil svej čas znan kot klerikalen hujskač: in to zadostuje. da pride pri nas človek v višji šolski svet Ako bo svet zvedel o tem Nadrahu, si bo mislil, kake ničle imamo v višjem šolskem svetu. Zato je Na-drahov slučai naša obča sramota. Ob času, ko je treba preustrojiti celo naše šolstvo novemu času primerno, sedi v višjem šolskem svetu Nace Nadrah, ki ^e ni storil ničesar nc na tem ne na onem kulturnem polju. Od takega človeka naj bodo odvisni ljudje, ki ustvarjajo našo kulturo. Pravimo, da svet nas ne spoštuje. Jaz pravim, da nas tudi ne bo. dokler bodo sedeli Nadrahi v višjem šolskem svetu. Tam je še par lakih ljudi — zato z našo šolo ne pridemo naprej. Stvar ima pa še drugo lice. Slovenijo trgajo zunanji sovražniki, ker zunaj vsi listi pišejo, da nismo enotni in da se razvija separatizem. Nadrahova interpelacija je za to najlepši dokaz. Vprašanje pa je, ali moramo mi trpeti tako idiotstvo na tako visokem mestu ? Ne glede na to, da so v Beogradu morali sprejeti katoli-Ikejja duhovnika na mesto ministrskega podpredsednika, da so katoličani tam naredili takoj prvo leto procesijo itd., kar so Srbi sprejeli brez ugovora, ne glede na to, da se Srbi v naše verske razmere sploh ne vtikajo (mislim si, kaj bi bilo, če bi se pravoslavna služba božja ali kaka procesija vršila v Ljubljani kot agitaci:a, ali da bi mi, kar bi bilo prav, prestopali v pravo-slavje) ne glede na vse to, da so nas vse in tudi Načeta Nadraha Srbi osvobodili, je Nadrahov slučaj taka sramota za nas, da je treba, da se « tem javno izpregovori in bi bile naše kulturne, posebno učiteliske in profesorske organizacije poklicane, da zapede Načeta Nadraha iz višiega šolskega sveta, kjer nam je storil sramoto. To bi zahtevala naša narodna čast in obenem bi dokazali, da ne maramo duševnih ničel in zelotov na mestih. k;er je mes*o za kulturne ljudi. Mislimo si samo, kaj bi mi rekli, da se je zgodil ta slučaj kje v Beogradu proti nam, ali pa na Hrvatskem? To bi bilo krika in vsi bi rekli, da je žalostno, če sedi tam doli kje na kakem takem mestu tak omeien osel. Zato mislimo, da je treba kai storiti, če ne postanemo res pravi abderiti. — II. javno predavanje priredi Društvo slušateljev filozofske fakultete v proslavo 2501etnice smrti Jana A. Ko-menskega v petek dne 19. t. m. ob osmi uri zvečer v zbornici na univerzi. Predava dr. Ivan Lah. Vstopnina za sedež 4 K, stojišče 2 IC Prodaja vstopnic pol ure pred začetkom istotam. — Jubilej Arnošta Granda. Dne 16. t. m. se je vršila v zagrebškem gledališču proslava petindvajsetlet-nice komika Arnošta Grunda. Regent je jubilanta odlikoval z redom Sv. Save IV. razreda — Jugostovenska Njiva (št. 39) prinaša zanimiv članek o organizaciji naših javnih študijskih knjižnic. Kdor ima danes opravka po knjižnicah, ve, da bo treba še mnogo dela, predno bodo iinela vsaj naša glavna mesta knjižnico toliko izpopolnjene, da bo mogoče znanstveno delati. Dr. Franccv razrešuje v svojem članku vprašanja: 1.) delitev dela — in delokrog knjižnic, 2.) dclžnostni izvodi in javne bibliote- nike Anglije, Francije, Italije, Japon- , . . .__• . ... ske in Nemči«. in nn Flihn R.vita ke. 3-> unoraba in izmenjava duplika- ske m Nemčije m pa Llihu hoota, { ; D ,itev na pokrajine je prej one- da se ustanovi nova zveza narodom----nnc»hnn nri na« J^u™ na temelju svetovnega razsodišča kakor ga je predlagal Root. Kakor piše isti hst, predsednik Harding ne namerava priti v Evropo. mogočala posebno pri nas ureditev knjižnic. Želeti je, da se zdaj to popravi. „Nnjiva" prinaša tudi druge lepe članke. Ljubljana, 17. novembra * Ujet tič. Posrečilo se končno prijeti eden izmed njih le previden. Piše se ! n..c-i i • • /vltiffir vsaj enega izmed narodno-socijnlnjh agitatoriev, katerih edino delo obstoja menda v tem, da obrekujejo demokrate. Rudolf Est, ki je našega glavnega urednika obdolžil, da si je kot minister napolnil žep in kupil veliko tiskamo. UCUUd * Itlll, UU —... . ii^.iuii tli I\U|.I1 "VIIHV ........ Od vsepovsod z dežele smo dobivali proti gospodu Estu jc vložena tožba in ____r-1 _ _ n •A«: bnlel 71. U _ .. _ _ " 1 :MM/4 f\A- noročila. da narodno-socijalni hujskači v pomanjkanju stvarnih argumentov operiraio z nesramnimi r.-unigava-nji o demokratih: o niih«»v; stranki al; pa posameznih vodilnih osebjih Pr: zadeva bo v najkrajšem času pred ood-nijo. Tam bo imel priliko, da nastopi v imenu NSS kot obtožitelj proti demokratom. pa tudi pni vnost. da prevzame odgovornost za klevetniške metode tem pa so vrdno skrajno previ»'ui in stranke moralnega čiščenja. * Klerikalna nesramnost. Vsa slo- smo sc trudili, oa primemo en?ga au drugega. Vedno je bi! izgovor tc.. oi.. saj nisem mislil fako. saj nisrm nikogar obdolži!, stvar <> <"'0*0 di iga"f;i venska javnost se zgraža nad dejstvom. da je minister dr. Korošec pobegnil na strankarsko rgitacijsko me niste razumeli itd. Končno va ic bil potovanje v trenutku, ko se rešujejo največja vprašanja naše države. V istem trenutku, ko je dr. K u k o v e c na seji ministrskega sveta protestiral proti pogodbi, pa piše mariborska »Straža«: »Sedaj čakamo, kedaj bo nad vse idealni dr. Kukovec podpisal to sramotno pogodbo.« * Ali je mogoče? Pišejo nam iz Logatca: V Ljubevču pri Idriji stanuje znana rodovina plem. Pre-merstein, ki je dobila plemstvo za časa Marije Terezije. Sedaj pa jc njen glavar Kajetan Premrl plerae-niti Premerstein svoj nemški atribut zavrgel, Italijani pa so mu podelili naslov Kajetan conte di Liubencbiza, ier jim je prodal svoje posestvo na iaterem ustanove I ahi tovarno za makarone in razne druge testenine. Nekdanji soustanovitelj idrijske čitalnice se je poitalijančil. * Za one, ki potujejo na Madžarsko. Madžarska vlada je na naše predstavke v Budimpešti sklenila, da se sme brez posebnega dovoljenja na potovanju vzeti s seboj do 2000 madžarskih kron, v dinarjih ali frankih pa vsota, ki odgovarja vrednosti 2000 madžarskih kron po dnevnem kurzu. * Z ljubljanske univerze. Gospod Lazar Kneževič, načelnik ministrstva prosvete, je obiskal 16. t. m. ljubljansko univerzo ter si ogledal vse univerzitetne naprave in institute. * Češka obec v Ljubljani. V soboto dne 20. t. m. censka sciiuze v resi mist. Narod, domu v S. hod. večer. Na poradu: Volby do kon;ti-tuanty. Očast všeh členu nutna! — Vybor. * Dr. Rudolf Zaletel, zdravnik v Višnji gori, prične ordinirati na opc-tovaco prošnjo bolnikov 18. t. m. vsak četrtek dopoldne na Grosupljah v gradu Brinje. * Za Jagoslovansko Matico jc prejelo upravnistvo »Jutra«: V gostilni g. Beljana v Kočevju nabranih 112 kron; namesto venca na krsto krojaškega mojstra Ravnikarja daruje g. Srečko Potočnik, krojaški mojster v Ljubljani, znesek 100 kron. * Naši gostilničarji pri finančnem ministra. Beograd, 17. nov. Danes dopoldne je finančni minister doklor Stojanovič sprejel deputacijo gostilničarjev, ki so mu razložili težkoče, s katerimi se mora boriti gostilni-čarski stan. Minister je pozorno poslušal izvajanja depntaeije in odgo Ijani; za poštne oficijale postni pristavi: Franjo Jereb, Gregor M a -sle, Tomo P o k o r n pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani; Anton Perovšek, Mihael L u z n e r, Maksimilijan Košir pri poštnem uradu Ljubljana 1 in poštna oficijanta Ivan Modrijan pri poštnem uradu Ljubljana 1 in Tomo V i d m a r pri poštnem uradu Ljubljana 2; za poštne asistente poštni praktikanti: Anton Gerčko, Vladimir J a z b e c in Franjo Kvas pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Lj«b'jani, AdoTf S a d a r pri vzdrževalnem odseku za brzojav in telefon v Ljubljani, Alojzij J u r -gele pri računskem oddelku poštnega ravnateljstva v Ljubljani, Jo-i p M on da, Stanko Gabršček, Z^rko K a m b i č, Franjo I< o n i g, A-ton P e č n i k, Jo*ef S c h a g e r, Štefan S n k a , Fr?njo Držaj, Jernej Hočevar, Alojzij Volk rri poštnem uradu Ljubljana 1, Mi'oš A m b r o ž i č, Peter C e r a r, Lu-dovik P r i m o s c h , Ivin Š t i b i 1 j, Anton Mak, Franjo Novak pri postnem uradu Ljubljana 2, Julijo K n š t r i r pri poštnem uradu Maribor 1, Vladimir B a j u k pri poštnem