Zlati maj je tu!
Zlati muj le pridi, priuesi nam cvetu, Slavčekov prijaznih iu ilrngih ilrolmih ptic.
Lo je zginila bela odeja raz zemljo, ko je otreslo utrujeno drevje s svojih iglav težeee breme, začeli so zvoniti beli zvončki v znainenje bližajočega se kralja pomladi — maja. Ko so to slišale raodre vijolice, takoj so radovedno pomaljale svoje glaviee iz zemlje spuščajoS svojo prijetno vonjavo dalee na okrog. Rumene trobentice obznanujejo veselo trobeč, da prihaja veseli majnik. Omrlji so zapustili svoja ziraska stanovanja in letajo brenČeč z cvetice ua evetico. Eaznobojni metulji krožijo ob beJej jablani iu poljubljajo njeno belo cvetje. Vse pripoveduje, da se vrača vesela pomlM. Oelo penica je sedla v brežno vrbovje, dabi žgoleč gledala prihod kralja — majnika.
Kako pa ima tudi lep razgled! Pot, po katerera prikaja ljubeznivi gost, po-tresen je s eveticami, povsod pogrnene so zelene preproge in drevje — poprej golo in mrtvo — trepeta veselja in se ogrinja v najlepšo obleko. Tudi gozd, gora in dolina klanjajo se v prazničnej obleki prihajajočemu gostu.
In kaj ti draga mladiua? Mar ne inisliš tudi ti slaviti tega dneva? Ali nisi kakor novorojena, li ne čutiš v sebi novih močij, katere bodeš inorala porabiti v pvidobitev koristuih naukov? Idi tudi ti v svoj vrtec, da urediš gredice in zasadi vanje cvetice, katerih raznobojae barve naj te opominajo različnih potov, katera te bodo peljala v življenje. Njene barve naj te vzbujajo k eednostim. Zato jim pridno zalivaj, vztrajno jih goji, da ti ne ne usaknejo.
Zdaj le hiti vence viti, 0 mladina zdaj je čas; Majnik ide, zopet pride, —• A mladost je le enkrat.
J. Krulec