i!r«du Maribor 2; za poštne asi-sfAr"tke poštne praktikantke Amalija G1 i h a, Mara Podboj, Terezija K r a k e r pri poštnem uradu Ljubljana 1 in poštne oficijantinje Danica Kobsl in Kristina Kokalj pri poštnem uradu Ljubljana 1. * B>*ž Tnpek obsojen. Iz Zagreba n-?.m poročajo 17. t. m.: V procesu proti Blažu Tupcku, članu izvrševal-nega odbora Radičeve stranke, ki je za časa zadnjih kmet?kih nemirov na FIrvatskem umoril kitarskega predstojnika v Sv Iv?nu Zelni, Špi-lerja, je bila danes izrečena obsodba. Blaž Tupek je b:J obsojen na dvajset let težke ječe in povračilo sodnih stroškov. * Falzilihati nemških irark v Jugoslaviji. Berlinska po'icija je areto-vala te dni 14 falzifikntorjev nemških papirnatih mark. Največ je v prometu ponarejenih bankovcev po 50 mark, ki so razširjeni po južni Nemčiji in Jugoslaviji. Pri ponarejevalcih se je n?š'o 300 000 falzifikarov. * Vlom v Novem, mestu. Po noči II. t. m. so doslej neznani tatovi Izvoz. V volinem boju se hoče. v enem delu našega časopisja naslikati vsako delovanje dosedanjih politikov kot protina-rodno. Imamo časopisje, ki slika izvoz iz naše države v taki 'uči, kakor da jc izvoz iz naše države protidržaven ali vsaj za narod škodljiv. Vsak, kdor izvaža, je po mnenju tega časop'sja škodljivec, ki se mora zatreti. Rabi se navadno izraz „izvozničar" s katerim se hoče označiti nekaj nemoralnega. Poglejmo si nekoliko od bliže, ali je vwk izvoz, oziroma tisti, ki izvaža, nemoralen in narodu škodljiv. Vzemimo celo slovensko ozemlje kot eno gospodarsko enoto in videli bomo, da ni tako. Slovenija mora pw$*ti lelno 7000 vagonov žita (pšenice, koruze itd.), ki st^ne naim»ij 500 trilijonov kron. Nadalje mnra kupovati v tujini blago za cbleko ter sploh tekstilno robo, za kar plačamo letno 700 milijonov kron. Sladkor nas stane zopet najmanj 250 "■•■lijonov kr-n. Za ostalo impor:.'ran" koVmijalno blago, kakor riž, olje, kavo, sol itd. potrošimo približno 100 milijonov kron. Tudi petrolej, bencin in sploh vsa mineralna olja morajo uvažati, kar nas stane naimanj 80 mi-lijonev kron. Predolgo bi bilo naštevati vse predmete, ki jih nujno potrebujemo in ki jih pri nas ne pridelamo. Manjka nam sirovo železo, bakar in nekatere droge kovine. Manikajo ram razne vrste kemikalij, zdravil, in tudi večji del stekla moramo uvažati. Za vse te potrebščine moramo plačati tujini, z ozirom na sedanje visoke cene, najmanj 300 milijonov kron. Za celotni import. io je zaimport iz os'alih delov Jagcslavije in iz inozemstva, potroši torej Slovenija najmanj eno milijardo 880 milijonov kron na leto. Ako bi Slovenija ne smela ničesar izvažati, s čim naj poravna ta ogromni znesek? Drugo vprašanje pa je, kaj naj se izvaža in kam. Z gospodarskega stališča je povsem jasno, da je reba izvažati predmete, ki jih imamo na S'cvenskem čez svojo potrebo. To stališče so zastopali naši demokratski poslanci v Beogradu. Imamo ogromne množine lesa, katerih ne moremo porabiti in ki bi se lahko prodale tujini, ako bi bil železniški promet urejen. Namesto hujskanje proti izvozu, bi se moralo kritizirati železniško upravo, zakaj ne da lesni industriji dovolj vagonov na razpolago. Iz informiranih krogov nam poročajo, da bo železniška uprava dala na razpola-igo lesni industriji samo 1200 vagonov vlomili v znano trgovino novome- Zg eksport, in sicer za dobo treh me-škega trgovca J. K. Takoj SO slutili, secev. Naša lesna industrija bi morala voril," da' so mu težkoče'gosHnliar-!tla ^ bil° vlcm,ieno- Tat Je odnesel pa imeti v to svrho najmanj 4000 vaškega stanu iako dobro znane Oh-'« pisarne malo blagajno, vsebujoco gonov mesečno. Železniška mizenja ljtdffl je^da te prihodnji proračun 40 000 K gotovine, več hranilnih Preti,c1a nam un.č, velik del lesne m- pravičnejši. Deputacija je z odobravanjem spremljala ministrova izvajanja. * Zanimiva civilna pravda. Civilni senat ljubljanskega deželnega sodišča ie danes, 17. t. m. razpravljal j o zanimivem pravdnem slučaju. Bilo je za časa prevrata. Tudi skozi Šmar-1 tno pri Litiji so se valile dolge kolone razkropljene avstroogrske armade. Tamošnji „Narodni svet" je imel obilo poslov, katere je vodil dekan Ri-har. Dne 10. novembra 1918. so v Šmartnem narodni brambovci ustavili dva avtomobila z oficirji in en tovorni avto, na katerem je bila tudi oficirska priljaga. Vso prtljago so shranili v prostore tamošnje „Hra-nilnice". Med oficirji je bil tudi nadporočnik Josip Maga, sedaj gledališki igralec v Budimpešti. Proti potrdilu so mu shranili tri kovčeke z njegovo gledališko garderobo, kajti g. Josip Maga je bil kot igralec dodeljen jMveljstvu Wurmovega VII. kora. V teh kovčkih je bila raznolič-na vsebina: vlasulje, šminke, 200 različnih pesmi za kabaret, 10 godal, ena frak-obleka in druge ropotije. Vse to je skušal nadperečnik rešiti. Videč, da v tem prevratnem metežu knjižic in razne trgovske listine. Od dustiije ^hu tega pa znatao poslat^ hranjenega denarja je bilo 32 000 fnffij trgovčeva last- drugi denar pa last y obilici; Tudi dn)?e padske pri-novomeške ..Narodne citalnice ter delke pncje1amo čez svojo potrebo. „Obrtnega društva". Sledovi za sto-; Končno je pri nas tudi živinoreja tako rilcem so vodili proti Smihelu, ker razvita, da lahko izvažamo in ne bomo so na pešpoti jx>d kmetijsko šolo na trpeli pomanjkanja. S čim naj plača-Grmu našli razbito blagajno z vsemi mo sladkor, manu?ak'urno blago itd., trgovskimi listinami in knjižicami, ako ne z eksportom teh predmetov? Vsi -e..........oni, ki hočejo kritizirati nase gospo- darske prilike, posebno oni, ki hočejo biti strokovnjaki v naših izvoznih stvareh, naj se nekoliko pečajo z ^ospr.Jar- Tat je pobral le denar, 40.000 K. * Stavka v Osijeka. Stavka v osije-ški tvornici usnja, ki je trajala sedem tednov, je končana. Zaradi neugodi-tve mezdnih zahtev so stopili sedaj v stavko brivski pomočniki. * Zaplemba konjskih odej. Na glavnem kolodvou je policija zaplenila krošnjarm Josipu Albertiju sedem umazanih konjskih odej, katere je baje kupil v Logatcu od neke Marije Vrlar. Ravno ta slučaj najbolj osvetljuje »prekupčevalsko mani jo«, kajti odeje, ostanki a.-o. armade so popolnoma zamazane in gotovo ušive. Ljudje pokupijo vse in plavijo, da take odeje z velikim dobičkom razpečajo med kmetskim prebivalstvom. * Slaba tovarišija. Neki zavirač južne železnice, Štefan po imenu, je popival po ljubljanskih gostilnah v družbi dveh Vrhničanov. V kolo* ni mogoče vlačiti stvari dalje, se je. ,. , ...... , adovoljil s shrambo proti potrdilu,1 dvorski restavraciji jima je kazal Opisanem od dekana J. Riharja. | Hstniro z 2500 K Listnica pa je Šte-ez leto dni ie Maga prišel osebno fanu kmalu izginila iz rok obenem W> kovčeke. V veliko njegovo začu-1 P* sta tudi izpuhtela oba tovariša, denje pa mu je dekan Rihar nazna-. Stefen sedaj isce svoja prijatelja, nil, da kovčekov več ni. Bili so ne- j * Največja mesta na sveta. Do leta kam izginili! Sedaj ie Maga tožil 1917. bilo ie največje mesto na svetu dekana na plačilo odškodnine 42 950 London, ki je imel leta 1910. nad 7 kron Deželno sodišče je tožbo zavr- milijonov prebivalcev, a leta 1017 nilo iz razlogov pasivne legitimacije,' samo še 6,620 000. Zato češ, da ni bil dekan za shranjene j narastel Newyork, ki šteje kovčeke osebno odgovoren, ker jih je, 7,500.000 prebival ev. London je to-prevzel kot funkcionar ..Narodnega' rej stopil na drugo mesto, na tretje sveta". Baje namerava Maga tožiti; mesto 'pa je stopil Pariš s 4,160.000 vse bivše člane ,.Narodnega sveta" prebivaH. Na četrtem mestu je Ber- 1917. pa je danes y Šmartnem pri Litiji! • Imenovanja v poštni službi. Imenovali so: Za višjega poštnega ofi-cijah II. razreda poštar Josip O t o -n i č a r pri čekovnem uradu v Ljub- lin s 3,800.000, na petem Chikago z 2 540 000, na šestem mestu Dunaj z 1,810.000, na sedmem Filadelfija z 1,730.000 in na osmem mestu Petro-grad z 1,450.000 prebivalci. sko bilanco Slovenije in prišli bodo do zaključka, da ako ne forsiramo izvoza nekaterih predmetov, nastanejo pri nas še hujše razmere, kakor so danes. Naše stališče glede izvoza je to, da moramo forsirati izvoz vseh prec'.:ne-tov M jih ima naše ozemlje preko svoje potrebe. Popolnoma napačno s'?!išče je, da moramo v prvi vrsti skrbeti, da bomo dovolj blaga importirali. Pravilno je, da skrbimo za izvoz v toliki meri, da pokrijemo s izkupičkom stroške uvoza. Dokler ne uveljavimo tega načela, je vsako solidno gospodarstvo izključeno V trenutku pa. ko bo naš izvoz večji kakor uvoz, bodo cene padle in bomo bolje preskrbljeni nego danes. Kdor hoče pomagati if?k perečemu gospodarskemu položaju, se mora kritično pečati z vprašanjem, kako povečati izvoz. Vzeli smo v pretres samo naše ožje slovenske razmere, da smo mogli vprašanje izvoza pokazati v čim konkretnejši obliki. Sedaj pa poglejmo na vso našo državo, ki se polagoma prevarja v eno gospodarsko celoto. = Redni obini zbor delničarjev Narodne banke se je vršil dne 15. t. m. Na zboru, ki je bil slabo obiskan, se je sprejelo poročilo upravnega odbora in dal odboru absolutorij za delo od leta 1914 do januarja 1920, ko se je Narodna banka kraljevine Srbije preuredila v Narodno banko kraljevine SHS. Sprejel se je predlog o razdelitvi dobička v znesku po 74.40 dinarjev na vsako delnico. Izmed delničarjev je samo g. Nikola Stanarevič kritiziral delo Narodne banke v času evakuacije Srbije Zameril je odboru, da banka zasebnikom pri sprejemanju depojev ni šla b» roke. V času, ko je banka. delovala v inozemstvu, je podpirala najboli one, ki so ji bili blizu, na Francoskem ali v Švici. Denar so dobili največ oni. ki ga niso potrebovali in ga je velik del ostal v Monte Carlu. Tudi v dovoljevanju posojil drugim bankam je bila Narodna banka zelo skopa. Od zasebnikov so pri Narodni banki najslabši prošli bojevniki na solunski fronti. G. Stanarevič je zameril banki, da ni olajšala zamenjave našega denarja v grške drahme, dočim se je na Francoskem brez vsake potrebe izvršilo mnogo denarnih poslov. Obsoja odbor, da je sprejel cd države pel milijonov dinarjev kot odškodnino. Po govoru g. Stanareviča je bil sprejet predlog, da se dovoli državi posojilo brez 7avar*v»nia v znesku 1500 milijonov dinarje", ki se bo vrnilo v deseta letih. V to vsoto se bo vračunalo tudi 425 milijonov dinarjev, ki jih je drževa že dvignila na račun depozita kroneko-dir.arskih novčanic. S tem je bil zbor zaključen, = Č:l!oslo\£ške priprave za svobodno trgovino. Vse drža"", v katerih prevladuje še vezano gospodarstvo, se trudijo, te vezi raztrga'*, ker prevladuje vedno bolj naziranje, da je rešitev samo v svobodni konkurenti. Čehi so u-stanovili poscb°o Zvezo čepkih impor-terjev in -mrierjev, ki ima namen težiti za svobodno trgovino. Na občnem zboru t" Zveze je zastopnik urada za zunanjo trgovino izjavii, da bo v kratkem izgotovijen nov seznam blaga. prv>5}porq za izvoz. = Nova bsnka v Ljubljani. Praški „Narodny Listy" poročajo, da se usta-rovi v Ljubljani z udeležbo Pražke kreditne banke in Anglo-avstrijske banke nova slovenska banka s kapitalom 30 milijonov kron. Kakor čujemo, sc nahaja med ustanovitelji praški Poslanik Hribar, nadalje vcdilni možje trgovske družbe ..Inipex" in nekateri de narni zavodi. Banka se bo imenovala ,-Slovenska banka". s= Z žitnega tržišča v Vojvodini. Z novosadskega tržišča se nam poroča: Pšenica se je zaradi poslabšanja avstrijske valute za Avstrijo zopet podražila, kar znatno vpliva na trgovino. Cena pšenici se v pre ter ■•nem tednu ni izpremenila in stane 920—940 K od nakladne postaje. Rž se ravnotako nespremenjeno prodaja po 750 K Po ječmenu se ma'o povprašuje. Baza cene 60 kg teže je 510—530 K. Za lah-kejoe blago ni kupcev. Oves (brez velikih ponudb) notira 240—270 K Koruza (novo blago) se kupuje po 310—330 kron in se je po tej ceni sklenilo precej kupčije. Sušena koruza je po 400 K. s^ara koruza, prvovrstna kvaliteta, po 350—360 K. secunda za 20—30 K manj. Po defektnem blagu se živahno jjovprašuje. Moka je predmet živahnega interesa. Trguie se na bazi nulari-ce 13.90—14.20 K; ostale vrste stop-njema za 1 krono ceneje. = Puškarska obrt v Sloveniji/ Slovenska puškarska obrt je dosedaj cvetela v Borovljah. Tam je bilo večje število zavednih slovenskih puJkarjev, ki so s svojimi izdelki zalagali Slovenijo, Hrvatsko, Besno in Hercegovino ter Dalmacijo. Vsled koroške nesreče je obstoj slov. puškarjev v Borovljah in ok. docela onemogočen tako iz narodnega kakor iz trgovskega stališča. Izvoz v Jugoslavijo je zelo otežkočen, odnosno popolnoma zaprt, na nemško-avstrijski trg se pa slovenski puškar niti pokazati ne sme. Vsled teh razmer so slovenski puškarji prisiljeni mislili na čim prejšnjo izselitev. Zato se je cW teh puškarjev že tudi izselil in izbral kot svoje novo bivališče in obratoval išče mesto Kranj, metropolo in trgovsko središče naše Gorenjske. Mesto samo je pa tudi iako pripravno za industrijo: živahen železniški promet, skoro v neposredni bližini Ljubljane, električna in vodna sila ter leži sredi bogate, rodovitne pokrajine, tako da odgovarja vsem pogojem za razvoj industrije. Pcudariati pa moramo tudi to, ča se je kranjsko meščanstvo z največjim veseljem in naklonjenostjo oprijelo te misli in gre prise-livšim se puškarjem kakor tudi pripravljalnemu odboru za ustanovitev Borz s 17. novembra Zagreb. Poslovanje na borzi je bilo-danes slabo, ker so iz Zuricha dešla _ poročila, da tamkaj zaradi nejasnega položaja na Grškem in delavskih nemirov na Nemškem valute padajo. De- _ vize: Berlin 175 do 178, Milan 505 do 510, London 480 do 485, Newyork -146 do 147. Pariz 830 do 835, Praga -154 do 155, Dunaj 24.50 do 25. Vtf-lute: dolarji 144.50 do 145, avstrijske : krone 26, rublji 80 do 85, češke krone 150 do 160. funti 485. franki 830, na-oolcondorji 478 do 482, marke 1S7 do 189, leji 207 do 210, italijanske lire 505 do 520. Efekti: denar ICC > 435 1641 275 122 KOO 270 190 J 650 9 O 660 9500 520 660 H.5 75'0 835 890 2100 I.80 blago 1400 438 1675 28'J 128 1I>0 275 2 25 654 1 00 9o00 550 680 1650 800 900 2155 l.SOO Banka za Primorje . . Banka za trg. ind. . . Hrv. eskompina .... Banka Brod na Savi . . Poljedelska tanka . . . Hrvatska kreditna banka Irgovinska banka . . . Jadranska banka . . . lugoslavenska banka . . Ljubljanska kred. banla . Narodna banka . . . Prva hrv. štedionica . . Rečka pučka . . . . « Srpska banka .... Eksploatacija drva . . Dubrovačka parobr. ban. Goran in....... Narodna šumska ind.. . Gutman...... Slavonia............, . Beograd. Tendenca prilicno siasa. Valute: funti 121 do 125, franc. franki 215, dolarji 35 40 do 3670 lire 127 do 130, drahme 320 do 340, leji 63.50 do 64, češke krone 43, marke 4d do 45 50 levi 39.40, avstrijske krone 7.50, napoleondorji 122 do 123 Devize: London 123.50 do 124.50 Pariz 207 do 210, Solun 320 do 340, Rim 12d do 127, Praga 39 Dunaj 5.40 do 6.70. Dunaj, devize: Zagreb 402 do 40S, Berlin 736 do 743, Budimpešta 98 do 100 Bukarešta 730—750,Trst 18.7d do 19 15 Newyork 503—516. Pariz oO./a do 31 25 Praga 607.25—615 ?5 S.-^a 610 do 620, Varšava 112.50 do 118 50, Zurich 8075 do 8125. Valute: dolarji 509 do 515, francoski franki 30.o0 do 31 Švicarski franki 8000 do 8050. leji 725 do 745. lire 18.40 do 18.90, nemške marke 733 do 740, poljske marke 113.50 do 123.50, funti 17.90 do 18 10. Efekti: Avstr. kronska renta • « • 1 „ majska renta .... Ogrska kronska..... V. avstrijsko vojno pos. . . Turške srečke . . ■ ; Kreditni zavod za trg. in ind. Anglobanka ...... Bankverein....... Bosanska zemaljska banka . Avstro-Ogrska banka .' . . Živnostenska banka .... Državne železnice .... Lombarde Alpine-Montan..... Praška železna industr. . . Leykam, papirnica .... Praga devize: Beograd 257 do 260, Berlin 115 75 do 117.25, Dunaj 16.75 do 17.15, Zagr. 66-67, Varšava 21.dO do 22 50. Budimpešta 16 do 17, Jugo 265 do 267 Amerika 83 do 81. Anglija 227 do 299. Švica 1299 50 do 1300.50, Francija 515.50 do 518, Ita-lija 30S do 310. Bolgarija 99.25 do ICO 75. Zurich, devize: Berlin 9 25, Newyork 645.50, London 22.20, Pariz 38.45, Milan 23.55, Pranja 7.35, Budimpešta 1.30, Bukarešta 9 20. Varšava 1.35, Dunaj 1.95, avstrijske žigosane 1.30. 95-25 95 25 95-25 61 50 31 50 1128 1039 11-85 6400--224.) 90 481»-17501— 5230'— 13500 — 5,50\_ Nc morete spati? Niti delati? Tmate nervozne bolečine? Občutek zadovoljstva Vam doprinese Fellerjev pravi Elza fluidl 6 dvojnatih ali 2 veliki špe-cijalni steklenici 42 K. Državna trošarina posebej. i_____,_______ ________________Trpite na počasni prebavi? Zaprtju? puškarske zadruge v Kraniu v vsakem | To zlo se odstrani s pravimi Fellcje-oziru na roko. Za obstoj puškarske-j vimi Elza-lcrogljicami. 6 škatliic 18 IC \\ir\ ca iiefnnauliainra rarini- _ -J-nloHpr nVrpnfuifiča Švedska tinktu- obrti je novo se ustanavljajoča zadru- ( ga življcnskega pomena. Ona izdeluje vse predmete v surovem in jih izroča potem posameznim specialnim mojstrom v popolno izgotovitev, seveda bo-sama izdelovala tudi popolne puške. V Kranj se preseli tudi največja puškama, tvrdka Peter Vernig, družba z omejeno zavezo, v Borovljah, in bo v najkrajšem času začela tu s svojim obratom. Slovensko javnost opozarjamo na to novo panoeo naše industrije in na ustanovni obaii zbor puškarske zadruge v Kranju, da tej posveti vso svojo pozornost in naklonjenost. Za eventualna pojnsnila se ie obrniti na „Puškarsko zadrugo v Kranju". = Pučka štedionica in Založili zavod v Osijeku bosta začetkom prihodnjega leta-likvidirala zaradi slabih poslov. — Želodec okrcpčuicča švedska tinktu-c.. I steklenica 20 K. — Omot in poštnina posebei, a najceneje. Ewen V. Feller Slubica donja, Elsa-trg št. 351, Hrvatska 436 D. VremensKO poročilo. L,'aV't„": 3,'fi m na * m« a --- - - i D m o rt > .3 O S8 ' tU 6 2 o - Vetrovi Neba S s r i » -- 7. nov 17 00T 17. DOT lt. ar 11. uri 7tM 746* ii 9 K 7-» si. m.rb in- "k obt. a. rzb. Srofln a TCoraiinn e^ocra on S-* mirmun* Vremenska napovori: Toplote i a/.oo in vetroeno Sotnce vrhi a dnne« . 00 ^a a o*., 17. no*, ob 1. uri« Crlkvcnica i em S O oL>aCn . pai •. i Dunaj! i™ s v »bla ti«, pad O. Inomost I tem. S o megla pad. «. Kaša rnani&ha na Korota. (Iz predavanja dr. Oblaka na manifc-stacijskeni shodu dne 9. t. m.) Takoj po izvršenem plebiscitu, »isti trenoiek, ko je nnš delegat Jovanovič zaznal za rezultat plebiscita, je podal imenom naše kraljevine mo?a'o izjavo. J(cnstatira"i, da je 15.278, t. j. 41 odstotkov korolh.li Slovencev v cor.i A glasovalo za na'o kraljevino, ki jih ne oo nikaar pozabila, in nikdar zapustila." Jovanovii je s tem dejal, da je število 15.216 glasov fako veliko. c'a ne dopušča. da bi se pustilo koroške Slovence za vedno propost". Na nao je, da te besede izvedemo in glavni cilj našega ..Gospo^veiskega Z vera". — Ozemlje je z vso ekscentrično lego. ki leži lakor zadai za velikimi p'anka-mi naših Karavank, ki so jih prclukna-li brez vsakega haska za našo narodno stvar ozemlje, kj nam je bilo pred vojsko in med vojsko tako malo zna-u. Le to je imelo z nami silno malo stika, zato pa toliko več viialne in globoko segajoče gospodarske in eccijalne zveze z davnimi torišči tujega elementa, t. j. Celovcem in Beljakom. — Hočem v:?m poklicali v spomin tisto krasno zemljo, katere prirodna krasota se kosa edino le še z našo gorenjsko dolino ln dolino Soško in Savinjsko. Ju imamo tisti divni Rož. ki «scga od Beljr.fca do odrastkov Obira, cclovške oVrtjire z Vrbskim jezerom, to je pokrajina tik zadr.j za Karavankami čisto alpskega značaja. Naša Podjuna pa leži zadaj za Solčavskimi planinami in 'o reže v dva dc'a mogočna Drava. Južno od nje ie okraj pliber.rki in žc leznokapeljski, ki stremi gori k Savinjskim planinam in okraj velikovški, severno od Drave, ki sega trmi na rob položne S:nie planine sredogorskega značaja. Z Rožom nas veže karavanški predor in Ijubelski prelaz, čez katerega vodi cesta mimo Borovelj čez Osojni-co v bolj ali manj ravni črti v '""elovce. S Podiunsko dolino nas veže ne dosti nižji prelaz Jezerskega vrha, nad Jezerskim kotom, čez katerega vodi glavna cesta ravno tako, skoro premočrtno čez Železno kapljo in dalje v Dobrlo vas čez širna polja južno od Drave in no tem čez Dravo na drugi breg v Ve-likover, ki leži v tistem, razmeroma malem prostoiu severno Drave. Le-ta del nam je zadal usodepolni udarec pri plebiscitu ter severno od Podjune je cdločil usodo celega ostalega oirom-r.ega s'ovenskega ozemlja, ki leži južno cd Drave vse sredogorske pokrajine na Osojnici južno od Vrbskr^a jezera ter divnega slovenskega Roža. 'Rož, pokrajinsko in jezikovno soroden 'z našo Gorenjsko, na eni strani, Pod-, juna. naslanjaj-ča in ležeča tudi jezi-■ kov o in v nekaterem ozira tudi pokia-jinck"> sorodna s sosedno Štajersko. To je slika nase Koroške, kolero so fro-glasili Ncmci v ccloti za nedeljivo, čeprav jo je v i«s*ini razdePla žc davne naša narodnrs'na meja. ki 6e je drža'a naravnih mejnikov po goroviu — v dva dela. Takozvani slovenski del Koroške se ie označeval tudi vočigled plebiscitu v Parizu kot čisto slovensko ozemlje češ, ogromna večina ljudstva, ki prebiva v tem ozemlju govori in zna slovensko. Kaka napaka se je s tem storila, bom obrazložil pozneje. Odveč je povdarjati. da so med slovensko govorečim ljudstvom vstajale renegatske duše. ki tih mi Slovenci ime nujemo nemčurje, Nemci pa ..Deutsch freundliche Slovenen". Koliko je teh nemčurjev. se ni računalo, pač pa se je govorilo o omahljivcih, ki do zad njega trenotka ne vedo, kam spada;o Čim bližje glavnega mesta in večjih krajev si. kjer se je usidra'o privan-drano nemštvo in je fabriciralo prve nemčurje. tem več nemčurjev najdeš tudi v bližnji okolici, in to velja pred vsem za Celovško okolico ^e še omenim tisti klin, ki seže iz Celovca do podljubclskega prelaza čez Vetrinie in Zibpolje ter Borovlje, ki so ga Nemci proglašali kar za ii''o nemi ko ozem-/>. sem povedal v glavnih ohrisih vse, kar jc v tem oziru pomembnega -a raz-motrivanje plebiscitne n"m'\c vcune in pa naše nvnjšine. Omenjam ie precej samo ob sefci umevno ckolnost, da čim bolj gremo gori v nepokvarjeni gorsl i svet, tem manj nemčurjev najdemo, i.i ako moramo končno kenstatirali, da tudi v gorskih več lih krajih, kakor Slo venji Plajberk, SeJs. Bela, Jez^ske :koro ne najdeš nemčurja med pošteni mi Slovenci. Ncmčunka zalega se nam je ukert-ninila v nižini, v močvirju, tam kjer je kultura, kjer pa obenem najdemo s kul-uro tudi največ moralne pokvarjen esti Nekaj druzega pa opažamo, oziroma ' -i.-tva, c l hTMMi ra. Ker je ustanov »•■▼ nšfcarske zadruge * Eloveniji izieinc v-.iu- -n /a vso na-io ilržavo in ker jo pristop k gi onio$ff>"en vsak.) imir.ki plača v.-aj en z.i.irnini tlelež, bi ga dolo- i n!» di zlmr. io r ir»'ercsn vsnkcpa posameznica ka or vso «k»pm.»ti, da je usta-i-ovni tibrni zlior na. številne je oliivkan. opremo n kočijo za" dva ufHOBvB, p0" poŠti Kinditr. C vt —* -j oalmaoiji • — f ■ vuiv sn «»» j —--I t konja. I ouudtie na upiavo «Juira». 471 sS-2 j Dalmaoija. 472 3—2 j mož no popolnoma slovenskega in nemAii'-ga jezika in slovenske in nemške stenografije iščejo v Ljubljani. »93-3 Kdor ti Zeli oa&aslt: prisigsga to zbussi haložana ili n blagoiif! patftntf tirtle: Prva tialoško trgovina z vinom flnte Horeniah in drog pri Sveti *» Barbari v Halozah. % i? o> C o> u «u C >c-) C (U s o F. BRUHAT Ljubljana 136 52-3 Monufobturo in tkanine Mestni tra 25/1. o 3 7? s -t n 3 o< 3 fD n rt> Mac :«C89CS ■■■■■o m r aSSIBHB' Hmerilinnstio strojno ; [oljej K II » Ci e t t- 6 O je. lahko, za vretena; »ijo za trsnsinisije. olj«, »trojno ta. poljedelske stroje; OjJj. »trojno sa tc.ke stroje; olje artumolile, lahko, olja , _ . izredno težko; Olje za cilii dre; olj« proti prabn. 57 104—24 Glavna xa'oga: Mi ;Masc § M\, i z o.7. prej A. ZanH!f£l sinovi. ■m Naročajte in Širite sledeče leposlovne knjige: Doitoj«v aterijc, ovoje itd. Lastni umetniški oddelek. f 7lfp]tlip " B,">,'*ni* telesi za razsvetljavo, namizne stoječe rr, stropne svetiljke, lestenco •saknvri*no svilone senčnike po Ust. h umetn kih osnntkib. izd*-!nie naročila wtančno tadi po zaželjen-.h predpisih ali vposlauih rk-eth. novi patentirani jfSsna^-svaaoi za močmi tok, brez baterije, brez •iana.*u*mator)-u nilukt« nadaljnjih stroškov za ok'rv. 330 S Sp chlitete: