Leto LXVIII
Poštnina plačana t gotovini
V Ljubljani, v četrtek, dne 1. avgusta 1940
štev. 174 a
Gena Z din
Naročnina mesečno 25 Din, ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v kopitarjevi al.WUl

VENEC
Telefoni »redništva hi sprave: 40-01. 40-02, 40-03, 40-04, 40-0 j — Izhaja vsak dan sjntraj raiea ponedeljka ia dneva po praznika
Čekovni račna Ljubljana številk« 10,tj H) ia 10,349 h inserate.
U prava: ILopitariera ulica številka ^
Deset tet škof ljubljanski
Velikega preobnovitvenega dela polna desetletnica p astirovanja škofa dr. Gre gor tja Rozmana
Ni bilo lahko poslati naslednik pokojnemu vladiki Antonu Bonaventuri Jegliču, možu lako velikih izmer in ustvarjajoče sile, da se je njegovo navdušenje :«a vse sveto in dobro odpečatilo več ali menj v dušo slehernemu slovenskemu človeku, ki je blage volje. Kar je bilo v precejšnjem delu naroda v desetletjih inlačnosti glede najvišjih zadev posameznika in družbe postalo le več ali menj častitljiva navada, se je pod mogočnim vplivom njegove osebe, ki je bila iz enega kosa, zopet razvnelo v živ plamen nravstvenega prepričanja iz resnične vere, ki naj odločujoče vodi vse naše življenje. Zato je pod Jegličeni vse javno in kulturno udejstvovanje našega ljudstva dobilo krščansko, katoliško oznako v polnem soglasju z njegovim narodnim bitjem in težnjami. Biti cel kristjan in Slovenec hkrati, pa nravstveno polnovreden značaj, to je bil ves smisel oznanila velikega rajnika, ki je bil ta ideal z asketsko strogostjo izoblikoval sam na sebi in po njem klesal podobo odkritosrčno vernega, poštenega in svoje narodno izročilo spoštujooega slovenskega ljudstva. Kdo bo opravljal za njim, kar je bil zapustil kot velik duhovni zaklad, da bi dalje črpali iz njega po živem zgledu in zanesljivem rokovodstvu v usodnih časih, ki so se nam po mnogih znamenjih že napovedovali — to je bilo vprašanje, ki nam je bilo vsem na ustih.
Bil je dr. Gregorij Rožman, ki danes praznujemo desetletnico njegovega vladanja na stolici ljubljanskih škofov, ki je bil poklican, da to delo nadaljuje in ga usmeri po potrebah časa, čigar tok je začel drveti s čim dalje večjo naglico in če dalje bolj izpreminja lice sveta pa nas kliče k čim aktivnejšemu življenju in naporu vseh naših sil tako v pozitivnem ustvarjanju, kakor v obrambi svetih in dobrih vrednot, brez katerih ni človeka dostojnega življenja in pristne ter trajne sreče človeški družbi. Hvaležni moramo biti Previdnosti božji, da v škofu Gregoriju ni izbrala samo nadpastirja, vrednega velikega predhodnika, temuč mu je podarila tudi vse tiste zmožnosti, ki so potrebne voditelju na takem mestu prav v sedanji do dna razburkani dobi. Škof dr. Rožman je škof Katoliške akcije, ki se je pod njim iz skromnih, šele naznačenih začetkov razcvela v organizacijo, ki je objela vsak kraj naše domovine, zajela vsa območja našega osebnega in družinskega verskega življenja in vodilno posega v naše udejstvovanje na polju javnega narodnega življenja, da bi okrepili krščanske nravstvene temelje našega državnega občestva in jih poglobili v narodovi duši, zato da bi mogli srečno prestati vihar, ki čisli, je pa hkrati tudi sprostil rušeče sile zla, katerim se je treba pogumno postaviti v bran. Da se je ta Katoliška
akcija, za katero so dali pobudo papeži, tako vsestransko razvila, da se ni samo zunanje do vseh podrobnosti organizirala kot urejena, za borbo sposobna vrsta, ampak da je zbudila tudi notranje, pozitivne vrednote ustvarjajoče življenje in se odločno loteva vseli vprašanj praktičnega pomena in vrednosti za oblikovanje naroda in družbe, ki jo bo usmerjalo resnično krščansko mišljenje — to je vseskozi zasluga našega škofa, ki temu delu načeljuje z vso njemu svojsko premišljenostjo, mirnostjo in odločnostjo, ki vse ljubeznivo
umeva, izbere pa vedno lo, na kar se lahko zanese, da bo vodilo k nameravanemu cilju. Svoj ogenj pa [M>kaže naš škof predvsem, kadar stopi na prižnico pa vname tudi najbrez-brižnejšega in najmrzlejšega, ki jim zna pokazati versko resnico in nravstvena vodila pravega iu lepega življenja tako jasno pa hkrati prepričajoče, da jih pridobi ta mirno žareča luč, ki ne osleplja in ne dela sile, temuč le vse razjasni, bolj, kakor plašeča iu grmeča gorečnost, če ji manjka največje krščanske odlike modrosti.
Pa tudi to, kar je vir in središče verskega življenja, pobožnost v nje najpristnejšem in najodličnejšem pomenu, goji naš škof z enako prizadevnostjo. Pod njim smo imeli dve najveličastnejši manifestaciji krščanske po-božnost v naši novejši dobi: jugoslovanski evharistični shod leta 1935 in mednarodni shod Kristusa Kralja lela 1939, ki sta zbrala nad sto tisoč vernega slovenskega ljudstva v Ljubljani in nista bila niti zamišljena niti sta se vršila samo zato, da bi se katoličani pokazali, ampak sta zbrala naš narod v resnični |>obožnosti, v češčenju, v zahvali in prošnji do Boga, da bi se ga čimbolj oklenili, se njemu posvetili in z njegovo sveto, svet obnavljajočo voljo sodelovali za časno srečo in večni blagor slovenskega človeka, družine, naroda in države. Kdor je tema prireditvama prisostvoval, ve, da ne govorimo praznih besed. Delovanje naše duhovščine |k> vseh farah, da bi |x>lx>žn<>sl čim globlje pognala korenine v srce našega ljudstva, da bi navdihovala naše misli, oplemenitila naša čustva in krepila našo voljo za odločna dejanja in lepo življenje, kakor ga zahteva Bog in ga terja narodov blagor, nravstveno zdravje in rast v resnični omiki, tudi priča o |x>budah. energiji in modrem vodstvu škofa dr. Grego-rija Rožinana na tem torišču. Na zunaj najbolj govoreče znamenje tega prizadevanja, pravi spomenik Iruda za božjo čast in odreševanje duš, pa je nova zgradba Inigoslovnega semenišča za ljubljansko škofijo. ki po dveh letih, že sloji, da se bodo mogli gojenci za silo nastaniti v njem že v začetku prihodnjega leta. Na njem bo vklesano ime škofa Gregorija Rožinana za vse čase.
Ne smemo pozabiti liste tople narodne note, ki ogreva vse delovanje našega škofa, saj je sin prelepe podjunske doline slovenskega Korotana, ki je zapisan v njegovem srcu. Iz ljubezni do onih, ki jih ne greje domače ognjišče, ker so morali po širnem svetu za kruhom, je prevzel sam predsedstvo Rafaelove družbe za naše izseljence. l<eta 1935 je obiskal naše rojake v Ameriki in je šliri mesece med njimi pastiroval. In pod njim smo tudi dobili slovenski obrednik, da zdaj ljudstvo lahko sledi v slovenskem jeziku in duhu vsem svetim opravilom Cerkve. Kakšne ogromne važnosti je lo za mali narod, da ima njegov jezik mesto, zavetje in oporo v svetišču vesoljne Cerkve ni Ireba še posebej naglašali.
Boga pa prosimo, naj nam škofa dr. Rožinana še dolgo ohrani na slolici svetega Ma-ksimina in naj bi obhajali še veselejše jubileje njegovega vladanja, ko bodo srečno prebro-dene zmede sedanjega časa.

Rok za prostovoljni sporazum med Madžari in Romuni — september
Madžari postavljajo velike zahteve: Skoraj vsa Transilvanija in slavni romunski B a n a t naj prideta pod Madžarsko — Vprašanje Dobrudže po mišljenju Romunov samih ne bo predstavljalo velikih težav
Budimpešta, 31. julija, t, »Neue Ziircher Zeitung« objavlja poročilo svojega madžarskega dopisnika o razpoloženju, ki vlada med Madžari z ozirom na pogajanja, ki naj bi se pričela med Madžarsko in Romunijo za ureditev medsebojnih sporov, Dopisnik pravi, da prevladuje naziranje, da je treba v romunsko-madžarskem sporu postopati hitreje, češ da je to vprašanje tako pereče, da ni mogoče z njim čakati do pozne jeseni. Romunija da bi rada pridobila na času, toda Nemčija in Italija da tega nočeta dovoliti.
Dopisnik pravi, da predlogi, ki sta jih Nemčija in Italija stavili Romunom, niso znani in tudi ne bodo objavljeni. Znano je samo to, da je bilo Romunom povedano, naj jih sprejmejo in se na njihovi podlagi z Madžari sporazumejo. Dopisnik pravi, da Romuni te predloge tako razumejo, da jim jc bilo naloženo, naj se »prostovoljno odrečejo« nekaterim svojim pokrajinam v Erdelju«.
Kakšne so madžarske zahteve
K a k i n e so madžarske zahteve, se
sprašujejo Romuni. Kajti vsi dobro razumejo, da gre tudi pri reševanju romunsko-madžarskega spora za postopek, ki se je uveljavil svoje dni že pri sporu med češkoslovaško in Madžarsko. Najprvo je bilo namreč tema dvema državama naloženo, naj se s pogajanji med seboj prijateljsko sporazumeta, ko pa to ni bilo mogoče, so nastopile velesile v Monakovem, kjer so Češkoslovaški naložile, kaj mora Madžarom odstopiti. Nekoliko pozneje se je to zgodilo med Slovaško in Madžarsko, kjer jc Madžarska spet dobila to, kar v pogajanjih ni mogla doseči. V romunsko-madžarskem primeru da gie za podoben razvoj. Ako se Madžarom in Romunom ne bo posrečilo doseči sporazuma na podlagi pogajanj, potem |e več kakor gotovo, da bosta Italiji in Nemčija nastopili kot raz-sodnici in bosta zaukazali, kako naj gre bodoča meja. Zaradi iega je važno, pripominjajo v romunskih krogih v Budimpešti, da Romuni izvedo, kaj Madžari zahtevajo,
»Cluj, Arad, Temišvar... «
Dopisnik švicarskega lista trdi, da je zvedel, da so madžarske zahteve zelo obsežne in da hočejo imeti od Romunije največji del Transilvanije vse tja do reke Msrci, poleg tega pa še ves severni romunski B a n a t, V tem predelu leže velika mesta, kot so I Cluj, Arad, Temešvar, Bistrica, Oradea, Targu Mureš. Erdelje šteje 3 milijone 300.000 prebivalcev, romunski Banat pa 1 milijon. Od tega zahtevajo Madžari okroglo 2 milijona prebivalcev na okroglo 50.000 kv. km ozemlja. V romunskih krogih poudarjajo, da nobena romunska vlada takinih žrtev ne more priznati, toda uvide-vajo, da bo potem pač prišlo do razsodišča, ki bo verjetno Madžarom izpolnilo njihove zahteve.
»Razlika ▼ madžarskih zahtevah in romunskih ponudbah so tako velike,« je dejala neka poučena madžarska oseb-
nost, »da skoraj ni mogoče misliti na sporazum in da je nastop- nemško-italijanskega razsodišča neizbežen«. Vojaških nastopov pa ne bo.
Do kdaj velja priporočilo držav osišča Rim-Berlin, naj Romunija in Madžarska mirno uredita svoje spore? Tudi o tem javnosti ni nič povedano, toda na poučenih mestih šušljajo, da Nemčija in Italija želita, da bi se to zgodilo vsaj meseca septembra, ker da rešitev tega vprašanja ni mogoče odlašati še dalje.
»Pester Lloyd,« ki je glasilo madžarske vlade, pravi, da bo prišlo do obsežnega razčiščevanja na jugovzhodu in da bo preureditev tega predela Evrope izvedena v monakovskem duhu, to se pravi po sklepih, ki so bili sprejeti nedavno na sestanku nemških, madžarskih in italijanskih državnikov v Monakovem.
V madžarski prestolnici podčrtavajo, da vprašanje Dobrudže ne bo delalo nikakršnih težav in da Romuniji ureditev tega spora ne bo delala nobenih težav, kar pa ni mogoče trditi o Transilvaniji.
Romunski zunanji minister:
Romuni se znajo umakniti, če je to potrebno
Bukarešta. 31. jul. AA. Rador: Zunanji minister M a n o i I e s r ii je dal predstavnikom tiska tole izjavo:
Predsednik vlade in jaz sva bila deležna v Nemčiji in llaliji prisrčnega sprejema ne samo kar se tiče zunanjosti, temveč tudi glede vseli vprašanj, o katerih smo govorili. Ugotovila sva lahko popolno razumevanje za vprašanja naše države, razumevanje za sedanji položaj Romunije in njenega današnjega duha. Lahko sem ugotovil zadovoljnost, s katero je Adolf Hitler sprejel poročilo o nori p o I i t i r n i smeri K o ni u -n i j e. Vodja Nemčije in Mussolini sta se zani-
mala za vse pojave našega narodnega življenja ler sem po razgovorih, ki smo jih iineli, prepričan. da sla državi osišča Rim-Berlin odločeni zagotovili Romuniji mirno in na|>redno življenje. Posebno mi je na tem, da naglasi m. da ima Romunija polno svobodo odločati o svoji politični iu gospodarski usodi, če tudi krožijo v nekalerih tujih listih nasprotne abotne govorice.
Glede politične in gospodarske neodvisnosti Romunije v novem sistemu jugovzhodne Evrope je bilo tako v Bcrchles-gadenu kot v Rimu naglašeno, da je najvažnejše vprašanje to, da mora biti romunsko gosj>odarsko
Romunski zunanji minister Manuilesca
življenje organizirano na osnovi lastnega nacionalnega kapitala ler mora delati z lastnimi delovnimi močmi. To so pogoji za ustvaritev boljše bodočnosli razvoja naših tvornih sil. Italija ili Nemčija l>os(a poslali v bodočnosti naši najboljši kupovaIk; in dobavljalki. O kakšnem gospodarskem vsiljevanju leh držav sploh ne more biti govora.
Glavna skrb Nemčije in Italije j* ohranitev miru na Balkanu in ti dve državi, ki sedaj imat i najvažnejšo rlogo. sta se na istem potu srečali i. Romunijo. Tudi mi želimo mir, toda mir, ki s p o š t n j e r o m n n s k e p r a v i r e. Mi n,- hi holeli ponovno dogodkov, ki so se nedavno odigrali t držav i in to irm manj, ker s0 s* ti dogodki odigrali v izjemnih razmerah. Ko ni ii ni se inajo
(Nadaljevanje na 3. strani!)
Današnji nakladi »Slovenca« so priložene položnice. Blagovolite se jih poslužiti in čimprej poravnati naročnino! - Z rednim plačevanjem si ohranite pravico do podpore 10.000 din za primer smrtne nezgode.
Nove proračunske dvanajstine
Izjava finančnega ministra dr. Suteja
Proračun znaša 14 milijard 708 milijonov in je za 2 milijardi 380 milijonov večji kot lanski
Ljubljana 31. julija.
Nocoj je sprejel časnikarje v banski palači v prisotnosti g. bana tir. Natlačena finančni minister dr. Juraj Š u I e j. Časnikarjem je dal obširen ekspo7.e o novih proračunskih dvanajstinab, ki začno teči s 1. avgustom. Iz njegovega ekspozeja posnemamo:
Z 31. julijem poteče veljavnost uredbe o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 10-10 in naknadni in izredni krediti k tem dvanajstinam. Pred štirimi meseci je namreč kr. vlada zaradi razpustitve narodnega predstavništva morala podaljšati proračun za 1989-1910 za na-daljne štiri mesece. Toda zaradi izjemnih razmer v Evropi in z ozirom na novo ureditev naše države ni zadostovalo navadno podaljšanje proračuna za lelol939-40. Zato so morale biti uveljavljene korekture, ki naj bi prilagodile dvanajstine zahtevam položaja. Iz tega položaja je bil najden izhod na la način, da jc bil za šliri dvanajstine podaljšani proračun korigiran tako v računskem kakor tudi v zakonskem delu. Te korekture so bile izvršene po uredbi, ki so naslanja na čl. 116 uslave. Namen pri dvanajstinah je bil, da se spremembe zmanjšajo na najmanjšo možno mero, ki :e potrebna neobhodno za normalno lunkcioniranje državne uprave.
ZaM nove dvanajstine
P potekom štirih dvanajstin je ponovno nastalo vprašanje novega proračuna oziroma dvanajstin. Kor se razmere niso spremenile, je moral bili porabljen isti postopek kot pri prejšnjih dvanajstinah. Te dvanajstine so bile uzakonjene na podlagi čl. 103 ustave, odnosno zadnjega odstavka tega člena. Nato sta bili obe uredbi uveljavljeni na podlagi čl. 103 in 116 uslave.
Zapletljaji zaradi vojne
Evropska vojna Iraja še dalje ler je izzvala tudi pri nas zapletljajo in krize, ki zahtevajo osredotočenje pazljivosti na vse najrazličnejše gospodarske in finančne momente. Zaradi izrednih razmer je bila kr. vlada prisiljena zaradi očuvanja gospodarske propasti slabših slojev uvesti določene olajšave in razbremenitve. Naravno, naša drŽava bi ostala osamljena, saj so morale lake ukrepe uveljaviti vse evropske, pa tudi mnoge izvenevropske države, kalerih bogastvo je legendarno. Pri oceni dalekosežnosti teli ukrepov moramo ugotoviti, da so bili ukrepi, katere je podvzela naša država, zelo blagi in obzirni, .lasno je, da bomo, če se tako stanje v svetu nadaljuje, morali tudi mi pristopili k nadaljnim ukrepom, ki bodo v slanju zadovoljiti nove velike potrebe.
Nato je g. finančni minister zaradi ilustracije navedel, kakšne finančne ukrepe so podvzele posamezne evropske države v zvezi z vojnim stanjem v Evropi. Obširno je opisal financiranje novih potreb države v Nemčiji, Angliji, Franciji, Holandiji, Švici, Romuniji, Bolgariji, Turčiji, Grčiji in Madžarski.
Davčne reforme
Finančni ukrepi, katere je podvzela naša država, v glavnem nosijo obeležje izpremembe sistema v področju neposrednih davkov s spremembo in dopolnitvijo pozitivnih davčnih zakonov, katere je bilo treba prilagoditi novemu položaju zaradi novih dogodkov in zaradi delnega povečanja stopenj osnovnega in dopolnilnega davka pri močnejših davčnih zavezancih Zatem je bila izvršena reforma prometnih davkov v smeri tarif in trošarin-skih predpisov z uvedbo trošarine na vino in žganje. Povečane so bile carinske stopnje, prilagodu-)oč carinsko politiko gospodarskim razmeram na svetovnem tržišču. Reiorma na področju neposrednih davkov se je gibala v glavnem v treh smereh: 1. V smeri spopolnitve davčne tehnike zaradi boljšega in pravičnejšega plačila davkov. 2. V smeri poostritve kazenskih odredb zaradi preprečevanja defravdacij. 3. V smeri korigiranja davčnih stopenj v svrho pravičnejšega obdavčenja z ozirom na socialni položaj davčnih obvezancev in v svrho doseganja močnejšega finančnega efekta.
Nato je finančni minister analiziral podrobnosti v davčnih novelah zadnjega časa. Končno je dejal, da so na preračunske izdatke vplivale tudi potrebe v zvezi z narodno obrambo ler povečanje kreditov, katere država potrebuje v svojem gospodarstvu in upravi
Pregled proračuna
Da bi se dobila prava slika državnega preračuna, je treba nove dvanajstine postaviti v organsko zvezo z minulimi dvanajstinami. Zaradi tega je potrebno dobo štirih in osmih dvanajstin vzeti kot celoto, na primer kot predlog preračuna za leto 1940—1941. Po tem računu znaša skupni preračun 14 milijard 708 milijonov 272.576 din. Primerjalni pregled odobrenih kreditov kaže, da je znašal preračun za leto 1939—1940 12 milijard 327 milijonov 909.525 din. Odobreno povečanje za štiri dvanajstine ocf aprila do julija znaša 809,864.441 din. Novo odobreno povečanje za osem dvanajstin od 1. avgusta 1940 do 31. marca 1941 znaša 1 milijardo 570,498.610 din. Tako znaša skupni preračun za leto 1940-1941 14 milijard 708 milijonov 272.576 din. Razlika med preračunom leta 1939-1940 in dvanajstinami za preračunsko leto 1940-1941 znaša vsega 2.380.363.051 din.
Ako primerjamo preračunsko dobo 1940—1941 s preračunom 1939-1940 vidimo naslednje razlike:
V	vrhovni državni upravi so odpadli izdatki za narodno skupščino, s čemer je postavka znižana za 33,188.809 din.
V	postavki za pokojnine in za invalidske podpore so povečanja znatna in znašalo vsega skupaj 262,605.693 din ali 25% Invalidske podpore so bile povečane že v prvih štirih dvanajstinah za 50 milijonov din in se sedaj povečajo še za 97 milijonov dinarjev, tako da ;e skupno povečanje 147 milijonov din. Vzrok za to ie iskati, da se je končno pristopilo k reševanju invalidskih prošenj, katerih je okoli 200.000. Kaže, da se bodo te podpore še povečale
Pri državnih dolgovih se kaže povečanje za 989.2 milijona din ali 34%. Ta povečanja izvirajo v glavnem iz reguliranja starih državnih obveznosti. Stare obveznosti izvirajo iz plačila preostankov /a neizplačane obresti za predvojna srbska posojila iz I. 1895 in 1909 za vsoto 56 milijonov din, kakor tudi za podedovane javne in pokrajinske dolgove bivše Avstro-Ogrfite za 77.9 miiijonov din, kjer pa \i vračunana tudi anuiteta 20 milijonov din za vpo-stavitev službe v nacionalnem bloku nasledslvenih
dolgov. Z ozirom na to- da bodo izplačila zaostankov in izplačila za odkup obveznic v rokah nemikih lastnikov zaključena za 1943, je navedeno povečanje za 385 milijonov dn začasno in bo trajalo samo dve leti. Stvarno in stalno povečanje jc treba ceniti na približno 280 milijonov din.
^ Povečanje proračuna pravosodnega ministrstva /naša 32.64 milijonov ali 8.93%, kar izvira iz povečanega števila sodnikov in sodnega osebja, kar se jc žc zgodilo v prvih štirih dvanajstinah.
Tud« v prosvetnem ministrstvu je znašalo skupno povečanje 96.34 milijonov din ali 12.97%, datira pa večina povečanja iz prvih štirih dvanajsti, ko je bilo odobrenih okoli 150 novih suplcnt-siiih mest in okoli 150 profesorskih mest na meščanskih šolah. V novi proračunski dobi je odobreno še 300 novih učiteljskih mest.
Povečanje proračuna zunanjega ministrstva znaša 21.17 milij. din ali 12.72%. Povečanje je v zvezi v glavnem z otvoritvijo novih poslaništev (Moskva in Alžir) in v zvezi z reguliranjem prejemkov uslužbencev tega resorja v inozemstvu.
Povečanje proračuna ministrstva notranjih zadev jc neznatno in znaša 3.17 milijona din ali 0.55 odstotkov, kar prihaja od povečanih materijalnih izdatkov zaradi povečanih cen materijala.
Finančno ministrstvo izkazuje povečanje za 99.3 milijona ali 11.63%, kar je v zvezi z uvedbo intenzivnejše in boljše službe pri vterjevanju državnih dajatev, delno pa tudi zaradi povečanja stro-ško državnega gospodarstva v zvezi z dvigom cen in povečanjem delavskih mezd.
Povečanje preračuna vojnega ministrstva, ki znaša 943.16 milijonov din ali 32.21%, se nanaša na izredne potrebe naše vojne sile.
Skupno povečanje preračuna gradbenega ministrstva znaša 43.43 milijonov din ali 20.34%. Povečanje je nastalo zaradi stroškov za vzdrževanje državnih cest v zvezi s povišanjem cen materijala in podražitvi delovne sile. Doslej smo porabili na kilometer ceste okoli 11.000 din, po novem pa bodo znašali stroški 13,500 din. Poleg tega so v predlogu določeni krediti za gradbo nekih novih cest, povečani pa so tudi osebni prejemki v zvezi z razširjenjem cestnega omrežja.
Prometno ministrstvo izkazuje povečanje za 382.% milijonov din ali 12.77%. Povečanje se nanaša delno na gradbo novih in začetih prog, delno na povečanje stroškov za pogonski materijal in na podražitev delovne sile. Ta povečanja pa nimajo posebnega pomena, ker pokrivajo nove stroške povečani dohodki prometa. Dohodek sc povečuje, kar se vidi v vsakem oziru.
Povečanje pr-orafunn jKištnega ministrstva z n ti sa 89.78 milijonov din, odnosno 19.22 odstot. in se nanaša v glavnem na ureditev novih objektov, nabavo prevoznih sredstev in na povečano subvencijo jjarobrodnim družbam. To stanje so dale že prve štiri dvanajstine in je nadaljnje povečanje samo avtomatično. 'I udi ti stroški se pokrivajo s povečanimi dohodki.
krediti kmetijskega ministrstva so se povečali za 27.69 milij. din ali za 20.89 odstotkov. Povečanje se nanaša na novo osnovani zavod veterinarskih cej)iv in zdravil v Zenuinu ter na novo osnovano ravnateljstvo za prehrano ter zavod za kmetijsko preizkuševanje v kruševcu. Ostanek se nanaša na stroške inšpekcije svilar-stva ter na anuitete za najeto posojilo za osnovanje zavoda za proizvodnjo seruma.
Povečanje pri trgovinskem ministrstvu je neznatno in znaša 4.69 milij. din ali 11.3 odstot. Je to v zvezi z osnovanjem novih zavodov za pospeševan je zunanje trgovine.
Neznatno je povečanje pri ministrstvu gozdov in rudnikov, ki znaša 3.8 milij. din ali 1.49 odstot. Povečanje je pripisovati povečanju števila oseb v gozdarski službi.
Povečanje v socialnem ministrstvu znaša T.88 milij. din ali 3.89 odstot. Ta povečanja se nanašajo na anuitetno službo in nekatera druga avlomutska povečanja.
Proračun ministrstva za fizično vzgojo se je povečal za 9.75 milij. din ali 51.34 odstot., kar je prav za prav avtomatsko povečanje.
končno je g. finančni minister dejal, da je ta proračun prav za prav naš vojni proračun.
Odkod kritje za povečanje izdatkov
Državni izdatki so se torej povečali za 2.380,363.051 din. Ti izdatki bodo kriti na strani dohodkov z naslednjim povečanjem proračunskih dohodkov:
1.	Neposredni da\ki: zemljiški davek 80, zgradarine 30. pridobnina 240, družbeni 100, prometni in luksuzni davek 340. posebni prispevek za sklad državne obrambe 180.
2.	Trošarine 250, takse 170, carine 220,
3.	Monopoli 300. in
4.	državno gosjiodarstvo 4"l milij. din.
Skupno povečanje proračunskih dohodkov znaša 2 milijardi 381 milijonov din in je tako povečanje izdatno krito. To so zelo oprezne kalkulacije.
Če vzamemo v obzir rezervacijo kreditov za 20%, se mora pokazati za leto 1940-41 presežek. Ta znesek namerava kr. vlada porabiti za povečanje dohodkov uslužbenstva, katere je draginja najbolj prizadela.
Finančne odredbe
Finančne odredbe, ki sc nanašajo na dvanajstine, so samo take, ki so v zvezi z izvrševanjem dvanajstin.
V prvi vrsti je omeniti, da tvorijo prve in sedanje dvanajstine skupni proračun za 1940-41.
Za vzdrževanje proračunskega ravnotežja je velike važnosti odredba, s katero se določa, da se morajo materijalfii izdatki irošiti samo do 80 odstotkov določenih kreditov, ostalih 20 odstotkov pa se more trošiti samo z odobritvijo finančnega ministra. Slična odredba je obstojala tudi prej, ko je znašal rezerviran odstotek samo 10 odstotkov. S prejšnjimi dvanajstinami se jc odstotek le rezervacije povečal na 15 odstotkov, toda samo glede naknadnih in izrednih kreditov. Sedaj določeni odstotek 20% se nanaša na sploh vse materijalne iz-dalke. Ta odredba predstavlja koristno zavoro za prilagoditev državnih izdatkov državnim dohodkom
Glede materijalnih izdatkov državnih gospodarskih podjetij in ustanov, katerih vzdrževanje predstavlja pogoj za dosego večjih dohodkov, ie bilo v prejšnjih dvanajstinah določeno, da sc ti iz.datki morajo puvečati za 5 oziroma 10"^, ounos-no še več Ta predpis je spremenjen v (oliko, da se po odobrilvi ministrskega sveta na predlog notra-
njega ministra ter finančnega ministra ti izdatki
morajo izvrševati brez ozira na to, če je odgovarjajoči kredit v proračunu predviden. Ta odredba je razširjena ludi na upravo državnih monopolov.
V	finančnih odredbah ui nobenih prikritih izdatkov niti pooblastil za lo. Tudi je zmanjšano število uzakonjenih vladnih uredb.
Nato j h finančni minister izjavil, da je bilo za časa dvanajstin od aprila do julija 1940 ob-držano proračunsko ravnotežje in je dolžnost pazili ludi naprej na to vzdrževanje. V svojem eks-pozeju je finančni minister podal obsežno sliko položaja našega gospodarstva v zadnjem času. Svoj ekspoze je zaključil takole:
Izredne razmere v Evropi so bile odločilne ludi za izdelavo proračunskih dvanajstin. Kraljevska vlada se je brigala, da pri izdelavi uredbe o proračunskih dvanajstinah izvede načelo največjega varčevanja, če pa se kljub temu ni mogla izognili povečanju kreditov, prihaja lo od tega, ker je želela omogočiti pravilno funkcioniranje državnega aparatu in zadovoljitev najvažnejših državnih potreb. Varčevati pri življenjskih potrebah, bi bilo v škodo državnih interesov, danes, ko se morajo vse sile osredotočili k enemu cilju: prebroditi današnje težke čase v polnih zaščiti državnih življenjskih interesov. Zapiranje oči pred stvarnostjo samo za to, da bi bil na pa-pirju proračun manjši, pa obenem kopičiti druge izdatke, ne bi bilo modro in bi bilo v nasprotju z osnovnimi proračunskimi načeli.
Proračunske dvanajstine za 1940-41 imajo nalogo omogočiti prehod iz današnjih izrednih razmer v normalno stanje.
Povečanje
uslužbenskih prejemkov
V	nadaljnjem nevezanem razgovoru s časnikarji je finančni minister spregovoril še nekaj besedi o osnovnh številkah proračuna. Dejal je, da znaša povečanje 2,380 milijonov din, ki pa bo krito s proračunskimi dohodki. Ima pa finančni minister možnost prihrankov z 20% odtegovanjem od materialnih izdatkov.
Mnogo je bilo izrednih državnih izdatkov, ki niso bili v proračunu. Tako je bilo na primer od I. aprila do danes izplačanih že 200 milij. din jxxlpor družinam vojnih obvezancev, poklicanih na vojaške vaje. V kratkem bo izplačanih še okoli 100 milij. din.
Prav poseben primer pa je ]>ovečanje prejemkov državnih uslužbencev. Sedaj so najslabši meseci za državne dohodke. Kmalu pa se 1h> položaj zboljšal in tedaj se bo tudi položaj državnih uslužbencev izboljšal. Podpisana je uredba o izrednem dodatku državnih uslužbencev in upokojencev. Ta uredba bo imela za posledico okoli 700 milij. din izdatkov. Povečanja sicer niso velika in gredo samo do pete skupine. dočim od četrte naprej povečanja ne bo. Skala povečanj siccr ni velika, toda velika novost je spet. da bodo dobili državni uslužbenci za vsakega otroka izplačanih 50 din na mesec. To je že veliko breme za državno blagajno, saj bo po približnem računu ta dodatek zahteval 283 milij. din letno. Povečanje posameznim skupinam bo znašalo 100—200 din. G. finančni minister je navedel primer državnega uslužbenca iz Sarajeva, ki je imel devet otrok in imel komaj 740 din prejemkov G, finančni minister je nadalje dejal, du je za državne uslužbence storil tudi to. da je vedno zahteval od kr. vlade najstrožje ukrepe za stabilizacijo cen. Prvotno je bil proti temu, tla se da povišanja tudi peti skupini, ker so izračunali prevelik finančni efekt. Skujino so izračunali, da l>o znašal efekt povišanja 691—700 milij. din, kar bo torej veljalo državo 60 milij din mesečno. Uredba bo pojutrišnjem objavljena ter bo začela veljati s 1. septembrom. .
Posebno pa je naglasil finančni minister, da so ti dodatki svojevrstni. C>d njih se ne bodo odbijale vloge v pokojninski sklad itd., tako da bodo uslužbenci prejeli tc prejemke v gotovini, čiste, brez odbitkov.
Za povzdigo domače proizvodnje
Na vprašanje časnikarjev je finančni minister dejal, da država ne namerava uničevati gospodarstva, temveč mu pomagati. Danes imamo mnogo razlogov, ki zahtevajo, da postavimo splošno gospodarstvo na povsem drugo j>odlago. Zalo so po-
trebna sredstva, za katera pa ne bo skrbela le vlada, temveč ves narod, nekateri več, drugi manj, oni, ki nimajo nič, pn nič. Mi smo država, ki ima dovolj delovne sile, ki išče dela, pa nima posla. Mi imamo dovolj surovin, loda nismo še pod-vzeli vsega, kar .je možno, da hi zaposlili naše delavstvo, ker so nam manjkali krediti. Globoko je prepričan, da ne smemo več operirali s predpostavko: Nema kredita*, ker to pomeni siromaštvo za one, ki upravljajo in branijo državo.
Če je oblast v stanju in pravu, da pomaga vsem opravičenim zahtevani za ureditev socialnih in gospodarskih odnošajev svojih državljanov, ne bo nikdar odgovarjala, da nima kreditov za ono, kar je potrebno, za življenjske interese in razvoj naroda, kar je potrebno državi za okrepitev in njen obstanek. Njegov namen je pomagali, da bo prišlo do poživljenja naše proizvodnje.
Končno je finančni m'nister govoril še o odredbah finančnega zakona ter je izrecno dejal, da v njih ni nobenih določb zakonodajnega pomena, ker je še eno samo tako določbo iz prejšnjih dvanajsta v teh dvanajstinah ukinil.
Nato sc ie g. minister prijazno poslovil od navzočih časnikarjev ter se odpeljal na radijsko postajo, kjer je prečital svoj ekspoze.
Ko so časnikarji slišali izvajanja g. ministra financ, katerega je spremljala njegova ljubezniva gospa soproga, navzoč pa je bil tudi naš ban g. dr Marko Natlačen, so jih zastopniki Osrednjega tiskovnega urada povabili na majhen prigrizek, kjer so ostaii časnikarji dalj časa v razgovoru z g ministrom financ, ki jim je radevolje odgovarjal na stavljena vprašanja. Med tem časom je ban g. dr. Natlačen pokazal gospej sojirogi g finančnega ministra lepo opremljene banske prostore. Nato se je g. minister s svojim spremstvom odpeljal na radijsko [jostajo. kjer je imel svoj ekspoze, katerega so radijski poslušalci lahko slišali po vsej državi, saj so njegov govor prenašale vse tri naše sredn jevalovne in kratkovalovna radijska postaja.
Hull zadovollen s sklepi v Havani
Havana, 31. julija. AA. (Reuter.) Preden je zapustil ilavano. k jer se je udeležil vseame-riške konference, ju ameriški zunanji minister Cordell llull jx>hvalil ameriške države, ker so se odločile k združitvi, da bi ohranile lastno integriteto llul! je dalje izjavil: Namesto, da bi oklevale in zapustile enotnost ameriških vlad, so s skupnimi ukrepi dokazale vsemu svetu, da so se odločile ohraniti in ojačiti duh in sistem edinstva in solidnrnosti. Tako so pripravile teren, ki ga bodo uporabile, če bo nastala za to potreba.
Pred očmi moramo imeti morebitnost. ki lahko nastopi, da jjrideio |>o vojni številna tržišča v Evropi pod nadzorstvo vlade, za katero pomeni mednarodna trgovina prej orodje gospodstva kakor pa sredstvo, ki naj bi omogočilo vsem narodom, da bi v polni meri sodelovali na temelju enakosti pri izmenjavi svojih odvišnih i/xlelkov v skupno dobro.
Resolucija o gosjx)darskem sodelovanju, ki je bila sprejeta v llavani. naj ustvari in požene v tek številne gospodarske ustanove. Kot celota pa je program, ki ga imamo pred očmi, precej prožen, da ga je mogoče prilagoditi za vsak jirimer in je zadosti učinkovit, da načne vprašanja. kj tičejo težav, ki jih povzroča vojna, prav tako pa obsega določbe proti nevarnosti, do katere bi mogla pripeljati začasna nadoblast iz tujine nad Ameriko. To je torej sistem gospodarske obrambe, po katerim hočejo ameriške republike trgovati s tujimi narodi, kateri bi radi podali dokaz o svoji dobri volji.
Drobne noviefc
JO
šanghaj, 31. julija. Tukajšnji listi poroča-da je kongres indskih narodnih voditeljev v Pooni s 95 glasovi proti 47 sklenil resolucijo, ki zahteva od angleške vlade, da privoli v sestavo indske narodne vlade, ki bo organizirala neodvisno Indijo
Mehika. 31. julija, b. Ker se je na raznih krajih ])etrolejske industrije pričela izvajati sabotaža, je vlada odredila" močno stražo v vsem področju.
Cambera, 31. julija, b. V Avstraliji jc bil nabit poziv, po katerem morejo vsi moški od 20. do 24 leta najkasneje 28. julija oditi na orožne vaje.
Vichy, 31, julija. 1). Maršal Weygand je dobil povelje za reorganizacijo francoskih sil v severni Afriki. Maršal Weygand je nalog izpolnil. vendar jia ni mogel odpraviti vojaštva iz I u k zaradi sovražne blokade na Sredozemskem morju.
Vprašanja in odgovori v angleškem spodnjem domu
Bern, 31. julija, t. (švic. ng.) V spodnjem domu v Londonu so ministri tudi danes odgovarjali na postavljenu jim vprašanja.
Minister za propagando Duff-Cooper je na vprašanje, zakaj vlada ni objavila izgube trgovske ladje »Lancaster« odgovoril, da takšne objave dosedaj niso bile v navadi. Vlada objavlja vsak teden sproti višino od nasprotnika potopljene tonužc. To zadostuje, »Lancaster« je bila vključena v poročilo dne 2. julija. Angleška vlada se tega načela drži. da ne bi sovražniku dajula informacije, ki l>i bile zanj dragocene.
Minister za mornarico (prvi lord admirnli-tete) Aleksander je na vprašanje, če hoče povedati, koliko nemških in italijanskih podmornic so dosedaj že potopili, rekel, da mu lo ni mogoče, ker vojaški oziri nalagajo največjo molčečnost. Admiraliteta ne bo sovražniku ničesar povedala o usodi njegovih podmornic, ker mu noče i/dati informacije o angleških sredstvih v boju proti iKidmoriiicam.
Na vprašanje, kaj jo angleška vlada storila v zvezi z grožnjo generala Franca, da bo Španija zahtevala povratek Gibraltarja, je podpredsednik vlade Attlee odgovoril, da listi besedila Francovega govora niso prav jiri-nesli. Dejansko je Franco najprej govoril o veličini Španije, nakar je govoril o testamentu kraljice Izabele V tem testamentu se nahaja tudi nalog, naj Španci -*pei vrnejo Gibraltar španski domovini. Franco je .dodal, d-i so to vprašanja, ki *o .po 400 IslUi še veduo sveža ia
ostanejo trajna dolžnost španskega naroda. Angleška vlada ni bila mnenju, da te besede zna-čijo kakšno spremembo v smernicah španske politike.
Na vprašanje, kako napreduje oboroževalna industrija v Kanadi in drugod po imperiju, je državni tajnik za dominione lord Ca I d očete odgovoril, da so v prvi vrsti v Kanadi organizirane vse stroke gospodarskega življenja za pridelovanje orožja in municije. Vsa Kanada da bo ona sama industrija do začetka januarja 1942. — Glede letalstva bo za kanadsko industrijo obstojala samo ena omejitev in to je - nebo. Drugih omejitev ni. Tudi v ostalih delih imperija se razvijajo velike priprave in bo v teh dneh konferenca mod Južno Afriko. Avstralijo in Novo Zelandijo, kako spraviti v sklad njihove napore za čim večjo proizvodnjo orožja in municije.
Na vprašanje, če so se pri prevažanju čel iz raznih delov v Anglijo, in narobe, pripetile kakšne večje nesreče, jo zastopnik vojnega m i n i s ' r a odgovoril, da bo danes objavljeno uradno poročilo, ki bo povedalo, da niti ena sama ladja, ki je prevažala angleško vojsko iz raznih delom imperija v Anglijo, ali iz Anglije v druge dole imperija, ni bila napadena, niti ena poškodovana in niti ono samo človeške žrtve ni bilo mod vojaki. To je Iroba poudariti spričo ogromnih premikanj čet po angleškem imperiju. Saj so skoraj iz vseh delov imperija prišle Črte v Evropo in so iz Evrope odhajale na vse dole svcia. To naj siuži kot dokaz onim. ki da no verjamejo. da je angleško brodovje gospodar svetovnih morij.
Poročila z
Italijanska poročila
Madrid, 31. julija. AA. Štefani: Italijanska letala so včeraj popoldne napadla Gibraltar. Vrženih je bilo mnogo bomb.
Nekje v Italiji, 31. julija. AA. Štefani: Službeno poročilo št 52 glavnega stana italijanske oborožene 6ile se glasi:
Italijanska letala so bombardirala A d e n. Prizadeti sta bili dve ladji in neko veliko skladišče. Italijanska letala so se vrnila na svoje oporišč^. Sovražnik je skušal bombardirati Asab, pa je bil odgnan. Zbito je bilo eno sovražno letalo.
Rim, 31. julija. AA. Štefani: »Giornale d'Ita-lia« pravi, da se zadnje obdobje vojne, ki bo do-vedlo do kapitulacije Anglije, ne bo moglo razvijati tako, kakor obdobje, ki je pripeljalo do francoskega poloma, in sicer nc samo zaradi tega, ker je Anglija otok, ki je dobro branjen s stališča vojaške ocene, temveč tudi zato, ker razpolaga Anglija z imperijem, ki se vleče čez vse celine in sc z velikimi silami udeležuje v vojni. Naskok na Anglijo torej ne more biti tako strahovit in spretno izpeljan, kakor je bil naskok, ki je stri Francijo. Vojna bo v prvi vrsti vojna ndarjanja s kladivom glavi do izčrpanosti. To je prav tisto, kar Italija Nemčija sedaj delata.
■ ■■ w
bojisc
dije in Norveške. Na koncu je minister rekel, da bo ta ogromna mornarica odigrala veliko vlogo v zmagi nad sovražnikom.
Portugalska pošilja čete v kolonije na angleških ladjah
1 igo, 31. julija. A A. DNB: lz Lizbone poročajo, da je v torek iz Lizbone od plula angleška ladja Lorenzo Marke}'*, ki je odpeljala (58. peli. baialjon v polni bojni opremi. Gete so namenjene ojačenju kolonijalnih čet v portugalski Vzhodni Afriki. Neka druga prevozna ladja bo odplula prihodnje dni.
Novi blokadni ukrepi Anglije
London, 31. jul. t. Reuter: Skladno z včerajšnjimi izjavami ministra za blokado Daltona v spodnjem domu je danes izšlo naslednje uradno poročilo:
»Vsaka ladia, ki pluje proti pristanišču, ali prihaja iz pristanišča, skozi katerega bi blago moglo doseči sovražno ozemlje ali priti iz njegovega
ozemlja, bo po angleških pomorskih ladjah zasežena, razven, ako ima plovno dovoljenje, podpisano od angleških konzulatov. Plovno dovoljenje pa postane neveljavno, ako je ladja potem, ko jc dovoljenje dobila .pristala v kakšnem sovražnem ali katerem koli drugem pristanišču, ki ga ni omenila kot cilj svoje vožnje. Uredba stopi v veljavo nocoj opolnoči,
Sirija ne bo demobilizirana
Ankam. 31. julija. A A. Tass: Z angleške strani so se v zadnjem času širila poročila, da bo v Siriji izvedena dcmobilizacija. Na merodajni strani v Siriji izjavljajo, da so la poročila popolnoma netočna in da Sirija ne misli demobilizirati vse dotlej. dokler bo obstojala najmanjša nevarnost vpada angleških čet.
Promet med Nemčijo , In Švico zaprt
Cnrili, 31. julija, b. Poročajo, da so nemške oblasti hermetično zaprle ves obmejni promet s Švico. V Švico morejo potovati le tisti, ki imajo diplomatske potne liste. Vlaki iz Nemčije v Švico prihajajo sicer točno po voznem redu, toda ti vlaki so popolnoma prazni.
Z Bleda
Bled, 31. julija.
Danes dopoldne se je pripeljal i belgrajskim hrzovlakom na Bled belgrajski župan g. Jevrein Toinič v spremstvu inž. Laze Kostiča in tajnika Nastasijeviča. Belgrajski župan z družino ostane na Bledu nekaj dni.
Finančni minister dr. Šutej in minister pri predsedstvu vlade dr. Konstantinovič sla imela dopoldne daljšo konferenco, potem sta se od|ie-Ijala na izlet v Kranjsko goro. Obiskala sla tudi Podkoren in Dovje-Mojstrano. Finančni minister se je odpeljal dopoldne v Ljubljano.
Danes se je pripeljal na Bled svetnik zunanjega ministrstva Dragan Protič. Svoj dopust bo preživel na Bledu, nakar sc odpelje v Madrid, kjer nastopi svoj: novo službeno mesto.
Nove telefonske pristojbine
Belgrad, Ml. julija. A A Z odlokom ministra za PTT se od 1. avgusta letos povečajo te teletonsko pristojbine:
1.	Instalacijska pristojbina. Pristojbina za zunanjo instalacijo glavnega naročniškega telefona ali pa postranske postaje v ožjem krajevnem re-jonu znaša: a) v krajih, ki imajo od 101 do 1000 uvedenih naročniških linij 1050 din; b) v krajih, ki imajo čez tisoč uvedenih naročniških linij 1350 din, poštno telegrafski in telefonski uslužbenci plačajo 25% oil skupne instalacijske pristojbine za glavni telefon, državni, banovinski in pa občinski uslužbenci tako aktivni kakor upokojeni, kakor tudi profesionalni novinarji uživajo 20% popusta pri jilačilu instalacijske pristojbine (zunanje in notranje) za glavni telefon.
2.	Naročniška pristojbina. Letna naročnina za glavni telefon znaša: a) v krajih, kjer imajo več ko tisoč naročniških linij: za naročnike I. skupine 3000, za naročnike II. skupine 2200, za naročnike III. skupine l(i<X), za naročnike IV. skupine 1000, za naročnike V. a skupine 720, za naročnike V. b skupine 500, za naročnike V.c skupine :t(MI din. b) v krajih, ki imajo od 501 do tisoč naročniških linij: za naročnike I. skupine 2800 din. za naročnike II. skupine 2000, za naročnike III. skupine 1300, za naročnike IV. skupine 800, za naročnike V. a skupine 000, za naročnike V. b skupine 460, za naročnike V.c skupine 240 din.
Telefonska naročniška pristojbina za ostale kraje ostane nespremenjena. Prav tako ostane v veljavi tudi odlok o plačevanju posebne dopolnilne pristojbine 0.50 din. ki gre čez določeni mesečni kontingent razgovorov, kakor se to izvaja od dne 1. oktobra 193!) naprej.
3.	Pristojbine za telefonski jioziv in obvestilo. Pristojbina za navaden telefonski poziv se poveča od 5 na 8 din, za nujen pa od 10 na 16 din. Najmanjša pristojbina za telefonsko obvestilo se poveča od 5 na 8 din.
4.	Pristojbina za medkrajevne telefonske pogovore:
a)	pristojbina za navadno medkrajevne telefonske |)ogovore v času močnega prometa, t. j. od 8 do 21, znaša po novi razdelitvi pasov toliko:
1. pas do 25 kili 8 din, 2. nas od 25— 50 km 12 din, 3. pas od 50—100 km 18 din, 4. pas od 100 do 200 km 21 din, 5. pas od 200—300 k ni 30 din, 6. kas od 300—100 km 36 din, 7. pas nad 400 kin 42 din.
b)	pristojbine za običajne medkrajevne teln-fonske pogovore v času slabšega prometa, t. j. od 21 do 8 zjutraj, znašajo jio novi razdelitvi:
1. pas do 25 km 6 din, 2. pas od 25—50 km 10 din. 3. pas od 50—lOOkni 1."*) din. 4. pas od 100 — 200 km 2! din. 5. pas o.l 200—300 km 26 din, 6. pas od 300—lOOkni 32 din, 7. pas dan lOOkm 38 din.
Novice
Iz banovine Hrvatske
Predsednik vlade v Zagrebu:
»Bo nekaj — toda ne sprememba vlade«
Zagreb, 31. julija, b. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je prispel snoči v Zagreb v spremstvu dr. Kosanoviča. Danes dopoldne je napravil sprehod po mestu v spremstvu dr. Krnjeviča in šefa kabineta Boška Anastasijeviča. Na povratku v hotel »Esplanade« se je razgovarjal ludi s časnikarji, vendar pa ni hotel podati nobene izjave. Na vprašanje, če je kaj novega, je dejal: Bo nekaj, toda nc v spremembi vlade.
Banjaluka, 31. julija, b. Danes jc zopet izšla v Banjaluki »Težaška pravica«, glasilo zcmljorad.niške stranke za Bosansko Krajino, ki je za nekaj časa prenehala izhajati.
Zagreb, 31. julija, b. Jutranje »Novosti« izjavljajo, da so netočne novicc, da bo te dni razpuščena prostozidarska loža v Jugoslaviji. Res je, da bo ta loža sama ustavila svoje delovanje.
Zagreb, 31 julija', b. Ker je potekel rok za pre-osnovo SUiZOR-ja, jc poslala banska oblast osrednji vladi obrazložitev z načrtom uredbe o razdelitvi SUZOR-ja. Načrt je bil izdelan v soglasju s Hrvatsko delavsko zvezo, Zvezo hrvatskih privatnih nameščencev ter delavskimi zbornicami v Zagrebu in Splitu.
Sarajevo, 3t. julija, m. Svet kmetijske zbornice za drinsko banovino, ki zaseda v Sara jevu, je sprejel odlok, da sc bo izvolila nova uprava na naslednjem zasedanju.
Belgrajske novice
Belgrad, 51. julija, tu. Gradbeni minister dr. Krek ,je podpisal nalog UlIB v Belgradu, da da na razpolago svoji podružnici v Ljubljani 2 milij. din za režijske stroške graditve ceste Kram—Maribor.
Belgrad, 51. julija, m. Ministrski svet je odobril pogodbo med ljubljanskim žel. ravnateljstvom in tvrdko Duiiič za prevzem njenega kamnoloma za potrebe drž. železnic,
Belgrad, 31. julija m. Ze nekaj dni se mudi v Belgradu dclegacija bolgarske poštne uprave, ki razpravlja z našo poštno upravo o sporazumu zaradi izboljšanja poštnega, brzo|avnega, in telefonskega prometa med obema državama. Vodja bolgarske delegacije je podal za jugoslovanski tisk izjavo, v kateri se zahvaljuje za gostoljubnost, ki jo je deležna bolgarska delegacija v Jugoslaviji in želi, da bi s c poštni promet med Jugoslavijo in Bolgarijo zboljšal.
Osebne novice
Belgrad, 31. julija m. S kraljevini ukazom je imenovan za asistenta 7. skup. dr. Viktor Lcgiša, zdravnik v Topolščici.
Zagrebška vremenska napoved: Postopoma se bo zjasnilo, vendar je pričakovati še lokalnih neviht in hladnejšega vremena,
Zemunska vremenska napoved: Delno ob1 lačno in vedro vreme v vsej državi Samo v južnih krajih bo pretežno oblačno. V planinskih krajih bodo tu pa tam krajevne nevihte. Toplota se bo zuatno spremenila.
Nemška poročila
Berlin, 31. julija. AA. DNB. Vrhovno poveljstvo sporoča:
Neugodne vremenske razmere so prisilile nemško letalstvo, da je omejilo svoje delovanje. Toda navzlic temu so bili izvedeni preteklo noč razen ogledniških poletov nad vzhodno in južno obalo Anglije tudi bombni napadi letalskih tovarn v Ply-mouthu ter napadi na pristaniške naprave v Ply-mouthu in Svvanseau. Prav tako je preteklo noč lc malo število britanskih letal letelo nad zahodno Nemčijo Angleške bombe niso povzročile nobene gmotne škode niti ni bilo človeških žrtev. Zbiti sta bili dve sovražni letali. Kakor se je naknadno zvedelo, je bilo 29. julija zbitih skupaj 21 angleških letal.
Berlin, 31. julija. AA. DNB. Pred nekaj dnevi je bilo objavljeno poročilo angleškega letalskega ministrstva, da so angleška lovska letala prisilila k pristanku dve nemški sanitetni vodni letali. Obe letali da so odpeljali v angleška pristanišča. V Tve-zi s tem poudarjajo v nemških merodajnih krogih, da je britanska vlada nedavno izjavila, da bo tudi nemška sanitetna letala smatrala kot ostala nemška vojna letala za sovražna V pristojnih nemških krogih izjavljajo, da je treba ta sklep britanske vlade tem bolj obsojati, ker je znano, da prevzemajo nemška letala na morju brez razlike svoje lastne in in sovražnikove letalce in mornarje-brodolomce. V Berlinu pripominjajo, da se v Nemčiji nahaja že več angleških letalcev, katere so na morju prevzela in rešila nemška sanitetna letala.
Delovanje nemških podmornic
Berlin, 31. julija. AA. DNB.: Nemške podmornice in letala zadajajo udarec za udarcem angleški mornarici, središčem oboroževalne industrije in pristaniškim napravam. Dan za dnem se potaplja dragoceno blago. Življenjske potrebščine, ki se dova-žajo čez morje, vedno bolj primanjkujejo. Vsak dan postaja njihova nabavka težja, ker ladje plovejo v vzhodne obale Anglije lahko samo s težkimi izgubami, toda tudi luke zapadne obale so cilj nemških bombnikov. Z ozirom na to, da državi osi še nista izvedli glavnega udarca proti Angliji, so posebno zanimiva vojna poročila, ki govore o občutnih izgubah tonaže. Po teh poročilih je bilo 26. julija potopljenih 53.000 ton, 27. julija 97.000 ton in 28. julija 60.000 ton angleških ladij, ker lahko vsaka ladja prevzame povprečno 140% toliko blaga kot znaša število brutto registrskih ton, pomeni, da je bilo v omenjenih treh dneh potopljeni z ladjami vred 318.0000 ten blaga. Za prevoz tega blaga bi bilo potrebnih 342 tovornih vlakov s povprečno 60 vagoni po 15 ton blaga.
Angleška poročila
London, 31. julija. AA. Reuter: Vojaški dopisnik Reuterja piše: »Uradno sporočajo, da so Italijani pri M.ojale na meji med Abesimjo in Kenijo zbrali velike oddelke italijanskih sil. Toda malo je verjetno, da bi imeli Italijani namen izvršiti napad na Kenijo z izhodiščem iz Mojale.
London, 31. julija. AA. Reuter: Angleški bombniki tipa »Blenheim« so izvedli napad na pomorsko vojašnico v Asabu in Makaku. Ni še znano, koliko je škode. Eno letalo se ni vrnilo domov. Skupina sovražnih barobnikov je isti dan na,padla Aden, ni pa povzročila nobene škode. Nekaj domačinov je bilo ubitih, 15 pa ranjenih.
London. 31 julija, AA. Reuter: Neko sovražno letalo se ie pojavilo zjutraj nad jugovzhodno angleško obalo in napadlo trgovske ladje. Britanska lovska Ietaia pa so se hitro dvignila v zrak in prepodila sovražna letala čez morj\
Angleški minister o napadu na Anglijo
London, 31. julija. AA. Reuter: Minister za trgovsko mornarico Cross je danes v svojem radijskem govoru izjavil:
Lahko se zgodi, da pride vsak trenutek zaradi sovražnega delovanja do nenadnih sprememb v ukrepih, k: smo jih izdali glede naših pristanišč. Imamo načrte, da bomo odgovorili na vsako tako morebitnost Mi sedaj ne moremo predvideti, do katere mere bo sovražnik oviral promet v naših pristaniščih, toda sklep je jasen. Mi moramo že sedaj vrniti vse možne tovorne ladje. Preprečiti moramo, kolikor je mogoče, natrpanje naših pristanišč. Na ta način bomo lahko čakali na burjo, kadar se bo pojavila. Nato je minister poudaril, da razpolaga britanski imperij z največjo mornarico na svetu in da se je angleški mornarici s.160.000 mornarji pridružilo tudi brodovje ter mornarji Holan-
Francija bo sodila vojn® krivce
Smrtne kazni v Franciji za politične krivce ni
Vichy, 31. julija. AA. Havas: Z objavo ustavnega zakona o ustanovitvi vrhovnega državnega sodišča, katerega je sprejela velika narodna skupščina, je hotela vlada maršala Petaina v prvi vrsti ugoditi javnemu mnenju, ki je ogorčeno nad strahovitimi posledicami vojne, katere francoski narod ni hotel. Naloga tega sodišča je v tem, da ugotovi odgovornost političnega, diplomatskega, vojaškega in drugega značaja. Očitno je, da bo v prvi vrsti preiskovalo odgovornost najvišjih osebnosti na teh po-priščih. Toda to ne pomeni, da ne bi ugotavljali tudi morebitne odgovornosti tiska, borznega in ostalega poslovnega sveta. Predsednik tega sodišča bo predsednik kazenskega oddelka kasacijske-ga sodišča. Ne vštevši predsednika in podpredsednika bo imelo vrhovno sodišče osem članov, od katerih bodo trije namestniki. Glede obrambe obtoženih bodo veljali tudi za vrhovno državno sodišče brez izjeme vsi predpisi, kakor jih v tem pogledu določa obstoječi francoski kazenski postopek. Razsodba vrhovnega državnega sodišča se bo v načelu izrekla javno. Toda v primerih, kadar bo to v korist države in naroda, bo vrhovno sodišče lahko imelo tajno razpravo in izključilo javnost tudi pri izrekanju razsodbe. Kazni, ki jih bo to sodišče lahko izreklo, se gibljejo od najmanjših denarnih kazni pa do dosmrtne robije. Smrtne kazni ta zakon ne določa, ker je v Franciji sploh ni za politične krivce. Proti razsodbi vrhovnega sodišča ne bo priziva.
Churchitlove napovedi o vojni z Nemčijo in Italijo - pred poldrugim letom
Ženeva, 31. julija. AA. DNB: »Action Francaise«
objavlja članek pod naslovom »Kako je Churchill pripravljal vojno«, v katerem prinaša pisanje mar-seilleskega lista »Semafor«. Novinar Paul Darlatier opisuje v »Semaforu«, kaj mu je neka dobro obveščena osebnost pripovedovala o Churchillovih spletkah in pripravljanju vojne. Darlatier pravi:
Januarja 1939 sta Churchill in tedanji poljski zunanji minister Beck bivala na Rivijeri, kjer sta se pogosto sestajala. Oba gospoda sta skrbela za to, da bi neizogibno nastala vojna med Nemčijo in Italijo na eni ter Francijo in Anglijo na drugi strani. Tega svojega namena nista niti prikrivala.
Dne 11. januarja 1930 je neka zelo odlična dama redke inteligence z druge strani Oceana priredila na svojem posestvu čajanko, na katero je bil povabljen tudi Churchill. Če tudi takrat ni bil član vlade, se ni izogibal govoriti o vojni. Dejal je: Mi bomo z Nemčijo vodili vojno.
Gostiteljica, katere politično obveščenost so prijatelji visoko cenil, mu je odgovorila:
»Kako morete kaj takega reči? Vi niste pripravljeni! Kako morete misliti na vojno?«
Churchill je odgovoril: »To ni nobena ovira. V k toku dveh let bomo imeli več manjših klanj. Nato se nam bo z našimi napori posrečilo dobiti vojno.« Nekoliko dni pozneje je omenjena dama po-
novno srečala angleškega državnika v vili neke inozemske osebnosti. Tu se |e Churchill dotaknil prejšnjih izjav glede vojne ter glede prejšnjih pripomb omenjene dame in izjavil? »Karkoli naj se zgodi, mi se bomo vojskovali. To bo strašno klanje, toda bomo vojno dobili.«
Danes govori Molotov
Ifashinglon, 31. julija, b. »United Pressc poroča iz Moskve, da bo 1. avgusta slovesna jiriklju-čitev baltskih držav k SSSU. Pri tej priliki bo govoril tudi sovjetski komisar za zunanje zadeve Molotov o odnošajih Sovjetske Rusije do Turčije, Anglije, Nemčije, Japonske, Irana in Romunije.
Angleži o »sovjetskih utvarah«
Bern, 51. juli ja, t. (švic. ag.) »N e u e Z ii r -cher Z e i t u n g« jx>roča iz Londona, da an-cleški tisk z veliko |)ozornostjo zasleduje politične razvoje na Balkanu. >Sunday Times« pišejo med drugim, da bi sedanje diplomatične dogodke na Balkanu lahko označili kot tekmo med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo za nadoblast na jugovzhodu Evrope. To je morda res, pravi list, vendar pa svari jired utvaro, da naj bi ta tekma med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo /c kmalu zapletla v kakšne spore. Čisto jasno je, piše list, da se obe državi. Nemčija in Sovjetska Rusija skrbno izogibl jeta, da jirejirečita vsak sjx>r med seboj. Prisotnosti sovjetske trgovinske delegacijo v Belgradu ne gre pretiravati. ?Sunday Times« trdi nadalje, da je stališče Sovjetske Rusije do Anglije še vedno ne-prijateljsko. Popustljivost, ki jo je Anglija Izkazala napram jajx)nskim zahtevam. jc pri Sovjetih ponovno povzročila nezaupanje napram Angliji. Vrhu tega pa je jio priključitvi držav k Sovjetski Rusiji nastopila nova napetost med Anglijo in Sovjetsko Rusijo zaradi tega, ker jc angleška vlada odredila za|ioro nad vsem denarjem, ki so sa te države imele naloženega v angleških bankah. I.ist meni, da je angleška vlada neumno postopala, kajti končno vendar le ni drugega izhoda, kakor da enostavno prizna to, kar se jc na Baltiku zgodilo.
Drobne novice
Rim, 31. .julija, b. Izvoz romunskega petroleja v Nemčijo je znašal julija nad 200.000 ton. Največji del tega bencina odpade na bencin za letala. Za izvoz pa so v Romuniji pripravljene že nove velike količine petroleja
»Piccolo« od 50 julija poroča, da je umrl t2. junija v Tobruku zaradi težkih ran, ki jih jc dobil v boju na krovu vojne ladje, topničar Andrej Čok (Zocclii) iz Lonjera pri Katarini v tr/aški okolici.
Mehika. 51. julija, b. Nekdanji pretendent za avstrijski prestol Oton Habsburški jc prosil mehiško vlado, da mu dovoli bivanje v Mehiki.
Preureditev južnovzfcoine Evrope
(Nadaljevanje s 1. strani)
umakniti, če je to treba zaradi ohranitve miru in če je to neobhodno, toda če bi bile prekoračene gotove me,je, znajo Romuni iti tudi po drugi poti. Gre namreč za ureditev razmer med nami in našimi sosedi Madžari ter Bolgari. Vlada je pripravljena podvzeti pobudo za neposredna pogajanja. Kakor je izrazila svojo voljo napram predstavnikom Nemčije in Italije, tako izjavlja tudi sedaj, da je pri|)ravljena ponovno dati dokaz o svoji dobri volji in namenu ter želi po mirni poti in v prijateljskem ozračju s sosedi razpravljali o vseh vprašanjih. Potem ko smo 20 let vodili politiko najširje pomirljivosti, smo sklenili rešiti vsa ta vprašanja na radikalen način brez najmanjše krivice in popolnoma v duhu časa. Ena teh metod je izmenjava prebivalstva in ta metoda je dala doslej najboljše uspehe. Na ta način se nam bo posrečilo znižati število pripadnikov narodnih manjšin ter istočasno okrepiti narodno edinstvo. Trudili se bomo pripeljati v okvir romunske države vse Romune, ki se danes nahajajo izven njenih mej, istočasno j)a se bomo osvobodili odgovornosti za nekatere narodnostne manjšine. Da bi dosegla la cilj. je vlada odločena uporabiti vsa sredstva, ki ji sloje na razpolago in ki so prikladna za izvedbo le naloge. Naš cilj jo ustvariti čim večjo složnost Romunije.
Nato je Manoilescu govoril o judovskem vprašanju ter dejal: Židovsko vprašanje se inora
Ogromno oboroževanje Amerike
_ ^^ ...	_	mmm w	AA«	•■»•	I ■•
Sedanji kongres je dovolil že 600 milijard din za narodno obrambo
AVashington, 51. julija, t. Columnia BC. Finančni odbor ameriškega parlamenta jc
priporočil, da Združene države Amerike uporabijo 5 milijard dolarjev (300 milijard din) za ustvaritev dveh velikih brodovij, eno tiliomorsko, drugo atlantsko, nadalje še za ustanovitev sluluc oborožene sile 2 milijonov
mož ter za čim najbolj pospešeno izdelavo letalstva do 50.000 letal, ki jih Amerika potrebuje. S temi novimi krediti za oborožitev je ameriški kongres do sedaj odobril že 10 milijard dolarjev (fino milijard din) zo narodno obrambo.
dokončno rešili. K reševanju tega vprašanja je treba pristopiti iskreno in odločno ter vestno. Mi smo odločeni uporabiti razne ukrepe, ker gre za problem, ki ga je treba resno rešiti. Če hodimo jio tej poti, bomo samo pripomogli k izvedbi načela in gčsla »Romunija R o m u n o m i n samo R o m u n o m.«
Bukarešta. 30. jul. AA. DNB: Izdano je bilo uradno poročilo, da je notranje ministrstvo od-puslilo vse državne uradnike Jude. Odpuščanje Židov iz ostalih ministrstev se nadaljuje.
Prvi stiki med Rumuni in Madžan so pokazali na prepade, ki zijajo med njun mi stahšči
Nevvjork, 31. jul. b. »Associated Press- objavlja razne brzojavke iz Sofije, Budimpešte in Bukarešte, v katerih se izraža želja Romunije, da popolnoma in za vedno reši svoje manjšinske probleme in sirer na način, kot je bilo lo sjioro-čeno pred nekaj dnevi, lo je z izmenjavo prebivalstva. Dopisnik »Associated Press- pravj, da Madžarska na primer zahteva samo za priče-t e k pogajanj izročitev polovico e r d r I j -s k c g a področja, o ostalem delu Erdelja pa hi se morali sprejeti v teku pogajanj potrebni sklepi. Romunskega predloga, ki je prišel s strani romunskega zunanjega ministrstva, Madžarska sploh noče vpoStevnti, ker Romunija ni pripravljena izročiti niti enega kilometra romunskega ozemlja ter je pripravljena le na izmenjavo prebivalstva.
Toda budimpeštanski merodajni krogi so nenavadno iznenadoni nad obliko, po kateri si Romunija zamišlja rešitev teritorialnih vprašanj in trdijo, da je na tej podlagi nemogoče p r i č e t i pogajanja.
V bukareških krogih pa izjavljajo, da Romunija navzlic najboljši volji, da sklene z Madžarsko sporazum, pod nobenim pogojem no lil mogla pristati na tako velike ozemeljske spremembe ter bi to pomenilo propad vsega romunskega gospodarstva
»Samouprava« o patriotizmu Srbov, Hrvatov in Slovencev
Belgrajska »S n m o u p r n v n « objavlja zanimiv uvodnik, v katerem pravi, da so Srbi dol,so kolebali, na katero stran naj se izvede zediiijenie. Končno so dogodki sami odločili, da se mora i/vesti v smeri proti zahodu in ne proti vzhodu — kar bi bili r 1 >i i/ razlogov sorodstva preje pričakovali. Srbi so to novo državo razumeli tako, da je vsa njihova. Za to so prinesli v njo hitro vse svoje stvari in tako se je notranji položaj zamotal.,, I oda sedaj s rs k i narod pričenja razumeti, da ni samo njegovo rodoljnbje potrebno za varnost države, marveč, da je za to potreben tudi patriotizem Hrvatov in Slovencev in da še v tej združeni zvezi najdemo vsi svojo varnost in svojo rešitev. Srbski narod je začel razumevati., da ta država ni potrebna samo njemu, marveč še mnogo bolj Hrvatom in Slovencem, posebno če se v luči današnjih dogodkov ozremo na zemljepisno priliko. Ker srbski narod sedaj počasi vse to razumevati začenja, ga morajo Hrvati in Srbi za to ljubiti, da se ne bo pripetilo, da jih je. on ljubil — zaman.
»Hrvatski dnevnik« na naslov Srbov
»Hrvatski dnevnik« objavlja uvodnik. kjer nadaljuje razpravljanje o uvedbi reform na polju socialnega in gospodarskega življenja v naši državi l.ist na to pravi, da je Jugoslavija v glavnem kmetska država in da iz le;ra izhajajo gotove posledice tudi za napovedane reforme. List piše: »Zaradi tega mislimo, da bi bilo boljše, ako bi se nn mesto dolgih razprav o raznih inozemskih vzorih v slovenskih. posebno pa v srbskih krajih kaj več storili /a lioljšn organizacijo kmetskega ljudstva ne samo s stanovskega vidika, marveč tudi s stališča, da naj Ivo kniel nosilec vse državne politike v zdravem sodelovanju z meščanskimi skupinami. Mesto, da mečejo oči po tujini, bi srbski rodoljubi storili boljše, ako bi malo bolj proučevali to. kar se je zgodilo na Hrvatskem in zase v porabili vse. kur se je na Hrvatskem izkazalo kot koristno. Razbitje srbskih narodnih sil ni noben zdrav pojav. Srbski politiki bi se morali svojemu ljudstvu približati, organizirati kmeta in mu dati možnost, da postane odločilni in odločujoči činitelj v političnem življenju svoje domovine.«
Marksisti v »Samostojni demokratični stranki«
»Hrvatska strnža« razpravlja o razdoru, ki se je pojavil v vrstah Samostojne demokratske stranke, ki da se na vse strani razkraja. Najprej da se je odcepilo Seljačko kolo«. sedaj pa da gre razpad dalje. Danes je ta stranka lia vladi (skupno z dr. Mačkovo stranko) in se seveda ne more več posluževati sku-pocene ljudskofrontaSke demagogije. Zaradi tega vin so se sedaj v stranki sami dvignili vsi ti*ti. ki čutijo marksistično, in očitajo vodstvu da i:e prepreči napadov mi Sovjetsko Rusijo ter : izkrivljenih prikazov sovjetskih sovho/ov iu kolhozov, ki jih sporejajo s črnimi režimi pradavnih egipstili faraonov«
Vodstvo razpadajoče SDS odgovarja »ner-gaški desetorici. ki je podpisala odprto pismo, da ga to nc boli ker da so nekateri bili iz stranke že izključeni, nietl tem ko so se jim drugi obesili na vrat m zahtevajo sedaj od stranke, da spremeni politiko v marksistično smer. Vodstvo stranke pravi, da motivi teh spodov niso povsem nesebični, a noče povedati, kaj naj ta očitek pomeni.«
Voditelj SDS Vilder pa je bil po poročilu Hrvatske straže« v Novem Sadu. kjer je bil sestanek ra/paduječe SDS. Sestanka sc je udeležil tudi Adam Pribičevič in je na njem poročal Vilder. ki sc že dalje časa raZgovar.ja s prvaki Glavnega odboru narodne radikalne in demokratske stranke v cilju koncentracije«. Kar naj |ioiueni, d i se hoče razpadajoča SDS uloviti v krilo kakšne druge stranke, pa ima to nesrečo, da se oprijemlje — fantomov,
Nemci v Sloveniji
O b z o rr< poroča po navedbah glasila nemške man jšine »Deutsche Nachrichten«, da je vrhovni voditelj nemške manjšine v Jugoslaviji dr. Janko objavil pojasnilo, v katerem pravi, da je bila sicer oglašena prepoved za na-daljno sprejemali je članstva v objem »švabsko-neinškega Kulturbunda«. toda da ta prepoved ne velja za Slovenijo. V zvezi s tem poziva list Nemce v Sloveniji, naj neodložljivo prijavijo svoj vstop v krajevne organizacije Kulturbunda.
Isti list poroča, da sta Josef S< bober, pro-kurist pri l esni industriji na Kočevskem, ter dr. Georg Riithel, zdravnik, preds. bivše Zveze nemških dijakov na Kočevskem, poslala vladi v Belgradu protest proti temu, da bi šel »Dijaški dom« v Kočevju na dražbo, kot je to bilo odločeno. Oba gospoda v svoji vlogi naglašata, da je bil ta dom prej last kočevskih Nemcev, ki jim je b*l odvzet in izročen Slovenskemu dijaškemu domu«. Dražba se naj torej prekliče, dijaški dom pa izroči kočevskim Nemcem.
Nadzorujmo dobičke prekupčevalcev
Jutranji 1 i s t< objavlja dopis Rudiec-ve hčerke Milice ki pravi, da bi bilo potrebno, da se postavi pod nadzorstvo dobiček -kramarjev« in prekupčevalcev in tako kmetsko ljudstvo zavarovati prod njihovimi nenasitnimi špekulacijami, ki jih je najnovejša uredba o odkupovanju žita omogočila. Milica Radič-Dov-čič pravi, da bi bila morala Gospodarska slogu to stvar urediti tako, da bi bila določilo najnižjo ceno, pod katero kmet ne sme prodajati svojega žitnega pridelka. Gospodarska sloga bi bila storila samo svojo dolžnost. Toda tega ni storila, čeprav je njena prva dolžnost, da se pobriga za prehrano hrvatskega naroda in — po zaslugi »demokratične politike«, pravi gospa Milica — tudi prehrane kmetskega ljudstva samega.
Ni športa brez morale
■ »Zagrebački list« piše: Šport in morala, lo sla dva istovetna pojma, šport brez motale ie v popolni protivnosti proti samemu sebi. V športu je temelj napredka in uspeha inoraia, in to bolj, kakor kjerkoli drugod.

40 let Vzajemne zavarovalnice
Ljubljana, 31. julija 1940.
filtri praznuje Vzajemna zavarovalnica važen jubilej, 40 letnico svojega ostoja. Kajti dne 1. avgusta 1S99 je začela poslovati Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani iti gleda sedaj že na 40 let plodo-nosnega dela v našem gospodarstvu.
Pred nami so poslovna |>oročila zavoda od ustanovitve dalje, ki kažejo od leta do leta nov napredek in so živa kronika našega zavarovalstva v vsej uspešni dobi 40 let.
Prvo poslovno poročilo obsega dobo od L avgusta 1899 do 31. decembra 1901 ter je v tej dobi zavarovalnica postavila svoje prve temelje. Ze na koncu leta 1(>01 je imela »Vzajemna zavarovalnica-proli požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov 2558 pravotnočnih zavarovalnih pogodb za vsoto 5.8 milijonov kron in je znašala premija 20.833 kron, za 7 po/arov pa je zavarovalnica izplačala od I. avgusta 1899 do 31. decembra 1901 5074 kron odškodnine. Majhna je bila podlaga, toda solidna in na tej podlagi se je delo nadaljevalo. Že prvo leto je bil izkazan upravni prebitek v znesku 2494 kron.
1902: Prirastek kaže jasno, da je podjetje zdravo in potrebno. Sklenjena jc bila prva pozavarovalna pogodba.
1903: Napredek se kaže na vsej črti.
1904: Napredek našega domačega zavoda jc povoljen.
1905: Napredek je jasen in se domača zavarovalnica s tem samo priporoča.
1900: Napredek je trajen, odločen.
K07: Številke kažejo nov napredek.
1908: Tempo naraščanja je znaten.
1909: Zavod po določeni smeri trajno napreduje.
1910: Podloga je dobra in zavod plodonosen.
1911: Leto je bilo glede požarov nesrečno, kar čutijo vse zavarovalnice. Zavarovalnica je tudi v tem letu pokazala svojo moč.
1912: Zavarovalnica se je pokazala vredna zaupanja, katerega ji izkazuje večina zavednih Slovencev.
1913: Napredek je splošen. Pred izbruhom svetovne vojne je zavarovana vsota na poslopjih znašala že 120.8 milij. kron, na nepremičninah ftO.S milij. kron, v oddelku za zvonove pa 184.85 milij. kron. Premije so narasle skupno na nad pol milijona kron letno. Leta 1913 je bilo izplačanih na škodah skoraj 3f)0.000 kron.
Vojni leti 1914 in 1915 sta ovirali polni razvoj, kajti gospodarjev ni doma, na Goriškem pa počiva popolnoma vsak promet. Tudi v letu 1916 je zavod lepo napredoval kljub vojni. Mogoče je bilo odkupiti ostale deleže ustanovnega zaklada in je stopila zavarovalnica popolnoma na lastne noge. V oddelku zvonov proti razpoki je zaradi oddaje zvonov padla zavarovalnina. Za časa vojne je ravnateljstvo sklenilo opustiti zavarovanje zvonov, oz. nadaljevati le z zvišaniin plačilom in izpretne-njenimi pravili.
Leta 1917 so bile požarne škode znatne zaradi večjih požarov. Varnostni zaklad je-zelo narastel. Upoštevati jc bilo treba tudi položaj na Goriškem.,
Z letom 1918 so nastopile izpremenjene razmere. Ker so del slovenskih dežel zasedli Italijani, je plačilo tamošnjih udov zaostalo in so ga pobirali tairtošnji poverjeniki ter nalagali v hranilnice. Upoštevati je bilo tudi že izgube na vojnih posojilih.
Leta 1919 je zavod sklenil prodati kupčije v nemški Avstriji ter goriške kupčije oddati v polno pozavarova.nje italijanski zavarovalnici. Mnogo je bilo treba odpisati za goriške kupčije.
Ze bilanca leta 1920 je izkazala življenjski oddelek, ki je začel poslovati dne 1. novembra 1919 ter je v zvezi s tem tudi zavarovalnica izpremenila naziv samo v »Vzajemna zavarovalnica«. Za nadomestitev izpadlega poslovanja v Avstriji in Italiji se ie razširilo poslovanje na Prekmurje in začelo se je organiziranje posla na Hrvatskem v Vojvodini. V Sloveniji se je število članov podvojilo. Število uslužbencev je doseglo že 40.
V	bilanci za 1921 je bila odpisana vsa premija, ki ne pripada Jugoslaviji. Zavod je razširil delovanje na Bosno in Hercegovini). Zavod je že nadomestil izgube na odpadlem ozemlju.
V	letu 1922 se je delokrog zopet razširil in sklenjene so bile tudi pozavarovalne pogodbe.
V	letu 1923 se jc premijska rezerva skoraj podvojila. Gledati je na to, da se vse rezerve čim bolj okrepe.
Tudi v letu 1924 je bil ugotovljen stalen napredek. Bilanca je vsako leto boljša.
V	letu 1924 je bila podaljšana zavarovalna pogodba z dunajsko zavarovalnico. Kljub obilnim požarom je bilo leto zadovoljivo.
V	letu 1925 je ustanovila zavarovalnica poleg lepo napredujočih podružnic v Sarajevu, Splitu in Zagrebu tudi podružnico v Belgradu za Srbijo in Vojvodino. V letu 1926 so bili požari zopet številni kakor leta 1927 in vedno bolj pa se je večala vsota razpoložljivega denarja za eventuelne škode.
Leta 1928 je začela graditi zavarovalnica lastno palačo. Opustila je podružnice in namesto njih ustanovila glavna zastopstva. V prihodnjem letu 1929 si je zavarovalnica dogradila svojo novo palačo, v katero se je vselila dne 7. septembra 1930. Dne 6. oktobra je palačo blagoslovil prevzvišeni nadškof dr. Anton B. Jeglič. Palača je stala skoraj 8.0 milij. din. Nadalje je za Stadionom začela zidati stanovanjske hiše.
Poslovno leto 1931 je bilo dokaj ugodno. V tem poslovnem letu je zavod vpeljal zavarovanje -Karitas< točno po zavarovalnem regulativu in po vzorcu podobnih inozemskih ustanov. Ta ustanova se počasi, toda lepo razvija. V letu 1932 se je poslovanje razširilo tudi na jamstveno in nezgodno zavarovanje ter avtokasko. V naslednjih letih 1933 in 1934 so bile gospodarske težave znatne, vendar razvojna pot zavoda ni zastala. Konkurenca je postala močnejša, ljudsko zavarovanje »Karitas« se je lepo razmahnilo v korist malega človeka .Leta 1935 je zavarovalnica izpremenila svoja pravila, vendar ne bistveno. Začela je zidati novo hišo ob Miklošičevi cesti. Za nameščence je bil osnovan poseben pokojninski sklad. Začela je izhajati »Naša moč« v nad 100.000 izvodih.
Leta 1936 je stopil v veljavo tarifni sporazum zavarovalnic za skoro vse elementarne panoge zavarovanja. Neugodno je vplival na splošno zavarovalstvo polom dunajskega Feniksa. Javna bremena zavarovalstvu se rnnože. Toda že leta 1937 kaže domače zavarovalstvo nove napredke. V po-zavarovalstvu je stopila Vzajemna v stik z bolgarskim zavarovalnim zadružništvom, lavna bremena se večajo dalje. Leta 1938 je bila zavarovalna zakonodaja zelo živahna in smo dobili celo vrsto novih uredb in pravilnikov. Poleg tega je nastopila obveznost nalaganja v državne papirje Davčna bremena so nadalje visoka. Vkljub raznim težavam je bilo I. 1959 zaključeno ugodno. Posli so nadalje znatno narasli.
Za varnost obveznosti Vzajemne zavarovalnice v elementarnem oddelku je na koncu leta 1939 jamčilo 31.6 milij. din sredstev, v življenjskem pa je bilo 71.3 milij. din pokritja za obveznosti Vzajemne zavarovalnice.
Ce pogledamo samo življenjsko zavarovanje, vidimo, kako močna je postala Vzajemna zavarovalnica na tem polju. Zavarovana vsota v življenjskem oddelku je znašala na koncu let 1938 in?939 v milij. din:
Vzajemna, Ljubljana Slavi j a, Ljubljana Croatia, Zagreb Jugoslavija, Belgrad Zedinjena, Belgrad Rosija-Fonsijer, Belgrad Dunav, Zagreb Beogradska zadruga, Belgrad Srbija. Belgrad Šumadija
Nadalje nam kaže v požarnem zavarovanju primerjava zavarovalnic v naši državi tole sliko za 1939 (v oklepajih podatki za 1938) čiste premije: Vzajemna zavarovalnica 11.425.000 (10.959.000). Sla-vija 11.872.000 (ll.67ft.0C0). Croatia 21.513.0C0 (20.890), Sava 2ft.8ft0.000 (24.674.000), Jugoslavija 14.739.0C0 (13.934.000), Zedinjena zavar. 11.690.000 ril.13S.000), Rosija-Fonsijer 8.265.000 (7.581.000), Dunav. — (8.663.000), Beogradska zadr. 5.263.000 (4.476.000) in Srbija — (3.513.000) dinarjev.
273.1	317.5
373.0	262.0
378.0	3S5.3
232.0	253.0
293.0	f
24ft.O	?
189.0	f
132.0	133.0
101.0	04.5
53.0	51.3
Posojilnica Kmečke zveze v Ljubljani
Kot smo že poročali, začne poslovati nov kmečki denarni zavod »Posojilnica Kmečke zveze v Ljubljani, zadruga z neomejenim jamstvom«.
Njen lokal se nahaja na Tyrševi (Dunajski) cesti 38, pritličje (v palači Zadružne zveze). Poslovala bo vsak delavnik od 8 do 12.
Ko obveščamo javnost o ustanovitvi Posojilnice kmečke zveze«, pod kalero je razumeti tudi hranilnico, moramo v kratkem pojasniti razloge, ki so privedli do ustanovitve tega denarnega zavoda, in naloge, katere naj bi vršil po zamislih ustanoviteljev.
Kmetje lia splošno nimajo denarja. Vendar je mnogo tudi takih kmečkih ljudi, ki jim je mogoče ob varčnem gospodarjenju prihraniti kakšen znesek »za slabe čase«. Opaziti pa je, da v mnogih primerih kmečki ljudje svojih prihrankov ne vlagajo v domače kmečke hranilnice, temveč jih nosijo v mesto, v nekmečke denarne zavode. Vzroki za takšno postopanje so različni: nezaupanje, višje obresti, skritje denarja pred ljudmi v domačem kraju itd.
Kakor je tako ravnanje po eni strani sicer razumljivo, so vendar njegove posledice škodljive za ves kmečki stan. Denar, ki je vložen v nekmečke zavode, služi v oploditev in okrepitev nekmečkega gospodarskega življenja, kmet sam pa dobi pri takih zavodih kredit le težko in po težkih pogojih.
Vodilni možje slovenskega kmečkega gibanja so z ustanovitvijo novega, kmečkega denarnega zavoda omogočili, da bodo kmetje odslej lahko svoj denar vlagali tudi v mestu, pri laslneiii kmečkem zavodu, ki bo pod vodstvom najuglednejših kmečkih gospodarjev iz vseh delov Slovenije nudil popolno varnost vlog in jamstvo, da bo naloženi denar uporabljen v okrepitev kmečkega gospodarskega življenja. Pri tem pa je poudariti, da novi denarni zavod ne bo škodoval domačini rajfajznovkam; njegovi ustanovitelji so namreč naglasih sledeča načela: Kmečki denar v kmečke denarne zavode. Svoje podeželske hranilnice varujmo kot punčico svojega očesa. V »Posojilnico kmečke zveze« naj se sleka le oni denar, ki ga iz katerega koli razloga ne morejo zajeti naše rajfajznovke.
Upoštevajoč ta načela in obrazloženo potrebo začenja "»Posojilnica kmečke zveze< svoje delo m prosi vse kmečke ljudi, da ne gredo mimo ujc.
Dovoljeno zvišanje cen
Kr. banska uprava je odobrila tvrdki Železarna Muta, da sme povišati pri prodaji na veliko cene lopatam, motikem, rovnicam (kopačem, bu-dakom) vseh vrst, tako da pribije v ceniku, ki je bil v veljavi 31. avgusta 1939, k vsem cenam pri-bitek v višini 37% cen od avgusta 1939 in zaokroži tako dobljneo ceno navzgor na 5 par. Popusti in drugi plačilni pogoji imajo ostati taki, kakor so bili v veljavi dne 31. avgusta 1939. — Tvrdki Štajersko železo-industrijska družba v Zrečah, da sme zvišati pri prdaji na veliko cene sekiram vseh vrst, tako da pribije v ceniku, ki je bil v veljavi 31. avgusta 1939 k vsem cenam pribitek v višini 26.5% prvotnih cen in zaokroži tako dobljeno ceno navzgor na 5 par. Popusti in vsi drugi plačilni pogoji imajo ostati taki, kakor so bili v veljavi dne 31. avgusta 1939. — Tvrdki Fužine Ernst T i s c h 1 e r v Vitanju, da sme povišati pri prodaji na veliko cene lopatam, motikam, rovnicam (kopačem, budakom) vseh vrst tako, da pribije v ceniku, ki je bil v veljavi 31, avgusta 1939 k vsem cenam pribitek v višini 37% cen od avgusta 1939 in zaokroži tako dobljeno ceni navzgor na 5 par. Popusti in drugi plačilni pogoji morajo ostati isti, kakor so bili v veljavi dne 31. avgusta 1939. — Tvrdki Bratje Hočevar, tov. gospd orodja v Mekinjah pri Kamniku, da sme povišati pri prodaji na veliko cene sekiram vseh vrst tako, da pribije v ceniku, ki je bil v veljavi 31. avgusta 1939 k vsem cenam največ pribitek v višini 26.5% prvotnih cen in zaokroži tako dobljeno ceno navzgor na 5 par. Popusti in drugi plačilni pogoji imajo ostati taki, kakor so bili v veljavi 31. avgusta 1939. — Tvrdki Čak ovački paremlin d. d. Čakovec, da sme prodajati pri prodaji na veliko 100 kg pšeničnih otrobov, debelih, po 165 din; pšeničnih otrobov, drobnih, po 155 din; živinske krmilne moke št. 8 po 170 din. Cene se računajo franko postaja Čakovec, vključno skupni davek brez vreč.
Cene lanenega semena
Mi moramo uvažati velike količine bombaža, za katerega izda nio lepe deuarce. Zato sc mnogo priporoča, da moramo poživiti lanarstvo, da bomo z doma pridelanim predivoin nadomeščali uvoženi bombaž. Lan nam pa daje tudi seme, ki se potrebuje za pridobivanje lanenega olja in raznih njegovih izdelkov. Tako priporočanje pa bo imelo samo
tedaj odziv, če bosta preja in seme imela tudi primerno ceno, da se bo pridelovanje splačalo.
Letošnja dolga in huda zima je uničila marsikatero polje z zimskim lanom. Zaradi tega bo letus mnogo manjši pridelek in slabše kakovosti kot je bil lansko leto, Zaradi splošne podražitve vseh vrst blaga in slabega pridelka snin pričakovali, da bo tudi cena lanenega semena letos precej višja od lanske. Saj so se tudi razni izdelki lanenega olja močno podražili. Toda maksimirana cena je dolor če na z 4.40 din za kilogram, lansko leto pa je bila cena približno 3.3t Odin za kilogram. Ne vem, kdo je imel glavno besedo pri določanju maksimalne cene lanenega semena. Kmetje gotovo ne, najbrž pa oni, ki seme od kmeta kupujejo za predelavo in bodo na la način dobili jioceiii seme. Produkte pa bodo gotovo prodajali po drugi maksimirani ceni, ki ni v razmerju s ceno semena. S tako maksimirano ceno seveda ni bila napravljena nobena usluga akciji za povečanje domačega pridelka lanenega semena in prediva. Po tej nizki ceni kmetje nočejo niti prodajati laneno seme in če bo ostalo pri tem, bodo mnogi zopet opustili pridelovanje lanu in se vrgli na kulture, ki dajo večji zaslužek. S tem bomo morali zopet povečati uvoz in pošiljanje denarja preko meje. Kmet pa bo ob zaslužek, do katerega ima pravico.
Nekatere vrste semen imajo pa mnogo previsoko ceno, ki pa ni maksimirana. Toda pri teh cenah imajo škodo samo kmetje, ki seme kupujejo, in dobiček kmetje, ki seme prodajajo. Tu drugi niso zainteresirani, zato se Itidi ne brigajo, je li cena
visoka ali nizka (u. pr. inkaruatna detelja). Inž. B. *
Odlikovanje. G. dr, Ivan Pless. tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljublja-I.jani je odlikovan z bolgarskim redom sv. Aleksandra IV. stopnje. — Iskreno čestitamo.
I milij. din za Gorenjsko mlekarsko zadrugo v Kranju. Svoječasno je Priv. agrarna banka odobrila Gorenjski mlekarski zadrugi kredit 3.5 milij. din. Sedaj nam poročajo iz Belgrada, da je upravni odbor Priv. agrarne banke na svoji seji dne 29. julija odobril Gorenjski mlekarski zadrugi še I milij. dinarjev kredita kot obratni kapital za njene naprave.
Izvoz jajc. Iz ljutomerskega okraja je bilo izvoženih v drugem tromesečju april—junij t. I. naslednja množina jajc: V Švico 56 vagonov s te/o 558.805 kg. v Nemči jo 27 vagonov s težo 252.287 kg. v Češko 10 vagonov s to/o 84 tisoč 940 kg, v Italijo 2 vagona s težo 19.580 kg. Ves izvoz jajc v inozemstvo je znašal 95 vagonov v skupni teži 893.412 kg v vrednosti 9 milij. 579.179 din.
— Pri lenivosti črev in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Josefova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Josefova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s salinskim sredstvom za odprtje.
Ogl. reg. S. br. 30474/33.
Borze
Dne 31. juli ja 1940.
Denar
Ameriški dolar 55.— Nemška marka <4.70—14.90
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 1,755.040 din, na belgrajski borzi 6,323.900 din. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 250.000 dinarjev.
Ljubljana — uradni tečaji
London 1 funt....... 169.13— 172.33
Newyork 100 dolarjev .... 4425.00—4485.00 Ženeva 100 frankov..... 1008.06—1018.06
Ljubljana — svobodno	tržišče
London 1 funt..............209.18— 212.38
Newyork 100 dolarjev . . . .	5480.00—5520.00
Ženeva 100 frankov..........1245.70—1255.70
Ljubljana — zasebni kliring
Berlin 1 marka....... 14.70— 14.90
Zagreb — zasebni kliring
Solun 100 drahem........39 denar
Belgrad — zasebni kliring
Solun 100 drahem........40 denar
Sofija 100 din..........90 blago
Curih (ob 12). Belgrad 10, Pariz 9.75. London 17.50, Newyork 440, Milan 22.20. Madrid 40, Berlin 175.75, Sofija 5.25, Buenos Aires 90.
Curih («b 15). Pariz 9.70 (bankovci 6.25), London 17.50 (bankovci 11.75), Newyork 440 (bankovci 457), Milan 22.20, Madrid 40, Berlin 175.75 (rez. marke 51.50, trgovske marke 18.50).
Vrednostni papirji Vojna škoda;
v Ljubljani 438—442 v Zagrebu 442—445 v Belgradu 442 denar
Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko jiosoj. 96—98, agrarji 50—51, vojna škoda promptna 438—442 begluške obveznice 77—78, dalm. agrarji 69—70, 8% Blerovo posojilo 97—98, 7% Blerovo posojilo 93.50—94.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 99—100, 7% stab. posojilo 99—100. — Delnice: Narodna banka 7.900—8.000, Trboveljska 300 do 305, Kranjska industrijska družba 148 denar.
Zagreb. Državni papirji: 7% itivest. posojilo 96 denar, agrarji 50 denar, vojna škoda promptna 442—445, begluške obveznice 78 blago, dalm. agrarji 70.50—71.50, 6% Sumske obveznice 70 denar 47° severni agrarji 50 denar, 8% Blerovo posojilo 97.50 denar, 7% Blerovo |>osoji!o 93—94, "7c jiosojilo Drž. hip. banke 100 denar. — Delnice: Priv, agrarna banka 192 blago. Trboveljska 300—305 (300), Gutinann 52 blago, Sladk. tov. Osijek 245—250, Osj. livarna 165 denar, Isis 32 denar, .ladr. plovba 400 denar.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko jioso^ilo 98 denar, vojna škoda promptna 442 denar. begluške obveznice 76.75—77.50, dalm. agrarji 70—70.50 (70.50 70), 6% šuniske obveznice 70 blago, 4% severni agrarji 51.50 denar, 7% Blerovo posojilo 93 denar, 7r/r posojilo Drž. hip. banke 100 denar. 7% stab. posojilo 93 denar (94). — Delnice: Narodna banka 7.900 hlaco. Priv. agrarna banka 190—191.50 (drobni komadi).
Sitni trg
Novi Sad. Vso nespremenjeno. Promet majhen.
JTprof^rnesl^er^^
Bolniki, ki se zdravijo z radijem, morajo seveda ležati v zavodu. Zaradi pomanjkanja prostora pa se pogosto zgodi, da čakajo po cele tedne na postelje.
Težko operirani bi potrebovali posebej pripravljenih jedi. Tudi za rakom obolelim je potrebna posebna dijeta, ki je n. pr. v nasprotju z ono pri za sarkomom obolelimi, ki leže tudi v zavodu. Vendar zavod zaradi pomanjkanja prostora nima svoje kuhinje in dobiva le enotno hrano iz bolnišnice za duševne bolezni. Prav tako nima zavod lastne pralnice. Prepotrebnih majhnih sobic za izoliran je smrdljivih ali jako slabih bolnikov tudi ni.
Bolniki trpe zaradi te stiske, ki je tudi zdravemu osebju zelo škodljiva. Kadi j, ki ga imajo drugje spravljenega globoko pod zemljo, stoji — zaradi pomanjkanja prostora — v sobi velikega rentgenskega aparata in po mili volji obseva zdravo osebje, ki ima tu ves dan posla.
Kljub vsem tem in še mnogim drugim težavam pa najde v zavodu zdravja in utehe veliko število bolnikov. Rak je zahrbtna bolezen, ki sprva ne povzroča bolečin, zato prihaja ogromna večina bolnikov zelo pozno, velikokrat prepozno. In lo ne samo bolniki z dežele, ne, tudi mestni ljudje čakajo tako dolgo, da se bolezen razpase po vsem telesu. — In vendar je tako enostavno varovati se pred neozdravljivim rakom: pustimo se vsakih nekaj mesecev pregledati! Če je kaj: opazili smo o pravem času, ko je rak ozdravljiv, če ni nič: kako lahkega in veselega srca zapuščamo zdravnika.
l!ak je v začetku na eno mesto omejena bolezen in tedaj ga je najlaže ozdraviti. Čim pa se razširi na sosednje tkivo in organe, ga je težje ozdraviti. Ko pa se po mezgovnicah in žilah raznese po vsem telesu, ga ni več moči zatreti.
dovoljujejo se več s tem, da i&ozi zdravo tkivo obsevajo obolela mesta. Prav pogosto se posreči, da aparate z deset in sto tisoč volti napetosti pritisnejo prav na raka, ki je tako rekoč skrit v telesu. Tako se obvarujejo zdrava tkiva pred škodljivim učinkom žarkov iu se obseva le rak z izredno silnimi dozami, ki jih zaradi občutljivosti kože z običajnimi rentgenskimi aparati nikdar ne bi bilo moči dovesti do obolelega mesta v globini telesa. Koža namreč prenese le gotovo dozo rentgenskih žarkov. Ce se to dozo prekorači, nastanejo ogabne rane, ki ne zarastejo desetletja.
Zdravljenje bolnikov ni edini cilj zavoda. V njegovih prostorih se vrSe raziskovanja o raku. Na miših, podganah, morskih prešičkih, zajcih itd. se vrše poizkusi. Vrše se kemična in bakteriološka raziskovanja. Zavod ima na razpolago izčrpno knjižnico o raku, ki jo ie g. doc. dr. J. Cholewa z velikim trudom v teku desetletij zbral in izpopolnil.
Zmaga nad rakom še ni dosežena. Mogoče bodo še milijoni ljudi postali žrtve anarhistične rasti celic, preden se bo posrečilo zatreti tega groznega sovražnika človeštva. Toda človeški duh ne miruje. Tudi Slovenci skušamo dodati svoj delček k velikim naporom vseh narodov. In prišel bo čas, ko bomo zvečer legli brez misli na raka, prav tako, kot sedaj ne pomislimo več na kugo, koze in druge take bolezni, ki so včasih strahotno morile Človeštvo.
Zalo pa bi bilo nujno potrebno — in je to naša narodna dolžnost — da kjer koli in kakor koli najdemo potrebna denarna sredstva, da Zavod za raziskovanje raka uredimo lako, da bo mogel ustreči veliki nalogi, ki jo ima v skrbstvu za naše narodno zdravje v boju proti enemu osnovnih zlov, ki bičajo naše ljudstvo in mu morijo kali njegovega trajanja. Denar za te potrebe se mora najti. Vse druge narodne potrebe morajo stopiti nazaj, tako se nam zdi, kadar gre za zdravje slovenskega naroda, liil bi naravnost zločin nad narodom, ako bi ta naš dragoceni zavod postavili v isto vrsto z gradnjo mostov ali popravljanjem cest in mu prikrajšali možnost neoviranega dela na ljubo drugo- in trotje-vrstnim nalogam. Zdravniki, sestre usmiljenke, bolniški strežniki so v polni zavesti, kakšnim osebnim nevarnostim so se izpostavili, ko so sprejeli službo v tem zavodu, v izredno težki in nevarni službi tako rekoč žrtvovali sami sebe za zdravje
Legenda
Bilo je v davnih časih. Po naših hribih so še stali utrjeni gradovi, kjer rastejo dandanes smreke in borovci, ter bršljan prepleta pozabljene ruševine.
Na Gaberski gori, kjer se danes komaj še vidijo razvaline gradu, je stanoval takrat Georg Gall von Gallenstein. Imel je velika posestva in več gradov v okolici. Takrat v Cerknici Je ni bilo njiv, tudi ne na Volčini in v Kurjeku. Bili so tam gozdovi in mnogo divjačine v njih.
Georg je bil strasten lovec. Lahko bi dejal, da je imel preštete vse zajce, lisice in srne v vsej bližnji okolici. V Erjavki so bili zajci doma, v Kam-nem vrhu in Močilnem hribu lisice in jazbeci, na Velikem hribu pa so se vsak dan pasle srne.
— Prišla bo ura, ko bodo tudi v Velikem hribu zalajali psi!
Bilo je jeseni. Grofa je obiskal sosed iz Kom-polja s svojo hčerko in sinom. Domenili so se, da pojdejo jutri na lov. Ni vrag, da ne bi prinesli srnjaka ali vsaj nekaj zajcev in lisic.
Ko se je drugega dne dvigalo sonce izza Žo-novca, so stali na svojih mestih. Gonjači so se razkropili po hosti, psi so vohali za divjačino.
Georg Gall je dobro vedel za srnjaka. Dvakrat mu jo je ubral, danes mu ne sme. Rekel je Adelvini iz Konipolja sinoči, da ji bo že nekaj prinesel. In srnjaka ji mora prinesti!
V Ilovici je zalajal pes in gonil skozi Greben v Podpeč. — S tem ne bo nič. Kmalu se je oglasil drugi v Otavniku. Mimo Georga je šinil srnjak. Nameril je in sprožil. Srnjak se je pognal še huje. Grof ni obupal. Spustil se je za njim, saj nekje bo gotovo obležal. Ko je bil v Cerknici, ni bilo srnjaka nikjer več. a iz grma je puhnil zajec. Prav tisti zajec, ki mu je oni dan obevekal peso na njivi in zelne, glave. Georg ga je že večkrat zasledoval, a vselej mu je odnesel pete. Psi so ga zavohali in se pognali za njim. Dolgonožec je bil danes zmeden.
Dve leti uspešnega dela
v zavodu za raziskovanje in zdravljenje novotvorb v Ljubtani
Preiskava bolnika v zavodu.
Rak je bolezen, ki sprva ne boli, ko prične boleti — se je že razširil. Bolečina je pri marsikateri bolezni človeku dragocen prijatelj — pri raku pa ne, ker nastopi prekasno.
Rak je razširjen po vsem svetu. Napade lahko vse organe. Nekatere vrste raka laže zdravimo, n. pr.: raka kože, jezika, maternice, prs itd. Seveda, če se prične pravočasno z dravljenjem! Najteže je zdraviti raka požiralnika, želodca, jeter in pljuč.
Rak ni nalezljiv. Kak se ne podeduje, podeduje se le pripravljenost za raka. Nekatere rodbine kažejo posebno pripravljenost za to bolezen.
Vzroka raka še ne poznamo. Včasih tudi niso poznali vzrokov drugih bolezni in so jih vendar odlično zdravili. Raka zdravimo — in ozdravljamo — z nožem, z električnim nožem, z renlgenovimi in radijevimi žarki in s posebno protirakovo dijeto. Vsa ta sreds.tva — razen dijete — ima banovinski zavod za novotvorbe v Ljubljani na razpolago v najmodernejši obliki. Lela 1895 je odkril ROntgen X-žarke. Štirideset let razvoja je razvilo njegovo majhno cev v silno orožje. Sedanji aparati izžarevajo žarke, ki filtrirani prodirajo skozi meso in kosti v globino do obolelega mesta. Še več! Ne za-
Ubral jo je kar po poti navkreber proti vasi, da sam ni vedel, kdaj se je znašel med hišami. Psom so se pridružili otroci in metali za plaho živaljo kamenje. Še odrasli niso držali križem rok. Vse je drvelo tja proti cerkvici. Saj niti ne more. Vas je okrog in okrog visoko obzidana, da je varnejša pred turškimi napadi. Kdor bo urnejši, tistega bo.
Cerkvica je bila odprta. V oltarju je stala Mati božja in držala Sina v naročju. Rumeni žarki so se vsipali na njene lase in na obraz Jezuščkov.
Vsi so obstali, ko so videli, da je plahi begun puhnil v cerkev. Skočil je prav na oltar, se postavil na zadnje noge, sprednje je dvignil proti kipu kot da moli.
Pritekli so otroci in zakričali, pritekle so ženske in popadale na kolena; celo fantje in .možje so povesili glave in se prekrižali. Vsem se je inako storilo, nepopisna milina jih je prevzela. Psi so zacvilili,, stisnili r,epe med noge in se razkropili; niti eden ni prestopil praga.
Tedaj je prisopihal Georg. upehan in razkačen.
—	Da bi me ta žival za nos vodila! Kje ga imate?
Vsi so klečali, celo moškim so se upognila kolena, nihče ni odgovoril. Grof se je začudil. Čemu vendar kleče in buli jo v oltar? Tedaj je opazil zajca. Visoko je dvigal prednje šape pred Sinka v Marijinem naročju, kot da moli in prosi na pomoč.
Grof se ni menil za to. Zgrabil je puško in nameril. Žena, ki je klečala na pragu, ga je |)otegnila za roko.
—	Pa vendar ne boste! Ne vidite, da moli?
Zaklel je in jo brcnil stran. Hotel je sprožiti,
a kresalo ni dalo iskre od sebe. Vrgel je puško v kraj, izdrl bodalo in planil k oltarju.
Tedaj je ljudstvo vzdrhtelo. Groza jih je obšla. Kazen božja ga bo zadela! Oči so se uprle v ollar. In glej! Božji Sinek je stegnil ročico, da bo zaščitil z njo ubogo živalco.
Grof se je zgrudil na kolena. Groza ga je spre-letela, zadrgetal je po vsem životu. Prosil je od-
Po daljšem bolehanju je 31. julija 1910 v slo-venjgraški bolnišnici umrl hišni duhovnik g. Ernst Terstenjak, profesor v pokoju. Rojen je bil 23. decembra 1870 v Ljutomeru. Posvečen je bil 20. julija 1891. Kot kaplan je služboval pri Sv. Ani v Slov. Bistrici in v Kaninici pri Mariboru. Kot kurat je služboval v kaznilnici v Gradcu, nato je bil vojni kurat v Trstu in Pulju. Na graški univerzi je dokončal prirodoslovne študije in je služboval kot profesor v kadetnici v Inomostu. Vojne se je udeležil na ruski in italijanski fronti. l'o vojski je nekaj časa učil na učiteljišču v Mariboru, pozneje pa je bil vojni kurat v Valjevu. Po upokojitvi je bil nekaj časa za grajskega duhovnika pri grofu Paachu v Zgornji sv. Kungoti, pozneje pa župni upravitelj pri Sv. Juriju ob Pesnici. Tam je začel bolehati za srčno oslabelostjo iu je moral službo zapustiti. Zadnja leta je služboval kot hišni duhovnik slovenj-graške bolnišnice. Pogreb blagega pokojnika bo v jietek, 2. avgusta 1940 ob 10 dopoldne iz bolnišnice v mestno župno cerkev, kjer bo ob pol 11 sv. maša, nato bo pa pogreb na mestno pokopališče. Pokojni profesor je bil pobožen in vnet duhovnik, slrog do sebe in natančen v svoji službi. Ril je vedno zaveden Slovenec, tudi v avstrijski armadi. Silno je ljubil svoje domače in je pomagal dvema nečakoma do duhovniškega poklica. Radodarno je podpiral dijake in dijaške ustanove in je naredil mnogo dobrega. Bog mu bodi večen plačniki
Mirovni tabor
Marijinih vrtcev loške dekanije
Torek, 30. julija t. 1. bo ostal v svetlem spominu vsem otrokom, ki so se udeližili tabora Marijinih vrtcev na Bukovem vrhu nad Poljanami. Iz selške in poljanske doline ter iz Stare in ŠkoTje Loke je prihitelo nad 1100 dečkov in deklic, da na svojem tabornem kraju pri Žalostni Materi božji na Bukovem vrhu javno pokažejo svoje katoliško prepričanje in Marijo prosijo miru. To mlado Marijino armado je spremljalo 18 duhovnikov in večje šte-
puščanja Sinka in Mater in zdelo se mu je, da je olajšan.
Nato je vstal, prijel zajčka in ga nežno stisnil v naročje. Ljudstvo je še vedno klečalo, ko je šel grof skozi cerkev. Ženam so tekle solze po licih, celo moški so bili ganjeni, ko so videli čudež.
— Nič več te ne bom preganjal, ubogi dolgo-ušec, se je pogovarjal Georg z zajcem, ko sta bila zunaj. Pojdi v svobodo, ki jo ljubiš, kot jo ljubim jaz. Spustil ga je preko zida, da je veselo odskakljal v goščavje.
Prav tiste dni je prišel v naše kraje mož, ki je znal risati Mater božjo na platno in delati njene kipe iz lipovega lesa. Oglasil se je tudi pri grofu Gallu v. Gallensteinu. Takoj sta se pomenila, izrezljal bo iz lesa kip, ki bo predstavljal Marijo z Jezuš-čkom in zajca, ki moli, nad katerim se steguje drobna Detetova ročica v obrambo.
Sedem tednov je živel mož na gradu. Ljudem se ni prikazal, dokler ni skončal dela. Ko je sedem tednov minilo, je odšel in nihče ga ni več videl.
Kip je dal grof postaviti v cerkev na stranski oltar. Tedaj so začeli prihajati tja romarji od blizu in daleč. Cerkvica je postala premajhna. Treba je bilo misliti na novo cerkev.
Nekoč je v grad udarila strela in pogorel je do tal. Iz kamenja uničenega gradu so zgradili dve novi cerkvi. Stara se je. nato kmalu porušila. Čudodelni kip so postavili v glavni oltar nove cerkve, toda nekoč so ga romarji ukradli. Nekateri celo menijo, da je Marija z Detetom sama šla drugam. V oitar so postavili nov kip. O onem čudodelnem kipu so vedeli povedati le še stari ljudje.
Pravijo pa, da v mesečnih nočeh še sedaj pridejo na Goro zajci z vseh strani, a če hočeš katerega streljati, se spremeni v štor ali zeljnato glavo.
Večkrat tudi vidijo ponoči svetinje, ki lete po zraku od Gore proti Kumu, ker imajo baje tam nekje za Kunioin še danes čudodelni kip.
Janez Kotar.
AA RADENSKO KOPALIŠČE
po naravni ogljikovi kislini najmoč-nejše v Jugoslaviji in edino kona-^^T	lišfe te vrsto v Sloveniji zdravi >
uspehom bolezni srca. ledvic, živcev, jeter, žolča, želodca, netranjib žlez in 6polno motnih.
Modernt komfort, to!:oča voda, godba, dancing. kavarna, ton-kino, tenis itd. - Obširne prospekte dobite na zahtevo pri PUTNIKU ali naravnost od uprave kopališča SLATINA UADENCI.
Direktni vagon la r.liihilane, flpntrrada ln Zagreba do HHUiri^a kopaliftčnl
Ob priliki blagoslovitve zasilnega oltarja je g. škof dr. Rožman obhajal bolnike po sobah.
Zakaj je toliko nesreč na cesti
V člankih, ki jih je časopisje prinašalo zadnje dni, je bila navedena cela vrsta cestno-policij-skih predpisov. Navajanje teh prometnih predpisov tako, kakor jih predvidevajo uredbe in zakon, ima namen z njimi seznaniti porabnike ceste in tako zmanjšati število cestno-policijskih prestopkov na minimum. Opaža se pa, da nekateri omenjenih člankov niso jemali resno, ali pa jih sploh čitali niso, ker se še vedno dogajajo nesreče, katerih vzrok je malomarno kršitev cestno-policijskih predpisov in zdi se, da se posameznki ne bodo spametovali, dokler jih ne zadene občutna kazen.
Če pogledamo kroniko prometnih nesreč prejšnjega tedna, padejo v oči prav kričeči primeri prometne nediscipliniranosti nekaterih porabnikov cest. Tako je na primer neki kolesar na postajališču električne cestne železnice podrl in hudo poškodoval osebo, ki je pravkar izstopila iz voza cestne električne železnice. Zdi se, da so sploh predpisi o prehitevanju tramvajskih voz ter o vožnji mimo postajališč mnogokaterim neznani. Opazovalec cestnega prometa bo večkrat priča številnih manjših nezgod, ki se večinoma dogajajao zaradi zgoraj navedenega razloga Zato bi v kratkem navedel tozadevni predpis v želji, da si ga prizadeti vzamejo k srcu. Mimo vozov cestne električne železnice, ki stoje na postajališčih, smejo druga vozila peljati na oni strani, kjer ljudje vstopajo in izstopajo le zelo previdno in v taki razdalji, da občinstvo ni ogroženo. Ako se ni mogoče ogniti dovolj v stran, mora vozilo obstati, da vsi potniki vstopijo, izstopijo in odidejo iz voza. Pri tem pa morajo pešci, ki čakajo na postajališču, uporabiti le pločnik, ne pa se zbirati na cestišču, ker s tem ovirajo promet.
Druga nesreča se je zgodda zaradi nepravilnega prekoračenja ceste s strani nekega pešca tik pred avtobusom in je le prisebnosti šoferja pripisati, da ni prišlo do hujše nesreče. Zaradi tega vpoštevaj pravilo, da se sme cesto prekoračiti le, kadar je prosta, in sicer po najkrajši poti, tako da se vozišče čimprej zapusti.
Posebno značilen je primer, ki se je dogodil pred dnevi na Kongresnem trgu. ko je neka dama izstopila iz svojega vozila na levo stran prav pred prihajajočega kolesarja, tako da je ta zadel v odprta vrata avtomobila. Slučajno ti nezgoda ni imela hujših posledic, pač pa je dama hotela poučiti kolesarja, da mora bolj previdno voziti, ni pa upoštevala, da je ravno ona tista, ki bi ji bil potreben pouk. Iz vozila se namreč po policijskih predpisih ne sme izstopati nikdar na levo stran, ker je ta stran namenjena prometu iz nasprotne strani in za prehitevanji
Navedeni primeri jasno kažejo, da bi bilo dobro in koristno, da bi se tozadevnim člankom v dnevnem časopisju posvetilo več pažnje, ker so potrebni vsem brez razlike. Čas bi že bil. da bi naše ljudstvo uvidelo potrebo striktnega izvajanja cestno-policijskih predpisov, da bi bil konec prometnih nesreč.
Zasilni oltar na hodniku zavoda, ki ga je 6. junija letos blagoslovil prevzv. knezoškof dr. Rožman.
Operacijska soba.
vilo učiteljev in učiteljic, ki zaslužijo javno pohvalo, da so se tudi v počitnicah žrtvovali in pomagali za večji uspeh verske manifestacije naše mladine. Lepa cerkvica Žalostne Matere božje je bila vsa razkošno okrašena in prepletena z venci, tako da je tudi zunanjost dostojno vplivala na razpoloženja Marijinih ljubljencev. Po lepem cerkvenem govoru g. pretekla Kopača je sledila sveta maša, med katero je mladina navdušeno prepevala cerkvene pesmi. Po sveti maši se je začel tabor na prostem, ki ga je vodil poljanski župnik g. Tavčar Matevž in ki je polagal otrokom na srce krasne nauke in opomine. Izredno prisrčni so bili pozdravi zastopnikov vseh Marijinih vrtcev, nakar so sledile de-klamacije in simbolične vaje. Po opoldanskem odmoru so se spet vrstile razne igre in prizori, vmes pa živahno petje, saj je bila mladina razpoložena in razigrana kot že dolgo ne. Po petih litanijah Matere božje pa se je mladina počasi razšla in ponesla v svoje družine še večjo ljubezen do Marije, katero jo tako goreče prosila za mir, katerega naša obmejna mladina tako želi, ker le tako bo vse svoje sile mogla nemoteno posvetiti Bogu, narodu in državi.
Danes poteče dve leti, odkar je bil v Ljubljani odprt po uvidevnosti g. bana dr. Marka Natlačena banovinski zavod za raziskovanje in zdravljenje novotvorb. Mestna občina je zavod gostoljubno namestila v na novo preurejeni jugovzhodni trakt stare šenipetrske vojašnice. Kako potreben je bil zavod, kaže dejstvo, da je bilo v teku teh dveh let sprejetih in zdravljenih 1566 bolnikov, od teh 473 mož in 1093 žen. Kljub temu, da razpolaga zavod samo z 28 posteljami, je doseglo skupno število oskrbnih dni: 17.863. Poleg tega je prihajalo na zdravljenje 494 ambulantnih bolnikov, ki so zaradi pomanjkanja prostora stanovali izven zavoda. Izvršenih je bilo 127 velikih in 214 manjših operacij. Posameznih rentgenskih obsevanj je bilo 15.817, in sicer na treh različnih rentgenskih aparatih (Stabilivolt: 13, 256, Seli. Witte: 521, Chaul : 2040). Aplikacij radija pa je bilo: 982. Ogromno je tudi število ambulantnih pregledov. V zavodu se namreč zdravi poleg drugih bolezni tudi zelo veliko število bolnikov z rakom. Rak smatramo za ozdravljen šele, če se tri do pet let po ozdravljenju ne ponovi. Zato tudi ne moremo govoriti o. trajnem ozdravljenju bolnikov, ki so se doslej zdravili v zavodu. Vsi pa, ki so se zdravili v zavodu, prihajajo na ponovne preglede in bodo prihajali v teku petih ali morda še več let. To zahteva narava bolezni. Kak dan pride na ponovni jiregled po dvajset do trideset bolnikov. Cesto se primeri, da pridejo na tak ponovni pregled brez vseh težav in polni veselja oni bolniki, kateri so ob času sprejema izgubiii vso nado in ki so le težko prenašali obsevanje.
Zavod je opremljen najnioderneje, vendar dokaj skromno in v majhnem obsegu. Obrat v zavodu je zavzel tak obseg, da pov^pd primanjkuje prostora. Edino ob velikih praznikih stiska popusti, ker posečajo zavod predvsem kronično bolni in tedaj bolniki zavod, če le morejo, zapuste. Kljub stiski je delo v zavodu, ki ga vodi tudi v inozemstvu znani učenjak docent dr. J. Chole\va, na sodobni višini.
V zavodu pa se zdravijo razen raka He vse mogoče druge bolezni. Saj je obsevanje odlično zdravilo pri mnogoštevilnih boleznih, ki nimajo nobene zveze z rakom. Posebno pri ženskih, kožnih, notranjih in drugih boleznih.
Radij, ki ga je dala zavodu na razpolago »Hranilnica dravske banovine«, je stalno v jjrometu.
našega naroda. Slovenski narod bo vendar znal biti toliko hvaležen, da jim bo to žrtev olajšal in jim oskrbel možnost, da bodo lahko neovirano delali v zadostnih prostorih in imeli na razpolaog vse inštrumente in vse udobnosti za čim bolj uspešno delo. Slovenski narod to dolguje njim, dolguje bolnikom in končno — samemu sebi.

(
I
novica
Koledar
Četrtek, 1. avgusta; Vezi sv. Petra; Makabej-ski bratje. V avgustu se skrči dan za t uro 25 min.
Petek, 2. avgusta: Porciunkula; Alfonz M. Lig., Skof.
Novi grobovi
-f- Pri Sv. Marjeti ob Pesnici je uinrla v 70. letu starosti daleč na okrog znana in spoštovana posestnica gospa Kraut Antonija. Njen pogreb se vrši v četrtek, I. avgusta t. 1. ob 10 dopoldne. Svetila ji večna luč!
Osebne novice
— Poročil se jc preteklo nedeljo v Sarajevu monopolski kontrolor g. Franjo Merše, uradnik tobačne tovarne v Trav/liku, z gdč. Pavlo Korošec iz Sv. Jurija ob Ščavnici. Novoporočencema iskreno čestitamo in jima želimo obilno božjega blagoslova.
opiikcu
LJUBLJANA
PASAŽA
NEBOTIČNIKA
i
— Skrb za pohabljeno ileco. Spomladi 1. 1038 je ustanovil ljubljanski llotnry-klub društvo Naša skrb« za pohabljeno deeo«, kateremu je dal znatna sredstva za oživotvorjenje ciljev društva, ki jih pove že sam naziv društva. Od vsega po-četka nnčeluje društvu g. ltihard Skubec. glavni ravnatelj Trboveljske preniogokopne družbe, ki je dal najmočnejše materialne temelje društvu. Klubu je uspelo dosedaj zbrali že nad KM).O(H) din za društvo. Letos je klub podvzol akcijo, da bi se temu društvu pridružili tudi še liotary-klul> v Mariboru in Kranju. V ta namen so se sestali zastopniki ljubljanskega kluba z zastopniki mariborskega in kranjskega kluba. Oba kluba sla sklenila podpreti akcijo ljubljanskega kluba v vsakem oziru. Tako bodo seda) trije slovenski Hotary-klulii skrbeli za to, da pride čim prej do znatnejšega delovanja društva in poskrbeli, da bo društvo v ta namen dobilo še nova sredstva za svoje delo. Tako so slovenski klubi pristopili v veliki izmeri k izvrševanju socialnih nalog, katere so si postavili kar je hvalevredno In zasluži priznanje. Želeli je, da se zbere čimprej več sredstev za izvrševanje plemenitih ciljev društva »Naša skrb za pohabljeno decot.
— Seznam darov za kapelice Kraljice miru na
Uslcnvnicl. Za kapelico Kraljice miru na Uskovnici so dosle) darovali: po din 500: občina Srednja vas; mestna občina Jesenice; Stare Simon, Če&njica (za zvon), zbirka g. Leona Pibrovca na Jesenicah; po din 300: Anuška in Pavel Polak, Ljubljana; po din 200: Ema Polak, Ljubljana; po din 100: Hodnik Ivan, Srednja vas, Mikuš Marija, Ljubljana, Kumar Rudolf, Ljubljana, Starki Adolf, Bled, Grad Boris, Radovljica, inž. Jože Sodja, Kmetska hranilnica in posojilnica, Radovljica; po din 50: Pogačnik Franka, Beigrad, dr. Albin Smajd, Radovljica, Resman Francu, Radovljica, Jakob Fatur, Radovljica, Družba Radovljičanov; po din 10: Cesar Tone, Jereka, Siros Jože, St Fužina, Peterček Polak, Ljubljana, M. Kuhar, Ljubljana, Hafner France, Radovljica in Košir Mihaela, Radovljica; po din 5: Golobič Peter, Ljubljana. Na dan blagoslovitve je bilo nabranih din 977.50 V blagu so darovali: Šolar France, bančni uradnik na Bledu star zvon; Sodja Anton, Češ-njica, Mencinger Janez, St. Fužina in Bernik Janko Srednja vas les za oltar; družina Zabkar z Jesenic oltarni pit in lepo izdelane vaze; Golf Kristina in Hodnik Marija domače platno. — Vsem da-rovateljem se v imenu pripravljalnega odbora najlepše zahvaljujem, Pravtako pa sc zahvaljujem prevzvišenemu gospodu škotu dr. Rožmanu, ki je blagovolil osebno blagosloviti kapelico in tovarišem duhovnikom, ki so se slovesnosti udeležili, g profesorju Glasbene akademije Janku Ravniku, ki se je trrudil s pevci iz Bohinjske Srednje vasi in Boh. Bistrice, da bi čim bolj povzdignili slovesnost, kakor tudi pevcem, ki so se s tolikim veseljem odzvali njegovemu povabilu in končno še enkrat načelniku Agrarne skupnosti Hodniku Jožefu iz Bohinjske Srednje vasi in ostalim odbornikom, ki so pokazali toliko razumevanja. Vsem naj Bog in Kraljica miru obilno povrneta vse. V imenu pri-pravljanega odbora za blagoslov kapelice na Uskovnici: Tone Duhovnik, kaplan, Bohinjska Srednja vas.
navadno nad 100 koles ves dan do večera, si pa ne moremo misliti. To povedo lahko samo tisti, ki včasih morajo čakati po četrt ure, da pridejo do svojih koles. Garderober je namreč v tem času prelagal nepretrgoma kolesa s kupa na kup, da je mogel vrniti vsakemu svoje. Ne bi godrnjali, če bi bila ureditev stojal za kolesa, pa najsi iz navadnih lesenih lat, ne vem kakšen izdatek. Tako je pa že skrajni čas, da se tudi to vprašanje vsaj približno reši.
fjCf dbižavi
*	Prevod sv. pisma na hrvatsko. Na konferenci katoliških škofov v Zagrebu je bilo sklenjeno, da se izda popolni prevod sv. pisma v hrvatskem jeziku. Dosedanji prevodi, kolikor jih je, niso bili popolni in se je pokazala potreba, da dobe katoliški verniki popolni prevod stare in nove zaveze. Prevod bo oskrbel vrhhosanski nadškof g. di. Ivan Šarič.
*	Uradniki zagrebškega Pokojninskega zavoda dobijo dragiajske doklado. Upravni odbor zagrebškega PZ je na posredovanje Zveze hrvatskih privatnih nameščencev sklenil svojim nameščencem dali draginjsko doklado na osnovne plače po sledeči skali: Pri plači do 2000 din mesečno 20%, pri plači do 3000 din 15%, pri plači od 8000 do 4000 din 10%. Oženjeni nameščenci bodo dobili še 50% dodatek na dosedanjo družinsko doklado, ki znaša doslej za ženo 4(X) din, za vsakega otroka pa 200 din,
*	Preskrba Hercegovine s pitno vodo. Poleti so celi okraji Hercegovine brez vode. Po več ur poluje hercegovski kmet z oslom ali konjem, do- « kler ne najde vode in napolni svojo posodo. Je pa tudi mnogo studencev, ki so zaradi napajanja živine poslali nezdravi in prenašajo nalezljive bolezni, posebno logar. Problem vode ni samo zdravstveno, marveč tudi socialno in gospodarsko vprašanje Hercegovine. V brezvodnih krajih zahodne Hercegovine je najmanj 500 starih vodnjakov in okrog 300 neurejenih mlak. Z razmeroma malimi stroški bi se dali ti vodnjaki urediti, vendar ljudje sami tega nd zmorejo. Vse občine
Za izlete ..:
,. . oblačimo najrajši obleke ▼ živih barvah. Posebno važna je pa stalnost barv. Nihče, kdor se odloči za blago, barvano z Intanthren-barvami, ne bo doživel neprijetnega razočaranja. Indant* hren Vam daje jamstvo za resnično salnost barv. Izključeno je, da bi blago izb'edelo ali da bi se barve preide, ker je blago barvano z Indanthren-barvami, neprekosljivo stalno v pranju, na svetlobi in po vsakem vremenu.
ŽALNI VENCI
NASPROTI
LEPI IN POCENI „UNI0Ni" FRANČIŠKANSKA 3
*«
ROŽA
Danes \e izšla 8. številka »Obiska"
Pravkar je izšla iz tiska |>o vrsti že osma številka našega najboljšega družinskega mesečnika :()hit>kn . Tudi ta bo, kakor že vse druge pred njo. prinesla veselje bralcem in bralkam. Opremljena je pot z imenitnimi fotografijami v bakrotisku, s krasno prilogo v barvah, z risbami naših priznanih umetnikov in z okusnimi, zanimivimi posnetki med tekstom. Izredno zanimivo gradivo je razprostrto na vsnh straneh to številke. Urednik se, kakor je videli, prav dobro zaveda, da je za revijo te vrste glavno merilo to, da so članki aktualni, pisani tehtno ln privlačno hkralu.
Naslovna slika je odličen posnetek »Junaka iz sinjske Alke«. Tiuii na zadnji strani ovitka je lep motiv i/. Dalmacija, Na notranjih straneh ovitka pa so prizori, ko Nj. Vis. knoginjn Olga razdeljuje nagrade najboljšim učenkam v šoli za bolničarke v Belgradu, dalje trenutek, ko se dr. Korošec kot novi prosvetni minister pogovarja z zastopniki tiska. Lepi prizori iz. čudovitega filma o »Mah Tereziji« ho prikazani v krasni tehnični izvedbi, Na prilogi v bakrotisku so tokrat še »Sliko o slikanju slik ; posnetki so bili napravljeni, kjer so fotografski strokovnjaki v barvali fotografirali monumentaine Kosovo zgodovinske slike. Dva nadaljni strani sta posvečeni »Sinj-ski Alkk, ni eni pa so umetniške fotografije naših najboljših amaterjev, Kulturni koledar spel kakor v vsaki številki, uvaja berivo. Preprosto pisana, pa plemenita črlira Franceta Bevka, ;;Na mrli galeriji- znova potrjuje kvaliteto lega odličnega slovenskega pisatelja, Ilustrirana je z risbami nadarjenega mladega slikarja Evg. Sajevca. Kratek, informativen tekst spremlja posnetke z Otoka medenih tednov . Zanimiv je seslnvek Ohnrlosa Cliesnelongii o vMožu, ki je prerodi! Portugalsko'', z vrsto prelepih fotografij iz Portugalske, Vladimir Komati piše o »Siujski Alki Romantično je tokrat nadaljevanje romana s slikami »Juarez in Maksimilijan . Z danes aktualno pokrajino, Francosko Sirijo, nas seznani posrečeno sestavljena fotografska reportaža, Jmnbo spet poskrbi s svojo humoresko »AmeriUanecin slavni prepad . da se bralec od srca nasmeje, Znano jo, "da ie maršal Halo Balbo, ki jo prod nedavnim umrl tragično smrti, o velikem poletu italijanskih letal v Južno Ameriko, napisal posebno knjigo — in iz le knjige je vzet napelo pisan sestavek, ki je opremljen s fotografskimi posnetki takisto i/, te knjigo, V tej številki so zaključene sftemhj-Ijltie bukvi'-, napovedi, ki jih je nešloto bralcev ves čas zasledovalo s tolikšnim zanimanjem, Na svoj duhoviti in ločni način razglablja Ii Jurčer o »Zlomu Fiancije iu ravnovesju v Evropi«. Kra-lek sestavek obravnava misij k novi knjigi prof, S. Bulica »Pregled slovnice in slovenskega jezika . Močno izvirna je celostranska fotografska reportaža o delfinih »Tekme v skokih Ženski svet se ho tudi tokrat z zanimanjem in pridom poimidjl pri rubriki Moda. Žena, Družina . Prijatelji zamotanih problemov bodo seveda spet vrselj zasoljene kriminalne uganke. Za tiste, k! si radi belijo glave s PrevejoiikamU, jo tudi v tej številki dobro poskrbljeno. »Mrtvaški zvonec je naslov resnični kriminalni zgodbi z arhiva Scolland Varda. kakor jo jo s spretnim peresom obdelal O. Lafumee. Lepo partijo in tri močno popoprane probleme bodo r, veseljem pozdravili šahisli. Kazen lego pa jo raztresenega po straneh revije šo mnogo zanimivega, tako v besedi kakor v sliki. NašR pisatelje in fotograf« opozarjamo na razpis za najboljšo novelo, potopis ln fotografije,
Revija, za kolero znaša celoletna naročnina 72 din. še naroča pri upravi: Ljubljana, Kopitarjeva ulica — trgovina Ničmau.
—	Smrtna železniška nesreča v Dev, Mar. v
Polju. Na malem železniškem postajališču v DM V Polju se navadno dostikrat križajo razni vlaki. Včeraj popoldne se je tam primerila huda železniška nesreča, katere žrtev je postal delavec Jože Fabjan, slar 39 let, rojen v Gor. Potoku, okraj Kočevje. Mariborski potniški vlak, ki prihaja v Ljubljano ob 13.23 in ki postoji na omenjeni postaji, da mimo vozi brzovlak iz Trsta, odno«no sedaj samo z Rakeka, ki pa odhaja iz Ljubljane ob 13.10, je postal na postajališču. S potniškim vlakom se je vozil delavec Jože Fabjan, ki je bil na orožnih vajah v Ljubljani in je dobil večdnevni dopust, da je mogel k svoji rodbini v Siseic, kjer je zaposlen v neki tovarni. Ko je polniški vlak, kateremu je bila priklopljena tudi garnitura iz Zagreba, stal na omenjeni postaji, je Jože Fabjan stopil iz vagona in hotel oditi na prosto. Mimo je prlvozll z vso brzino brzovlak. Brzovlakova lokomotiva je zagrabila Fabjana iin ga vrgla z vso silo pod sedmi vagon potniškega vlaka, ki se je tudi počasi začel premikati v smeri proti Ljubljani. Fabjan je dobil smrtne poškodbe na glavi. Razbita mu je lobanja, tako, da 60 se pokazali možgani. Obležal je mrtev na mestu. Truplo nesrečnega moža so prepeljali v mrtvašnico na pokopališče pri DM v Polju, ko so vevški orožniki ugotovili dejanski stan nesreče.
—	Dijaški dom v Ptuju sprejema tudi za prihodnje šolsko leto dijake drž. realne gimnazije in meščanske šole pod zelo ugodnimi pogoji. Starši, ki nameravajo posinti svoje sinove v zavod, naj jih č'm prej prijavijo. Gahtevajte brezplačno prospekt! Vsa potrebna navodila dobite pri Vodstvu dijaškega doma v Pluju.
—	PektiiHol,. Frutapekt ln Drogesan. vse za vkuhavanje sadja, se zopet dobi v drogeriji tlro-gorič. Ljubljana. Prešernova ul. 5.
—	V Službenem listu kralj, bonske uprave dravske banovino od 31. julija t. 1. je objavljena
Dopolnitev uredbe o delu in poslovanju društva Rdečega križa«, dalje »Uredba, s katero se izenačujejo predpisi o opravljanju sodniškega Izpita in predpisi o opravljanju odvetniškega Izpita?, Sprememba člena 7. uredbe o pomožnih letališčih«. Spremembe in dopolnitve naredho št, 3 o omejitvi prodaje tekočega goriva-. Pooblastitev . za maksimiranje cen posameznih predmetov«,
! Popravek v tarifi skupnega davka na poslovni promet- in »Narodba o izpremembi zdraviliškega reda za gorko kopališče v Toplicah na Dolenjskem«,
—	Usmiljenim srcem. V 6 članski delavski, revni družini imajo dečka 8 let starega, ki mu je predlanskim huda bolezen popolnoma ohromila obe nogi, da ne more revež niti po berglah hoditi. Po zdravniškem nasvetu bi bil zanj neizrečene vrednosti voziček na treh kolesih, ki bi lahko gonil, ker sla nogi v členkih gibčni, Deček je sicer čvrst in močan Ali bi se gn kdo usmilil in mu lak vozi* ček, četudi star a dobro ohranjen, podaril ali pa kupil 7 Dobrohotne ponudbe sprejme upravništvo, kjer se tudi izve naslov daršev.
—	Potenja nog ublažite in vež.ete duh s stalno uporabo Gregoričevoga »Borosana«. Zahtevajte brezplačen vzorec v drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica.
—	Da boste »talno zdravi, |e potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, prot: kamnom, sklerozi, sečni kislini in podobno Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost
—	Garderoba za kolesa na ljubljanskem kolodvoru. Nobeno podjetje in nobena druga javna ustanova ne sprejme na dan toliko koles v varstvo kakor ljubljanski kolodvor. Naj ne bo zamere, če povemo še to, da tudi nikjer drugod ni tako slabo preskrbljeno za spravljanja koles kakor prav na ljubljanskem kolodvoru, ki ima dane? celo že motorizirane vozičke za prevoz prtljage, da o po. giobitvenem načrtu sploh ne govorimo. Garderoba za kolesa na ljubljanskem kolodvoru ima namreč le nekaj, namreč streho, pod katero se odlaga tudi vsa druga prtliaga. vse drugo pa si moramo misliti. Kolesa se drugo za drugim prislanjajo ob zid in ko je kakih deset do dvanajst koles že naslonjenih drugo ob drugega, mora garderober začeti z zlaganjem nove vrste Ker je v sedanjem poletnem času vsak dan v garderobi shranjenih najmanj po štirldest do petdeset koles, si lahko mislimo, koliko dela ima garderober v tej garderobi. Navadno je namreč tako, da je kolo, ki ga hoče vzeti stranka, skoraj vedno prav ob zidu- Pa sc začne prelaganje koles z enega kupa na drugi. To se ponavlja skoraj pri vsakem kolesu in če bi garderober mogel šteti, kolikokrat prenese vsako kolo, bi dobil lepe številke. Tako je ob delavnikih. Kakšno pa je ob nedeljah, ko čaka v garderobi
zahodne Hercegovine so prezndolžene in ne morejo pomagati ljudem. Banovina Hrvatska se je sedaj resno lolila vprašanja preskrbe Hercegovine s pilno vodo in jo v svojem proračunu določita 300.000 din za zgradbo vodnjakov na področju Zdravstvenega domri v Mostam.
*	Nove šolo v Vojvodini, Donavska banska uprava Je dala podporo za dovršitev šol. zgradb v 85 občinah donavske banovine. V ta namen je dovoljen kredit 4 milij. din, za zgradbo novih šolskih poslopij pa on milijon din. Od tega bo zgrajenih šest novih poslopij v raznih mestih donavske banovine.
*	Prva pomoč družinam ponesrečenih radarjev, Kakor smo že poročali, se je v rudniku pri Aleksinca smrtno ponesrečilo 11 rudarjev, Minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Hudisavljevlč je sedaj nakazal za družino ponesrečenih rudarjev 40.000 din kot prvo pomoč.
*	Povečana tovarna aluminija pri šibeniku. Tri leta šele obstoji tovorna aluminija v Lo/.ovcu pri šibeniku, pa je že zelo povečala svojo proizvodnjo ln tudi obseg svojega obrata. Še nedavno jo bilu ta tovarna edina v Srednji Evropi, ki je
I izdelovala či.sli aluminij. Danes zaposluje tovarna 500 delavcev in nameščencev, Oh ustanovitvi je imela tovarna 10 peči, danes jili ima pa že 54. Vsak dan proizvaja do 8500 kg čistega aluminija. Zgradili so tudi tovarno aluminijevega oksida, katerega je tovarna prej dobivala iz Most pri Ljubljani, Tovarna ima za svoj razmah vse možnosti. V neposredni bližini so ležišča boksitne rude, zraven je pa morje, ki omogoča cenejši prevoz kakor pa železnica.
*	Avtomobilska cest« (,d Sušaka do Dubrovniku; V dveh lotili bo dograjena krasna avtomobilska cesta od Sušaka do Dubrovnika To bo edinstvena avtomobilska cesta v Evropi, ki bo gotovo privabila veliko tujcev. Vsak kilometer te ceste bo veljal približno en milijon din. Ko bo la cesta dograjena, se bodo brez dvomu zelo dvignila primorska letovišča, še bolj bi se pa, če bi zgladili tudi že davno obljubljeno avtomobilsko cesto iz Ljubljane do Sušaka.
*	Triletni otrok zgorel. V hiši kmetu Mane ŠaSo v bližini Cazina se je zgodila strašno nesreča. Mane in njegova žena sta šla na sejem v Slunj, doma sla pa ostali triletna Rada in osem-
Ljubljana, 1. avgusta
Radio Ljubljana
četrtek, I. avgusta: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi in poročila — 7.15 Pisan venček veselili zvokov (ploščo) — 12 Mojstri harmonike (plošče) — 12.50 Poročila in objave — 13 Napovedi — 15,02 Opold. koncert Radijskega orkestra — 14 Poročilu — 19 Napovedi in poročila — 19.20 Nac. ura — 19,40 Objave — 20 Deset minut zabave — 20.10 Slovenščina za Slovence (dr. II, Kolarlč) — 20.30 Pevski koncert gdč. Vande Ziherlove, pri klavirju prof. Mar. LipovSek — 21.15 Reprocluciran koncert sitnf. glasbe — 22 Napovedi in |)oiočila — 22.15 Vesel sj>ored (Radij, orkester).
Drugi programi
četrtek, t, avgusta: Beigrad: 2t Narodne pesmi — Zagreb: 20.30 Slovanska orkestralna glasba — Bratislava: 21.30 Komorni koncert
—	Pragn-Brno: 19.45 Jun Mnlatova komična o|)eru »Vesela snubitev« — Sofija: 21 Italijanske pesmi — Boromiinster: 20.30 Skupna švicarska oddaja — Budimpešta: 20.05 Trio — Stock-hoim-Horby: 22.15 Orgle — Rim-Florenea: 22 Komorni koncert — Kodnuj: 20.45 kino orgle
—	Sottens: 21.20 Zabavni koncert.
Belgrajska kratkovidna postaja: YUA, YUB (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini — YUF. YUG (19.69 m): 1.55 Oddaja zn Južno Ameriko -* 3>00 Oddaja za Severno Ameriko.
_ Cerkveni vestnik
Porciunkulske pobožnosti pri frančiškanih. Danes opoldne slovesna otvoritev porciunkule s procesijo z relikvijo sv. Frančiška. Zvečer ob 6.15 cerkveni govor g. prof. dr. Filipa Terčelja, litp.nije in blagoslov. Jutri 2. avgusta ob 5.30 govor g. dr. Petra Eržena iz Kočevja, nato sv, maša z ljudskim petjem. Ob 9 dopold.ne pontifikalna sv, maša stolnega dekana g. dr. Kimovca. Zvečer ob 6.15 slovesne večernice z zahvalno pesmijo.
Lekarne
Nočne službe imajo lekarne: dr. Kmet, Dunajska cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7.
vodo dlnamilno patrono, Ko jo ta eksplodirala, je Tadlja izginil v vodi, Iz kalere so malo pozneje potegnili strašno 1'azmrcvarjeno truplo. Ante je, ves obupan zaradi smrti svojega prijatelja, glasno jokajoč tekel v bližnji gozd. Tudi drugi metalci dhioniila so se ru-kroplli, Ponesrečeni Tadlja je bil ožeiijon in zapušča ženo iu malega otroka.
[
Danes ob Ki., 19. In 21. uri II. del pustolovnega filma
Trifc tegigonarfl - Irifc mnSkeflrfi
Moderno verzija po romanu
A. Dumas-a KINO SLOGA, tel. 27-30
1
I
Danes zadnjikrat!
Duhovita komedija Predstave ob l(t., 10. in 21. uri
Dasi p® ločitvi
letna Milica. Otroka sta sc igrala, končno je pa malo Itada zaspala na sla mi v posleljl. Milica se je igrala z vžigalicami ln jo pri tem zažgala slamo, na kateri je spala Rada. Kmalu je bila vsa hiš« v plamenih. Čeprav se jo takoj zbralo okrog 00 kmetov, niso mogli ognja omejiti. Z veliko težavo slu dva kmeta poliitola v gorečo hišo in prinesla ven Milico, vso opečeno po obrazu in jo tnko rešila strašne smrti. Mala Rada pa je zgorela in sta oče in mati, ko sla so vrnila domov, našla samo pepel.
*	Obložen umoru — oproščen. Pred okrožnim sodiščem v Vaniždlnu so je to dal zagovarjal 23-lelni Dragotin Pilk. ki je hi| obložen, da je kmeta Ratkujra z nožem do smrti zabodel. Pričo so pa soglasno potrdile, da jo Pilk svoje dejanje storil v silobrnnu, nakar ga jo Sodišče oprostilo.
Darujte za Jegličev akademski dom!
*	1'ri.iiitelja jr ustrelil, V neki vasi pri Kor-lovcu so imeli proščenjo, na katerem se Je zbralo veliko ljudi. Naenkrat je počil strel in KHetnl Ivan Ratkaj se je mrtev zgrudil na tla. Ustrelil ga je njegov »4-lelni prijatelj linhro Car. s ka-torlm sla so z i neko malenkost sprla.
*	Striišn u nesreča pri ribolovu g diiiaiiiitoni; V bližini vasi liaulille pri Hibeniku se je te dni zgodila Hlmšna nesreča. Več fantov in mladih mož jo metalo v reko Krko djnamilne paltone, ki so v vodi eksplodirale in pobile vse v bližini nahajajoče se ribe. Pobite ribe so zaplavale na površju vodo. Da bi Jih pobral, je skočil 37-letni kmet 'ladij« A!-»j», v vodo. Njegov najboljši prijatelj in sorodnik Anle Alojz je vnovič vrgel v
z Luiso Ullrichovo in Haiisoin Sohnkerjeni v glavnih vlogah.
Obenem predvajamo najnovejši barvan modni film!
KINO UNION
lelaf. 22-21
F™ i
Anekdota
Kralj Friderik Veliki je imel navado, da je samo starejše častnike imenoval za generale, ljudi, ki so imeli velike izkušnje Iti so se odlikovali jio svoji premišljenosti. Samo eden izmed njegovih generalov je bil še mlad. Do visokega položaja je prišel zaradi svoje vestnosti v mladosti, Pisal se je Winterleldt in se je na njem videlo, da je res še mlad. Pogosto je bil objesten in je uganjal ne-umnosti.
Nekega popnoldnc-va je jezdil Friderik Veliki v spremstvu generala Winterleldta skozi neko vas v bližini Polsdama. Govorila sta ravno o taktičnih vprašanjih pri konjeniških napadih. Med tem sta srečala mirnega jezdeca, namreč vaškega duhovnika, ki je hotel obiskati svoje podružnice.
•Lepega konja ima,« jiravi general kralju, moram ga inierpelirati o tem.«
Pustite ga lepo pri miru,« reče kralj. Jaz poznam tega človeka in vem, da z njim nj dobro češnje zobati.«
Winterfeldt pa ni poslušal kralja, marveč se je obrnil k duhovniku in mu rekel: »Vi jezdite krasnega konja, gospod župnik. Moram pripomniti, da je bil naš Odrešenik skromnejši, ker je navadno jezdil osla.«
»Tudi jaz bi natedjl tako kakor naš Odrešenik,« odgovori duhovnik, »ali odkar je našemu Veličanstvu kralju prav, da imenuje osle za general«, so postali osli v Prusiji zelo redki.«
Duhovnik se je priklonil in odjerdil naprej.
Winlerfeldtu je ta odgovor tako zadel, da je kar onemel in zmedeno gledal za duhovnikom.
»Jaz sem Vas svari!,« je dejal Friderik Veliki in se od srca smejal.
DUBL14N4
Lep spomin na stari Friškovec
jc mestnemu muzeju podaril g. Leopold Zupančič, za napredek šentpetrskega okraja zaslužni gostilničar in posestnik na Jegličevi cesti ter predsednik prostovoljnih gasilcev in skupine bojevnikov sv. Peter, ko je te dni izrodil mestnemu muzeju oljnato sliko Marije Pomagaj, ki je nekdaj krasila staro kapelico na Friškovcu.
Ko so sezidali v Prisojni ulici prve hiše in jo uredili, se je morala kapelica umakniti cesti, a mestna občina je postavila nevo kapelico ob Hafnerjevi hiši v Prisojni ulici št. 5. Slika sama predoča tako imenovano Marijo Pomagaj iz Pa-save. ki jo že več stoletij časte tudi Ljubljančani v križevniški cerkvi, zlasti pa ta slika slovi na Brezjah. Podarjena slika je nastala v začetku druge polovice prejšnjega stoletja ter je čedno delo, vendar pa njena umetnostna cena ne dosega njene vrednosti in pomena za lokalno zgodovino. Ta slika nas namreč živo spominja na strašne ure ljubljanskega potresa 1. 1895, ko so prestrašeni Ljubljančani v procesiji hiteli na Friškovec pred to sliko prosit Marijo Pomagaj pomoči. In mnogo let pozneje se je na veliko nedeljo popoldne vsako leto vila k tej kapelici iz stolnice dolga procesija v zahvalo, da je Marija Pomagaj obvarovala Ljubljano pred še hujšo nesrečo in pred drugimi potresi. Ko so pa kapelico podrli, je ta zahvalna procesija hodila iz stolnice k uršulinkam, sedaj pa kakih' 10 let na velikonočno nedeljo popoldne zbira velike množice pobožnih Ljubljančanov k zahvalni pobožnosti iz stolnice v cerkev sv. Jožefa. Navzlic temu, da je bila na Friškovcu sezidana nova kapelica, Ljubljančani na kapelico niso pozabili, saj so sc mnogo let pogrebi na pokopališče k Sv. Križu ustavljali pri kapelici v Prisojni ulici in se jc ob tej kapelici večina pogrebcev poslovila od rajnega z molitvijo in petjem.
Predvsem bo pa v mestnem muzeju ta slika Ljubljančane spominjala na stari Friškovec in na nekdanje ljubljansko morišče. Ime Friškovec sicer lahko razlagamo na več načinov in tudi tako, da ime izvira iz latinskega »frustare«, kar pomeni »mučiti« in tudi »četveriti«, torej najhujšo kazen starih časov, ki ie gotovo marsikaterega zločinca zadela tudi na ljubljanskem morišču Friškovcu. Skratka, Friškovec je postala tako soznačen z mo-riščem, da je bosonogi otec Marko Pohlin v svojem slovariu zenačil slovenski izraz »friškovec« z nemškim »Richtstatte«, torej z moriščem. Da je pa na Friškovcu bilo res morišče, se je pokazalo pri kopanju kanalov, ko so tam izkopali dosti kosti kar na morišču pokopanih usmrčenih.
Tako torej slika, ki nima posebno velike umetnostno zgodovinske vrednosti, s temi spomini postane pomembna za zgodovino ljubljanskega mesta ter pomeni orav lepo obogatitev našega mestnega muzeja. Gospod Leopold Zupančič za svoje darilo gotovo zasluži tudi javno zahvalo, predvsem pa veliko pohvalo za dobri zgled, ki ga je dal vsem ljubljanskim občanom za spodbudo, naj se večkrat spomnijo mestnega muzeja ter mu odstopajo tudi take stvari, ki jih smatrajo za nič vredne.
Pri pospravljanju podstrešij je gotovo prišlo spet na dan precej starih listin, zlasti pa starih pisem, ki so v njih vsaj drobci pomenljivi za zgodovino našega mesta in za življenje Ljubljančanov. Tudi stare uradne tiskovine, letaki in lepaki, vabila, vizitnice in oodoben drobiž lahko poživi sliko s(are Ljubljane. Prav tako ni treba zavreči starega obrtniškega orodja ter raznih oriprav za gospodinjstvo in gospodarstvo, predvsem pa moramo ohraniti izdelke naših starih mojstrov najrazličnejših strok, saj se danes čudimo, kakšni mo:stri so bili nekdanji ljubljanski rokodelci. Pomenljive so tudi trgovske koresoondence in poslovne knjige, predvsem pa seveda družinske kronike. O starih nošah nam seveda ni treba govoriti, vendar pa opozarjamo, da je za ljubljanski mestni muzej enaki važna meščanska moda kakor narodna noša. Tudi stari albumi fotogrnfij so zelo nazorne priče minulih desetletij, še bolj pa seveda starejši, tiskani ali slikani portreti ter slike Ljubljane in njene okolice. Prinesite v mestni muzej pokazat tudi stvari, ki jih nameravate zavreči, sai je lahko tudi posamezna številka starega 1'ubljanskega časnika ali časooisa važna in morda večja redkost od 1P0 ali 200 let stare knjige Na staro hišno opravo, zlatnino in umetnine nam Ljubljančanov pač ni treba opozarjati, ker jih z večino večkrat cenijo celo previsoko, kar nam jamči za njih ohranitev. Mestni muzej litibljanski torej pr"dvsem opozarja in prosi za take stvari, ki bi se drugače izgubile ali propadle v ognju in na smetišču, če bi jih lastniki ne pokazali izvedencem. Mestni muzej je vedno pripravljen poslati strokovnjaka tudi na dom ter zato mestni kulturni odsek orosi za obvestila o vseh na;dbah na tel. «t, 41-?1 in 41-24 ali pa pismeno ali osebno v Turjaški palači v Gosposki ulici.
Otrožki zdravnik
Dr. Luka Bezic, Turnograiska 4/1.
zopet redno ordinira
1 Celonočno češčenje presv. Zakramenta v stolnici bo drevi po skupni molitveni uri. Opravljale se bodo molitve 8. ure. Vabljeni!
1 F. O. in D. K. Ljubljana — Moste priredita v nedeljo, 11. avgusta ob 15 II. javni telovadni nastop na letnem telovadišču Ljudskega dema v Mostah. Po nastopu prosta zabava. Igra vojaška godba. Vljudno vabljeni! Bog živi!
1 Porciunkulsko zvonjenje. Pri frančiškanih v LJubljani bo danes 10 minut pred poldne slovesno zvonilo z vsemi zvonovi. Zvonovi bodo vsemu mestu naznanili, da se ob 12 opoldne začno bogati porciunkulski odpustki. Obred otvoritve bo kar najslovesnejši. Nastopili bodo tretjeredniki in vsa
Frančiškova mladina: križarji in Klance. Zadnji v svojih pestrih uniformah. Obred pri procesiji z relikvijo sv. očeta Frančiška se bo letos prvič vršil v slovenskem jeziku. Besedilo se dobi na frančiškanski porli in ho na razpolago pred slovesnostjo tudi pri cerkvenih vratih, da bo lahko vsakdo sodeloval. K zanimivi pobožnosti vsi vabljeni!
1 Križarji — Klarice! Frančiškovi križarji in sestrice sv. Klare: danes ob 0 dopoldne je skupna vaja vse Frančiškove mladine za slovesnost otvoritve porciu nkulski h odpustkov v dvorani na porli frančiškanskega samostana v Ljubljani. Pridite vsi: mali in veliki križarji ter male in velike Klarice. Zbirališče za slovesnost bo ob tri četrt na poldne.
1 Graditev prizidka k anatomskemu institutu v Ljubljani. Pred nedavnim je bila na tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani druga licitacija za težaška, zidarska in železobetonska dela pri graditvi prizidka k anatomskemu institutu. Na licitacijo sta prišla dva podjetnika Najugodnejši ponudnik je bilo stavbeno podjetje Just Gabriel-čič iz Ljubljane, ki je bilo voljno prevzeti z za 8% povišan proračun, Proračunska vsota je znašala 155.400 din., najugodnejša ponudba pa se je glasila na 163.600 din. Če bo licitacija potrjena od pristojnih činiteljev, bodo z graditvijo v kratkem začeli.
Odpočijte in razvedrite se
v krasni svetli in zračni kavarni hotela Slon v 1. nadstropju. Številni tu- in inozemski dnevniki, revije in ilustracije. Lep razgled na promenado Ljubljane. Klubska soba za seje in ločene družbe.
1 Živilski trg. Krompirja je na trgu dovolj. Zanimivo je, da 6e cene krompirja počasi vendar-te bližajo skoraj cenam, ki smo jih ob tem času zaznamovali v mimi dobi. Na Sv. Petra nasip sta bila pripeljana 2 voza krompirja. Cene so bile včeraj na debelo od t do 1.25 in celo pod dinarjem Na trgu so kmeticc prodajale krompir sprva po 1.50, pozneje po 1.25 din kg. Bilo ga je mnogo na izbiro, toda opažati je, da prodajajo kmetice krompir nekoliko slabše kakovosti. Zelenjave je bilo na trgu v izobilju. Cene so sta'ne. Na trgu je žc mnogo lepih zeljnatih glav, ki so bile po 1 do 1.50 din gla-
va. Za nje pa še ni prišla prava 6ezona. Domačega stročjega fižola jc mnogo na trgu. Natiški fižol jo bi! po 5 dio kg, drugače pa splošno po 4 diil kg. Nekateri še drže višje cene, toda ta fižol ne gre dobro v promet. Sadni trg je bil dobro založen z različnim sadjem. Marelice so sedaj po 14 do 16, prav tako breskve Uvoz breskev jc še vedno močan iz raznih krajev od juga :n tudi iz inozemstva. Let na za jabolka je letos srednja. Domača jabolka so bila po 5 din kg. Prav lepa štajerska celo 8 do 10 din kg. Na trgu jc vedno več lepih, plemenitih hrušk, ki so po 8 do 10 din kg. Navadne hruške 60 bile po 5 do 6 din kg. Na prostoru za ra/ne gozdne sadeže ni bila velika izbira. Malin je bilo včeraj malo in so bile po 8 din liter. Mnogo je bilo borovnic, ki so sedaj po 3 din liter. Pojavile so se prve bru?nice. ki so bile po 6 din liter. Prišle so z Gorenjskega. Gob je bilo včeraj malo na izbiro ter so bile po 3 din merica. Izredno mnogo je leto« gob — lisičk. Prav lepe so bile po 1 din liter. Bosanskih sliv je vedno več na trgu in so cene padle napram prejšnjim dnem za okoli 2 dn pri kg. Kljub zadnjemu dežju jc bil promet na trgu prav živahen in dobro zaseden.
1 Oplesk lesa kot zaščita pred požarom. V smislu odredb kr. banske upra< e opozarja mestno poglavarstvo glede hišne zaščite vse gospodarje, da se poslužujejo pri prepleskanju lesenih podstrešij zaradi večje varnosti pred ognjem domačih sredstev, ki v polni meri ustrezajo namenu ter se z uspehom kosajo s tujimi izdelki. Takega priporočila vredna domača sredstva so: »Antignit«. ki z njim namažemo les in je pri preizkušnji pokazal zelo zadovoljiv učinek kot varstveno sredstvo proti ognju ter ga izdeluje tvrdka »Antignit« d. z o. z. v Guštanju, prav tako pa tudi »Antiogin*. ki ga proizvaja Franc Parkelj v Stožicah pri Ljubljani, nadalje »Antitermit« tvrdke Medič-Zankl, d. z o. z. v Ljubljani ter »Protuplamen < tvrdke istega imena v Belgradu, Ulica kapetana Zavi-šiča št. 5.
1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne > F R A N Z -.10 S EF< g r e n č i c e.
1 Tatvine koles. Kolesarski tatovi so neumorno na delu. Izpred Okrožnega urada na Miklošičevi cesti je bilo Rudolfu Kavčiču ukradeno 600 din vredno žensko kolo, znamke »Kaiser«. — Marjanu Michlerju je bilo izpred garaže »Union« ukradeno moško kolo, znamke »Puch«, vredno 1.800 din. —-Stanku Uniniku jc bilo ukradeno v Gledališki ulici moško kolo. znamke »Adler«, vredno 1000 din. — Iz veže Nabavljakie zadruge na Vodnikovem trgu je bilo Štefanu Škofu ukradeno moško kolo, vredno 600 din. Po podatkih policije je bilo ta mcscc ukradenih že 33 raznih koles v vrednosti 25.000 d narjev.
Radiooddajna postaja se že gradi
Maribor, 31. julija.
V	ponedeljek so se začela dela za postavitev mariborske radijske, oddajne relejne postaje. Na stavbišču, ki ga je kupila mariborska mestna občina-blizu starega mestnega pokopališča na Teznem. je pričela ljubljanska gradbena tvrdka Just Gabrijel-i'lc z izkopavanjem temeljev. Tvrdka bo zgradila "lavno upravno poslopje v velikosti 23 X 24 m. Načrte za lo zgradbo in za celotno postajo je napravil inž. Globočnik iz Ljubljane. Stavba bo sicer visokopritlična, deloma podkletena, vendar zelo slikovita, ker bo imela različne višine ter bo streha deloma terasna, deloma pa krita z opeko. Zgrajena bo iz opeke, podstavek pa bo obložen z umetnim kamnom. Stropi bodo iz železobetona.
V	tej zgradbi, bodo prostori za radijski studio, zraven bo oddajna dvorana z aparati, poleg bo pisarna za upravo ter stanovanja za tehnično osebje. Nameščenci postaje bodo imeli precejšno udobnost, saj bori o zanje napravljene v poslopju posebne kopalnice s prhami in kadnimi kopclmi. To bo tudi potrebno, saj bodo živeli precej daleč iz mesta na skrajni periferiji. Seveda bo imela postaja tudi svoj vodovod ler se. bo zgradil v te svrhe poseben vc*J-njak z električno črpalko. V poslopju bo tudi transformatorska postaja, poleg poslopja pa primerno zaklonišče.
Zidarska dela bodo trajala približno dva meseca, če bo potem pa še ugodno jesensko vreme, bodo stavbo že letos zunaj in znotraj ometali. Vzporedno s temi deli pa se bodo vršile tudi inštalacije aparatov 'in napeljav. Seveda pa bo treba postaviti poleg upravnega poslopja še drugo važno napravo, brez katere postaja ne bi mogla vršiti svoje naloge — oddajni stolp. Mariborske relejna postaja bo imela samo en steber — ne kakor domžalska, ki ima dva. Steber, ki bo postavljen 100 m vstran od upravnega poslopja, bo visok 110 m. V navpičnem položaju ga bodo držale močne jeklene vrvi, ki bodo pritrjene pri vrhu, v tleh pa zasidrane v šestih debelih in težkih cementnih blokih. Vsega bo napravljenih šest takih sider, ki bodo s treh strani
držale steber v ravnotežju.
*
m Upravnik dr. Radovan Brenči? — 50 letnik.
Danes obhaja 50letnico življenja upravnik mariborskega Narodnega gledališča g. dr. Radovan flrenčič. Jubilant izhaja iz stare narodne družine iz okolice Ptuja, kjer je bil njegov oče odvetnik. Pozneje se je preselil v Celje, kjer je sin Radovan tudi študiral gimnazijo in maturiral 1. 1000. Po maturi je odšel na Dunaj, kjer se je vpisal na juridično fakulteto. L. 1914 je tamkaj s promocijo končal svoje študije. V letih vojne Je postal jugoslovanski dobrovoijec in se bojeval na solunski fronti. Po prevratu je vstopi I v državno službo in bil obmejni komisar v Radgoni, Spilju in Mariboru. L. 1922. je bil imenovan za vršilca dolžnosti upravnika gledališča, I. 1925., ko je bilo gledališče podržavljeno, pa je poslal upravnik, kar je še danes, jubilant je že v svoji mladosti kazal izredno zanimanje za gledališče. Sam je v mladih
MARIBOR
letih večkrat nastopal kot diletanl. kot študent pa je tudi uglasbil šaljivo opereto, ki so jo izvajali v Celju in pri kateri je sodeloval tudi znani Sal-mič. Ta mladostna ljubezen do gledališča daje razumeti, zakaj g. upravnik vkljub velikim težavam in krizi vztraja na svojem mestu in vse svoje sile posveča izgraditvi in izpopolnitvi mariborskega gledališča. G. upravniku želimo še mnogo lepih jubilejev.
m Zaključek šolskejra leta na vinarski šoli.
V torek je bil na vinarski šoli zaključek šolskega l<Ma in z njim slovo od šole 27 gojencev drugega letnika. Vsi ti so končali z uspehom šolo, od teh 6 z odliko, 18 s prav dobrim in 3 z dobrim uspehom.
m Poročila sta so včeraj v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani gospod l,ovro Budišna. železniški kontrolor, in gospodična Ninka Kurlanova. Mlademu paru obilo sreče.
m Rdeči križ t Mariji Brezje priredi v nedeljo. 4. avgusta, proslavo usmiljenega samarijana. Ob 9 dopoldne bo sv. maša, h kateri se vabijo vsp bližnje gasilske edinice ler ostala društva s Pobrežja. Popoldne bo v Brezju gasilska in samn-rijanska vaja, potem pa na vrtu gostilne Lešnik prosta zabava.
in Maribor in Štajerska v Krizmanovem albumu. V Mariboru se je včeraj mudil znani hrvaški umetnik Toinislav Krizman. ki izdeluje i>o naročilu pokojnega kralja Aleksandra album Jugoslavije. Krizman je stopil v slik s Tujskopromet-no zvezo zaradi krajev, ki hi bili za severni del Slovenije najbolj značilni. 5 lepih risb iz Maribora je Krizman napravil že pred leti.
Zaradi ogromne*« dotoka zlata Iz Evrope je v tresorih Ncwyor5ke zveze rezervne banke zmanjkalo prostora in morajo zdaj zlato spravljati t »Fort Knox«, ki ga vidimo na sliki.
Zahtevajte v vseh lokalih »Slovenca«
m rorofilj 90 se v Mariboru: Majhen Alojz, delavec, in Petrovič Antonija; Jurič Rudolf, delavec., in Poš Ivana; Šprah Maks, delavec, in Kramherger Matilda; Marčec Valentin, zaseb. ni uradnik, in Kuster Ivana: Železinger Jožef, tkalec, in Šket Pavlina; Jatnnikar Viktor, tkalec, in Meh Terezija; Stavbar Bernard, sodarski pomočnik, in Fošnarič Neža; Hrastnik Avguštin, poštni služilelj, in Hirz Katarina; Debelak Janez, ključavničar drž. žel., in Žagar Marija; Avgust Vezjak in Elfi Štuhec: Ivan Žunec, delavec, in Gi-zela Trcppo. Novoporočenim parom iskrene čestitke.
m Sprejem na državno učiteljišče v Mariboru.
Prosilci in prosilke naj se predstavijo ravnateljstvu v sredo, dne 28. avgusta ob osmih. Tisti z meščanskih šol bodo naslednje dni (od 29. do 31. avgusta) opravljali izpit iz slovenščine in matematike. Kdor je sprejet, s tem še ni vpisan; vpisovanje 1k> 5. septembra.
111 Pes. ki je obgrizel šest oseb. je bil stekel. V včerajšnjem Slovencu« smo poročali, da je malo ščene v Koreni in Dupleku ogrizlo šesl oseb, ki se zdravijo v mariborski bolnišnici. Pes je potem pobegnil, sedaj pa se je na podlagi opisa te živali ugotovilo, da je bil stekel. Pes se je namreč na begu priklatil do Maribora, kjer se je zatekel v Stolni ulici v tamošnjo trafiko, kjer so ga ujeli na ta način da je trafikantka pobegnila iz lokala ler zaprla za seboj vrata. Po psa je prišel konjar, ki ga je odpeljal s seboj ler doma ubil. nekatere dele telesa pa so poslali potem v Ljubljano, kjer je preiskava ugotovila, da je bil pes stekel. Zelo verjetno jo. da je ščene na begu obgrizlo še več ljudi, najbrže pa tudi nekaj psov iu drugih živali, pa bi bilo v interesu vseh, da se to na kakšen način ugotovi.
111 Žetev smrti. V Sodni ulici 25 je umrla 79 letna soproga skupinovodje drž. žel. ga. Amalija Dobrajc. V bolnišniri je smrt ugrabila <30 letno vdovo po posojilniškem uradniku Julijano Golo-bovo. V Pekrah je umrla «2 letna soproga nadmll-narja Marija Pikušek. Naj v miru počivajo, sorodnikom naše sožalje!
111 Krav« ga je naboills. 7 letni sinček elektrotehnika Zdenko Reberc iz Maribora je bil na počitnicah v Zamušanih. Tam ga je te dni doletela huda nesreča. N« paši ie zdivjala krava in malega Zdenka nahodla na roge. Fantka so takoj prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Celjske novice
c + Roje Jakob. Ko je šel včeraj zjutraj 70 letni
upokojeni cinkarniški uslužbenec po svoji lepi navadi k sv maši k 00. kapucinom, mu je med potjo lostalo slabo, da sc jc sesedel in ga je zadela kap. 'oložili so ja na klop na Masarykovcm nabrežju, od koder sj ga z avtomobilom odpeljali domov, kjer je zalisnil svoje trudne oči. Pokojni Roje je bil zelo veren mož in jc vzgojil s svojo dobro ženo, ki je žc lani umrla, lepo število otrok, V zakonu je imel 15 otrok, od katerih jih še 8 živi in «0 v«i preskrbljeni. Bil ie naročnik naših listov in veren pristaš SLS. Naj mu sveti večna luč! Svojcem naše iskreno sožalo!
c V kaoelici sv. Cirila in Metoda v Molički peči pod Ojstrico, pri Mariji Pomagaj« bo v nedeljo, dne 4. avgusta ob tO dopoldne sv. maša, ki jo bo opravil g. župnik Sunčič Lojze iz Frankolo-vega pri Celju. Savinjska podružnica SPD v Celju vabi vse plaivnce, da se udeležijo sv. maše. Ravno tako je k udeležbi vabljeno domače prebivalstvo iz Luč. Solčave in tamkajšnje okolice.
c ZZD v Celju bo priredila na VePki Šmaren izlet na goro Oljko, na kar članstvo podružnica žc sedaj onozam.
c Iz Dobia pri Planini. Tz našega kraia «e le noredkoma oglašamo v našem časopsju. Delo na kmetijah nas zaposluje iz noči v noč in nimamo časa nrsliti na težave, ki nas teže. Slabo vreme že vse leto ovira dela na polju, poleg tega nam primanjkuje delavnih moči, zato bo letošnji pridelek žeto skromen. Vse lo bo še povečalo revščino naših družin, katerim so bilo v večih primerih za-vrniene prošnic za nakazilo vojaške podpore, kar pa bi se moralo nujno popraviti, da bi »e tako V6aj malo odpomoglo enemu izmed najpasivnejših krajev Slovenije PoseKno težko je bila prizadeta Vodikova družina iz Slat;ne pri Dobju. Poleg gospo-daria so bili odsotni trije s:novi. strela pa ie ubila pridno domačo, komaj 18 letno Nežiko. — Marljivo pa sc giblje naša mlada |ta»'lska četa. V nedeljo, 4 avgusta bo priredila tombolo. Čisti dobiček se bo uporabil za nabavo prenotrebne hrizgalnc.
c Nostrsdsmusovo knjigo v slovenskim jeziku dobite v podružnici »Slovenca« v Celju ;n v trafikah na kolodvoru, v Dr Gr. Žeriavovi ulici pri ge. Laznik, v Kapucinski ulici pri gdč. Štrausovi in pri g Kuhar na Kralia Petra cesti.
c Iz celjske sodne dvorane. Po čl. 4. zakona o zaščiti države in po S 166 k. z. je okrožno sodišče v Celju obsodilo 40 letnega Franca Gostinčarja iz Ihana pri Kamniku na 9 mesecev zaoora. Pred tri-članskm senatom jc bil obsojen zaradi številnih tatvin 22 letni mehanik Franc Šanll iz Nove vas« pri Ptuju na dve leti robije in na izgubo častnih pravic za dobo dveh let, obsojena pa jc bila tudi 50 letna posestnica Marija Verkova iz Draškovcga sila pri Šmarju na 4 mesece strogega zapora. Šantl je prišel iz kaznilnice šele meseca maja, kjer je odslužil dve leti zapora. Na prigovarjanje Verkove je ukradel 26. junija Antonu Robku v Aškerčevi ulici v Celju 1.400 din vredno kolo in istega dne ini. Alojziju Lovku pred Vugovo gostilno na Grobelnem 1 000 din vredno kolo. Naslednji dan je vlomil pri Rupnikovih v Čmerečki gorci pri Pristavi.
c Znanega vlomilca Sotošck Avgusta, o katerem smo že poročali, je celjska policija izročila sodišču.
c Uboj. V Železnem pri Veliki Pirešici pri Zaleti so napadli fantje 47 letnega dninarja Mimik Martina in ga pretepli s koli ter mu preklali lobanjo. Mimika so odrejali v celisko bolnišnico, kjer je 30. t. m. umrl. Naj v miril počiva!
c S kozolca je padel in ohromel v rokah in no* ffah Založnik Davorin Škofije pri Zibiki. Pripeljali so ga v ccljsko bolnišnico.
c Na Massrvkovem nabrežju so postavili nove klopi z betonskimi podstavki,
Sv. Peter pri Mariboru
Društveno življenje je kljub poletju razgibano.
Člani FO in KD pripravljajo Meškovo igro: Pri Hrastovih. Fanfansti FO so pri vseh dosedanjih nastopih pokazali dobro uvežbanost. Tamburaški zbor, ki je bil ustanovljen spomladi v okrilju Prosvetnega društva pod vodstvom šol. uprav. gosp. Korbana A se prav pridno vadi in pripravlja za bodoče nastope. Gasilska četa beleži dvig članstva, prireja sestanke s strokovnimi predavanji ter sc udeležuje prireditev sosednjih društev. Pripravlja tudi ustanovitev godbenega odseka.
Vozila, ki se spuščajo po klancu s Turške kapele, do vznožja pri gostilni g. Sandeja, poizkufajo tu svojo brzino in je bilo zabeleženih več nesreč. Neki brezobzirni kolesar, ki ga jc medtem orožni-štvo žc izsledilo, je pred dnevi podrl nekega otroka, ki je k sreči odnesel lažje poškodbe. Prepričani smo, da bo oblast kontrolo v tem delu poostrila.
Ob lepi udeležbi smo pred kratkim pokopali Polanec Elizabeto iz Trčovc. Naj v miru počiva!
Segatje po nedeljskem »Slovencu«, ki ga dobile že po rani sv. maši pred cerkvijol
Šoštanj
Poročila sta se v župni cerkvi Sv. Mihaela pri Šoštanju g. Amol Tone, kipar in gospodična Ka-sesr.ik Mici. predsednica Dekliškega krožka v Šoštanju in cerkvena pevka. Poročil ju je nevestin brat dr, g. Kasesnik Ivan, novomašnik iz Šoštanja. Obema novoporočencema, odličnima prosvetnima delavcema v šoštnnjski fari, tudi naše iskrene čestitke k poroki. — V nedeljo, dne 4. avgusta bo v prid revnim jetičnim otrokom, ki se zdravijo na tukajšnjem državnem zdravilišču v Topolščici, v Topolščici velika tombola. Obisk tombole najtop-leje priporočamo. Glavni dobitek 4000 din s sliko ler še 10 lepih tombol in več drugih kramih dobitkov. Cena tablici 2 d^n. — V četrtek, dne 25. julija se je ob 16.20 zgodila na progi med Šoštanjem in Paško va6jo smrtna železniška nesreča, katere žrtev je bil priden posestnik Stropnik Martin iz To-polšice, oče štirih nedoletnih otrok. Vlak ga jc do smrti povozil v trenutku, ko je z težko naloženim vozom iz ovinka pasiral železniško progo. Naj v: miru počiva! Preostalim naše iskreno sožaljel
Jesenice
Jeseniški Študentje, člani DPD. Razora.:, pripravljajo za nedeljo. 4. avgusta Cankarjevo dramo 1 Jakob Ruda". Agilni študentje z vnemo in ljubeznijo študirajo za. naslon in pričakujejo, da bo jeseniška javnost njihovo delo z razumevanjem podprla.
.'» I"p* »»trtljn \ pcvel-Mi ' K*» fV trj
, » t-gr mtrtfim % pc. ek^H '	rK tr]
» r . ju * * ** ■	*
.»V-. V ». r 1» n& * H^V* » V- t- • » rs»-
u » > r t. t » \ £ s*-*'	^tšr-
X - ,-A * i ijj* ;	rtr «
v - * 'f. .» "»r^	r« n > -t- t u* t'"* '* r fr
č W v Jr £ kr i'f	i irtm
KULTURNI OBZORNIK
Ivan Zoreč - šestdesetletnik
Na svetega Jakoba dan je v največji skromnosti priznoval svojo šestdesetletnico pisatelj Ivan Zoreč, mož, ki je v naši slovenski književnosti vendarle malo bolj znan, kakor se splošno misli in kakor bi v svoji preprostosti in skromnosti želel tudi pisatelj sam. Obiskal sem ga v njegovem stanovanju v sredini mesta, poleg nebotičnika, mu čestital za visoki jubilej in ga poprosil, naj mi za to priliko /a naše eitatelje pove kaj pomembnejših dogodkov »z svojega življenja.
Kad se je odzval moji prošnji in pripovedoval:
»Luč belega dneva sem zagledal dne 25. julija 1S8 v Malem Gabru št. 7 ob Temenici v območju stiskega samostana na Dolenjskem. Po do-šolanju in odsluženju vojaščine kol enoletni prostovoljec sem leta 1003 dobil službo v tržaškem ravnateljstvu državnih železnic, služil v najtežjih razmerah in napredoval do višjega kontrolorja, leta 1932 pa sem zaradi bolezni stopil v predčasni pokoj..
Ivan Zoreč je začel pisateljevati že zelo zgodaj. Sam mi je omenil, da prav za prav žc doma v Malem Gabru, pa prav tako tudi v nižji gimnaziji. Takrat je namreč tako rekoč šc kot otrok sestavljal pisma številnim svojim znancem v precej lepi književni obliki, pa tudi marsikatero pesmico je v mladih dijaških letih zaokrožil. Vendar nobena izmed njih ni bila nikdar objavljena, ker je Zoreč v svoji skromnosti menil, da njegovo pero nc bo nikdar seglo v poetične višine, l ako je tudi v vseh svojih poznejših delih ostal pri oblikovanju v prozi.
V našo javnost jc stopil kot dijak tretje gimnazije v mladinski list »Vrtec« s kratkimi črticami in utrinki v prozi. Iz Vrtca ga je peljala pot v Kalanov Domoljub, v Trstu, kjer je tudi služboval kot železniški uradnik, je pisal v tamošnjega Slovana, sicer se je pa oglašal ludi po drugih listih z najraznovrstnejšimi podlistki kakor tudi s številnimi članki narodno-obrambne vsebine, ali pa tudi s članki, s katerimi je posegal v stanovske že-lezničarske stvari in brige. Končno se je pojavil s črticami in novelami tudi v Domu in svetu ter v Ljubljanskem Zvonu.
Prva njegova posebna knjiga nosi naslov Po-menki in jc v nji zbral pisatelj sedem novel, dve iz Doma in sveta, druge iz Ljubljanskega Zvona. Nato jc izdal knjigi Zmote in konec gospodične Pavle ter Zeleni kader (1925). Potem pa je v nadaljnjih svojih delih prav za prav šele našel samega sebe, zlasti pa svojo ožjo domovino ob Temenici in tamkajšnjega človeka z njegovo govorico vred. lz rojstnega kraja nam je najprej napisal Domačijo ob Temenici (1929). nato pa tetralogijo v proslavo osemstoletnice stiškega samostana. Posamezne knjige te tetralogije imajo naslove: Beli menihi (1932), Stiski svobodnjak (1034), Stiski tlačan (1935) in Izgnani menihi (1937). Vseh zadnjih pet knjig je izšlo kot Večcrnice pri Mohorjevi družbi. Končno pa ie še v Mladiki pred leti izdal nekako avtobio-gralijo pod naslovom Iz nizav in težav, kjer na način Alešovčevega dela Kako setn sc jaz likal, popisuje s precej veselo in humoristčino besedo svoja doživljanja. Pred kratkim pa jc pri založbi Hram
Štirideset let mašnihi
iznašel tudi njegov prevod, ali bolje prepesnitev Friderika Oagcrna delo Cesta.
V glavnih svojih delih sc jc Ivan Zoreč močno približal Levstiku in Jurčiču, in lo predvsem po jezikovni strani, deloma tudi v risanju zgodb iz življenja in naporov našega dolenjskega kmeta, manj pa v risanju človeškega dviganja in navdušenja.'/.lasti v zadnji knjigi iz zgoraj omenjene tetralogije se je vse preveč oddaljil od svojih vzornikov, tako da je celo malo posrečena tudi v jeziku in dialogih, ki so preveč oddaljeni od ljudstva, posebno zaradi svoje pretežke in preučene vsebine. Njegova velika odlika je zlasti v tem, da nam je pokazal življenje iz šestih zgodovinskih stoletij, kakor ga je živela cerkev, pa kakor ga je doživljal tudi svobodni in nesvobodni slovenske kmet na Dolenjskem v teh dobah. Iz njegovih del se tako zrcali vse kulturno delo in deloma tudi socialno življenje nase dolenjske zemlje in njenega človeka. Morda je tu in tam, zlasti v socialnem življenju posegel preveč na površje, a premalo v globino.
Najodličnejša osebnost iz njegovih del je sprva stiski svobodnjak, pozneje pa stiski tlačan Trlep. Kakor je ta postava nekaj veličastnega med našimi slovenskimi kmeti z Dolenjskega, tako je na nekaterih mestih vendarle premalo aktivno naslikana. V neizbrisnem spominu pa bo ostala vsakemu slovenskemu bralcu Trlepova osebnost, njegova upornost in moškost, kakor jo je pokazal v znanem prizoru na Medvejeku.
Ta ali oni bi si v njegovih povestih, čeprav lepo slikajo dolenjsko življenje, želel vendarle, da bi pisatelj vsaj včasih iz mirnega, idiličnega popisovanja posegel v življenje s krepkejšo močjo in z živahnejšim zapletom in razpletom posameznih dogodkov.
Ivan Zoreč je tako poslal naš odlični pisatelj ljudske povesti. Od ljudskih povesti jjosebno zahtevamo, da so pisane jasno, jedrnato in preprosto, ali kakor pravimo, da »vlečejo«. O Zorčevih povestih to brez dvoma lahko trdimo. Naš preprosti človek je vse Večernice o »belih menihih« prebral tako rekoč v eni sapi. To so prave ljudske povesti, čeprav bi seveda vsaka od njih ne mogla vzdržati popolne estetske ocene. Zoreč nam je v ljudski jx>-vesti ovekovečil Trlepa, ki je seveda zastopnik tistega preprostega slovenskega kmeta, ki nam je skozi vsa stoletja ohranil vero in običaje in jezik. Da, zlasti jezik. Brez dvoma je lepota Zorčevega jezika in klenost njegovega dolenjskega govora največja odlika v vseh njegovih delih. Ni morda njegov jezik kakšno narečje iz Malega Gabra, pravi slovenski književni jezik je v njegovih knjigah; če pa ima mnogotere izraze iz svojega domačega govora, mu je'to šteti samo v dobro, kajti če jih je napisal v svojih povestih, je s tem dokazal, kako temeljito je domači govor študiral in s prekrasnimi izrazi iz njega obogatil naš knjižni jezik. Njegovi ljudje govore tak resnično ljudski govor, ki je o njem Levstik dejal, naj se gredo vsi pisatelji na deželo učit. in so res ljudje, ki žive na naši slovenski zemlji, so trdi in robati, trmasti in visoki, morda skoro ošabni, a vendar v svojem srcu blagi iti srčno dobri (Trlep}).
Nad štirideset let jc preteklo, odkar se je Ivan Zoreč oglasil v slovenski književnosti. Od takrat do danes nani je napisal dolgo vrsto pripovednih del, med njimi kot prvi tetralogijo iz naše slovenske zgodovine. Z.afo bo njegovo ime v slovenski književni zgodovini za zmerom zapisano z zelo vidnimi črkami. Skromnemu, a zato nič manj jjomemb-nemu pisatelju ob njegovi šestdcsetletnici prav iskreno čestitamo.	F. J.
SLAVA BARAGU. Zbirka gradiva za Baragove proslave. Misijonska knjižnica 11. zvezek. — Zbral in uredil Lenček Ladislav CM. Izdala in založila uprava Katoliških misijonov.
Pred kratkim je izšla knjiga, posvečena škotu Frideriku Baraga. Knjiga hoče biti priročnik z.a prirejanje Baragovih proslav. Uvodno priporočilo je napisal škol dr. Gregorij Rožman. V uvodu med drugim pravi: ^Premalo, mnogo premalo storilo za to, da bi Bog Friderika Baraga poveličal s tem, da ga Cerkev prišteje med svetnike. Res, premalo storimo. Sam« še premalo fioznamo junaške kreposti Baraga, sami njegovi priprošnji premalo zaupamo, zaradi lega mu ne daiemo priložnosti, da bi sprosil od Vsemogočnega kakšne čudeže. Z veseljem pozdravljam to zbirko gradiva za Baragove proslave ter jo V6cm vernikom in kulturnim organizacijam in vsem župnijam kar najtoplejc priporočam. Naša verska in narodna dolžnost jc, da vse storimo, kar mogoče, da ve6 katoliški svet spozna veličino Baragovo in se z zaupanjem priporoča njegovi priprošnji, potem bo tudi Bog storil 6voje in poveličal svojega junaškega služabnika.«
Zbirka kima sestoji iz pesmi, življenjepisa Baragovega, predavanj in nagovorov, deklamacij in zbornih nastopov, otroških prizorov in raznih iger ter iz glasbene priloge.
Uvodno pesem Čudovit si v svojih svetnikih je spesnila Marija Brenčič-Jclcn. V nji izraža željo, da bi Baraga čimprej smeli častiti na oltarju. Uvodno besedo je napisal urednik sam in v nji izraža upanje, da bodo zbirko, ki so si jo mnogi že dolgo želeli, sedaj lahko s pridom uporabljali. Življenje našega velikega rojaka je popisal dr. Franc Jaklič. Prav je. da je življenjepis zelo obširen in do podrobmsti natančen tako, da nam ne popisuje samo dogodkov iz Baragovega življenja, marveč nam podaja tudi njegove boje z janzenisti in nam prikazuje njegovo veliko oscbnosl, tudi njegov duševni obraz.
Med predavanji in nagovori so nekateri ponatisi, večinoma pa so to izvirni sestavki, napisani nalašč za lo priliko. Dr. Fr. Jaklič objavlja govor Velikan po delu in svetosti, p. Kazimir Zakrajšek sodeluje v knjigi s ponatisom predavanja, ki ga je imel 6. januarja 1931 v dvorani hotela Union oo priliki proslave stoletnice Baragovega prihoda v Ameriko pod naslovom Baraga je bil svetnik. Sledijo krajši gjvort, ki obravnavajo vprašanja, zakaj je Baraga velik, ali bo proglašen za svetnika, ali ga smemo častili, dalje govore o razmerju Friderika Baraga do cvharistije, zopet drugi so namenjeni otrokom, drugi dijakom, delavccm, Marijinim družbam, akademikom.
Drugi del zavzemajo deklamacije m zborni na-•topi, ki so jih prispevali Francfc Kunstelj, Jože Cukale, Mania Brenčič, P. Krizostom Sckovanič, Jože Šinit, S. Darina Konc, Lojze J. Zabkar in
drUŽi'sti sodelavci so izpolnili ludi tretji del, ki objavlja otroške prizore in razne igre. Na koncu pa sledi glasbena priloga, v kateri so kompozicije ne-[.-Ij.ju -csmi i» ;>mp jr-hime in ludi od drugod. Kompozicije' sta" priredila skladatelja Matija Tome in P. H. Saltner.
l)ne 24. julija so. kakor smo že poročali, v Novem mestu pri g. proštu Karlu Cerinu obhajali 40-letnico mašništva duhovniki ljubljanske Skelijo, ki so bili posvečeni leta 1900. Ob tej priliki so se dali slikati. Na sliki sede <>d leve na desno: Jane P.. Barle J., Terškan St., Čerin K., Zabret V., dr. Dostal St., Kulbezen L. — Stn.ie od leve na desno: Pravhar J., Zorku Fr., Bešter J., K.
Unidovec, Legat E. Ogrizek J. in Kralj Fr.
Mesto z 2000 štorkljami
Bolgarsko mestece Pirdov leži idilično pod gorovjem Balkan in šteje prav za prav 5000 jirebival-cev, od tega 8000 ljudi in 2300 štorkelj. Ljudje in štorklje so se v tem mestecu tako privadili drug drugega, da štorklje celo pozimi ne zapuste mesla, ampak ostanejo po hlevih, kjer jim ljudje pripravijo mesta za gnezda. V toplih dobah leta oživljajo povsem krotke štorklje mestno sliko, sprehajajo se po cestah med ljudmi in vozovi ler se z veseljem približajo človeku, ki jih pokliče po imenu. Vsaka štorklja v Pirdovu ima namreč svoje ime. Pri ljudeh je najbolj priljubljena štorklja z imenom Nenčo. Vsako jutro se zbirajo štorklje pred mestnimi mesnicami, kjer čakajo na odpadke. Zdaj pa so tudi v Bolgariji uvedli brezmesne dneve in nekaj dni so štorklje zaman čakale pred mesnicami. Toda ko so začutile, da ne bo nič, so odletele na polja, kjer so začele pobirati črve in gosenice, ne meneč se za brezmesne dneve. Zdaj so se brezmesnih dni žc lako privadile, da jih takrat sploh ni pred mesnice,
pač pa se ob dnevih, ko je dovoljeno prodajati meso, polnoštevilno zberejo in čakajo na odpadke.
UAce v štirih nadstropjih
Ameriški inženir Kennard Thompson je v časopisih objavil svoj načrt, kako bi se rešilo vprašanje prometa v Newyorku, ki postaja čedalje bolj pereče. Po njegovih računih se ne izplčaa več usmerjati promet po podzemskih poteh. Takšne gradnje so predrage. Thompson dokazuje, da tunel podzemske železnice stane več, kakor pa če bi zgradili na površini ceste v štirih nadstropjih. Nove prometne žile Newyorka ne bi šle torej več pod zemljo, ampak nad zemljo, in to v štirih nadstropjih. Prvo nadstropje bi bilo za tovorni promet, drugo za električne železnice in tramvaje, tretje za avtomobile, motorna kolesa in biciklje, četrto — najvišje — pa bi bilo za pešce. Samo na ta način — pravi Thompson — more Newyork rešiti vprašanje svojega prežjvahnega prometa. Po njegovem mnenju bi se s tem tudi močno zmanjšale prometne nezgode, promet sam pa bi se odvijal brez vsakih motenj.
ŠPORT
Pričujoče zbirke smo lahko veseli, ker smo jo dobil: prav v času, ko se je v verskem življenju slovenske ga naroda porajalo gibanje, da bi dobili ludi mi svetnikov našega rodu. In to poleg škofa Slomška ravno škofa Friderika Baraga. Naj bi ta zbirka dosegla svoj namen, da bi Slovenci v kratkem času čim bolje spoznali Baraga in njegovo delo, ne samo tisti, ki žive v slovenski domovini, ampak tudi oni, ki žive za mejami, še posebno pa Slovenci v Ameriki, kjer je Baraga pustil svoje najboljše moči, dolrpel in umrl. Poleg drugega naj tudi proslave, ki se bodo prirejale ob pomoči pričujoče zbirke, pomagajo, da bomo čimprej častili in slavili škofa Baraga na naših cerkvenih oltarjih.
F. J.
*
Obzorja št. 6-7. Mariborska revija za lejio-slovje, umetnost in publicistiko Obzorja prinaša v zadnji dvojni številki na prvem mestu Antona Ingoliča črtico Zapuščena hiša. V nji obravnava pisatelj problem zakonske ljubezni in zakonolomstva. Andreja, ki se je samo enkrat spozabil, zadene zaslužena in upravičena kazen s strani žene Brede, kajti ta zapusti ne samo svojega moža, marveč tudi pravkar na novo zgrajeno hišo. Psihološko in umetniško mnogo slabša je Rajka Anžiča črtica Pri stricu. Preveč je v nji seksualnega motiva, in to še povrhu med stricoin in nečakinjo. Pavla se namreč vse premalo odločno brani strica, da bi mogla v nas vzbuditi kako socialno občutje, kar je bila sicer očividna piščeva želja. Dr. Maks Robič aktualno razpravo o filozofiji vojne. Na tem mestu smo pred kratkim omenili jiodobno hrvaško razpravico v pogledu antične dobe na vojno in mir. Bistvo tiste razpravice je bil govor o napadalni in obrambni vojni, v pričujoči razpravi pa je dr. Robič zajel |>ro-blem globlje, namreč s filozofske strani, tako da razpravlja ne samo o zgodovinskih pogledih na vojno, ampak govori tudi o namenu vojne, o vojnih sredstvih o koristi in škodi po vojni, o napadu in obrambi, o realnih vojnah, o vplivu svetovnega nazora in gospodarskih činite-Ijev na vojno, o političnih ciljih, ki jih hoče kdo z vojno doseči, o miru in vojni, o zmagi in porazu itd Člankar zaključuje razpravo z mislijo, da je kljub vojnim grozotam vendarle bolje boriti se za svobodo, kakor pa živeti v nečastni sužnosti. V. K. razpravlja |x>d naslovom Poglavja in individualistične poetike o sodobnem romanu Dr. Joža Glonar objavlja informativni članek o slovenskih knjigah po nemških knjižnicah. Hi odgovarja Br. Rudolfu na njegovo oceno o Humorju v starih-žalost-nih. Pod za glav jem Poročila je govor najprej o celjskem kulturnem tednu, pa o mariborskem umetniškem tednu, dalje o proslavi stoletnice rojstva lajkovskega, o razstavi likovnih umetnikov v Mariboru, o uprizoritvi Golouhove K ri-zalide ter o ljubljanskem gledališču. V Zapiskih je |>osvečeno nekaj besed spominu Sel-mc l.agerliif, Jakopičevi razstavi v Celju in glasbi. V Ocenah ocenjuje Fran Onič Antona Ingoliča roman Na splavih, Jaroslav Dolar Prc-
Atletske tekme SAZ v soboto in nedeljo
Prihodnjo sobolo in nedeljo bomo imeli v Ljubljani zopet priliko prisostvovati lepim in zanimivim lahkoalletskim tekmam, katere priredi za posameznike Slovenska atletska zveza. Tekmovali bodo posamezniki med seboj za prvenstvo Slovenske atletske zveze, obenem pa bo to revija najboljših slovenskih lahkoatletov za težja srečanja, kakor troboj mest (Zagreb-Belgrad-Ljubljana) i. dr.
Naša lahka atletika je v zadnjih letih prav lepo napredovala in zalo upravičeno pričakujemo v soboto in nedeljo dobre rezultate. Atleti kakor Košir, Klinar, Mavsar, Račič, Oberšek, Kvas, Lužnik, Kaj-fež, Zorko in drugi nam jamčijo, da bodo rezultati na visoki stopnji. Še vse nekaj drugega bi se dalo doseči v našem lahkoatlelskem športu sedaj, ko imamo samostojno slovensko zvezo, če bi bile razmere v vodstvu te naše organzacije malo drugačne. Upajmo, da se bo ludi v naši vrhovni lahkoatlelski organizaciji stvar /.boljšala in potem lahko pričakujemo še drugačne uspehe, kakršni so pa današnji.
Lepa lahkoatletska prireditev v Splitu
V Splitu so imeli zelo lepo lahl^itletsko prireditev, katere so sc poleg domačinov udeležili tudi nekateri atleti iz Zagreba in Belgrada. Rezultati so bili prav dobri in izgledajo takole:
Tek na 100 m: 1. Despot (Hajduk) 11.3.
Skok v višino: 1. Abramovič (Hašk, Zagr.) 185; 2. Tasič (Rusija, Belgr).
Met diska: 1. Kovačevič (Concordija) 40.80; 2. Ščetinin (Rusija) 34.37.
Tek na 400 m: 1. Despot (Hajduk) 50.1; 2. Bi-talič (Hajduk) 53.3.
Met krogle: 1. Kovačevič (Concordia) 14.13: 2. Glibo (Hajduk) 13.30.
Skok v daljavo: 1. Lenart (BSK) 6.94; 2. Gal (Zrinjski, Osijek) 6.52.
Tek na 800 m: 1. Flas (Hašk) 2:01.5; 2. Marič (Hajduk) 2:10.
Triskok: 1. Gal (Zrinjski) 13.49; 2. Simunovič (Hašk) 13.10.
Tek na 200 m: 1. Despot (Hajduk) 23.8; 2. Ju-nek (Concordia) 24.7.
Skok s palico: 1. Ivanuš (Concordia) 3.30; 2. Lenart (BSK) 3.10.
Met kopja: 1. Kovačevič (Concordia) 49.53.
Tek na 15.000 m: 1. Fischbach (BSK) 4:21; 2. Rem (Jugoslavija) 4:28.4.
Štafeta 4 krat 100 m: 1. Hajduk 45.5; 2. BSK 46.8; 3. Krupa 47.5
Tekmi je prisostvovalo okrog 1500 gledalcev.
Jack Dempsey je zopet zmagal
Jack Dempsey, bivši svetovni boksarski prvak vseh kategorij, je premagal v Charlotyju v zvezni državi Severna Carolina, prvaka zvezne države Oklahama Bechara. Borba je trajala dve rundi.
Rusi so tudi odlični plavači
Ruski plavač Ušakovv je postavil najboljši letošnji čas v prostem plavanju na 100 ni; za -to progo je porabil 57,5 sek. Za 20(- m jia je rabil 2:11,5 min., čas, ki je za eno desetinko sekunde boljši kakor evropski rekord Bjoerna Borga.
Vrhunski uspehi v ženskem plavanju
Najboljše plavačice na svetu imata Danska in Nizozemska kot vodilni državi v ženskem plavalnem športu. Danska je imela glavno orožje predvsem v plavačici Ragnhild Hvegerjevi, ki je ustvarila Danski dobro pozicijo v tem športu, za Nizozemsko pa Cor Kint. Najboljši usj>ehi, ki so bili doseženi v letu 1910:
100 m kravi: R. Hvcger (Danska) 1:05,1; R. v. Veen (Nizozemska) 1:00,2; A. St i j i (Nizozemska) 1:06,4; 400 ni kravi: K. llveger 5:07,1; F. Ca-roen (Belgija) 5:16,4; N. Merkv (Amerika) 5:22.2. — 100 m hrbtno: Cor Kint (Nizozemska) 1:10,9; v. Feggelen (Nizozemska) 1:14,2: B. Ove-Petersen (Danska) 1:14,3; R. Hveger 1:16. — 200 m prsno: M. Lenk (Brazilija) 2:56; Waalberg (Nizozemska) 2:57,6; Soerenscn (Danska) 2:59,4.
Dva nova rekorda danskih atletov
Danski lahkoalleti so postavili dva nova drž. rekorda in sicer: Paul Ot.to ie skočil v višino 1.91 m Ernst Christensen pa je pretekel 1000 m
v času 2:28,5 min.
*
Ominar Haeg, mladi norveški tekač, je rabil za tek na 3000 m 8:18,2 min. Ta rezultat je dosegel v Gaevleu in je sploh najboljši čas na svetu v letošnjem lelu.
Zvezno cestno kolesarsko
prvenstvo Slovenije
žihova Voranca Samorastnike. Andrej Budal Juša Kozaka Maske. Fran /i.ek Jožeta Borka Osvobojeno gledališče, dr P. St. Steletove Slovenske Marije. It. Rclinr knjigo Bohinjski teden 1939 in Lojza šušmelja Kobauske molitve.
F. J.
rine 11. avgustu Wlf) za prvorazredne (A kateg.)!
in juniorsUc (II koleg.) dirkače
Prvorazredni dirkači bodo vozili na progi Ljubljana—Celje—Ljubljana (1481 km), juniorski dirkači pa ua progi Ljubljana—Trojane—Ljubljana (78 km),
Slnrt prvorazrednih dirkačev bo v Ljubljani na Tjršovi cesti (gostilna Kaeič) ločno ob 6. uri zjutraj, juniorji Istotam ob 7. uri.
Cilj za obe skupini bo okrog 11. ure v Ljubljani, na Tvrševi cesti pred gostilno Kačič.
Nagrade prejme pr ih pot plasiranih od glavne kategorije iu pr vili osem od juuiorske kategorije.
Splošni predpisi so sledeči:
I.	Pravico nastojia imajo vsi dirkači, člani kolesarskih klubov ljubljanske, mariborske in slovenj-graško kolesarske podzveze. ki imajo pravilne verifikacije. za t. 1)14«, izdano od Vrh. koles, zveze kraljevine Jugoslavije ter potrjene od Slov. kole«, zveze.
•J. Vozi so [n, tehničnem pravilniku UOI, izdanem od Kolesarske zveze kraljevine Jugoslavije, pri čemer sprejemajo dirkači nase vbo odgovornost tako gledo lastne ali tretje osebe.
;t. Kolesa morajo biti opremljena 7. zanesljivimi zavora.nn in z zvoncem. Zamenjava bieikta ja dovoljena le v primeru preloma okvirja, krmila, vilic ali kole«.
4.	Z diskvalifikacijo ac kaznuj« vsak vozač, ki hi se med vožnjo posluževal v svrho olajšanja vožnje kakega motocikllsta, avtomobilista ali kolesarja — nc-konkurunta.
5.	Dirkači morajo hiti na mestu starta najmanj eno uro pred startom, da se vpišejo in sprejmejo lia-hrbtno številke.
H. 1'rijavnina k dirki znaša ,i din.
7. Vsak dirkač se mora po prihodu na cilj takoj prijaviti športni komisiji.
S. ISveitiielni protesti se sprejemajo pol ure )>o prihodu posameznega vozača na cilj, za proteste sft vloži Ml din. ki se ob ugodni rešitvi vrnejo, nasprotno pa zapadejo v korist zveztne blagajne.
9. Prijave se sprejemajo do dne 9. avgusta 1M4) na naslov: Jax in sin. TyrSeva cesta, Ljubljana.
10. Kasnejša prijava je dvojna
II.	Dirka bo ob vsakem vremenu!
Z D K
Zveza dekliških krožkov priredi na Stadionu* od 1. do 20. avgusta t. 1. telovadni tečaj ia sicer vsako sredo in petek od 5 popoldne dalje. Tečaj bo vodil Tone Klinar, ki je obiskoval Visoko šolo za telesno vzgojo v Belgradu. Izvajala sc bo gimnastika, telovadne igre. srbski ples, lahkoatletika itd. Vabimo vse članice in mladenke dekliških krožkov, posebno pa vaditeljice. Obleka telovadna.
Štev. 174;
>SL0VENEC7, dno 1. avgusta 1010.
Stran fj
22 milijonov dinarjev škode je povzročila toča v celjskem okraju
Celje, 31. julija.
O nesreči, ki je zadela številne občine v celj-skeyi okraju, smo že poročali. Škode nismo ocenjevali, ker je toča pustošila ozemlje v presled-nih pasovih. Kako ogromno škodo je napravilo neurje, se je videlo šele nekaj dni po neurju, ko je polje porjavelo. Po uradnih ugotovitvah posameznih oškodovanih občin presega škoda nad 22 in pol milijona dinarjev. Pri tem je izvzeta škoda na stavbah, šipah, ostrešju in sadnem drevju, ki je ponekod prav lepo kazalo, in po travnikih, kjer l>odo morali kmetje izvršili odkos, če. bodo hoteli dobiti vsaj malenkostno dobro otavo. Žalosten je pogled na opustošene luneljskp nasade, s katerih mnog« kje spravljajo hmeljevke v kupe v času, , ko so se veselili, da bodo dobili lepe denarce.
Celjska mestna občina je izvršila komisijski ogled in ugotovila, v katerem jiasu je toča uničila poljske |io,sev.^e. Celjsko občino ie zadelo Io neurje v pasu od Levca do Biitejevega mostu v smeri proti Ostrožnem in Zgornji Hlldinji. Polovico njiv je popolnoma uničenih, ostanek pa skoraj 80% okrnjen.. V tem pasu znaša škoda 100% in je jvftsebno prizadelo Rabno, kjer je ostalo od hmeljskih nasadov le leseno ogrodje, dočim je hmeljevina dobesedno zbila v tla in poteptana v zemljo. V tem območju posestniki lelos ne bodo ničesar pridelali, občutno pa se bo to poznalo na poljskih kulturah še prihodnje lelo. Po uradnih cenitvah je ugotovljeno, da je oškodovanih v ka-tastralni občini Ostiožno 144 posestnikov in 8 najemnikov. V k. občini Medlog 69 posestnikov in 7 najemnikov in v k. občini Sp'. Hudinja 36 posestnikov in 2 najemnika. V teh številkah pa manjkajo mnogi posestniki, ki škode niso boleli prijaviti, češ da se za par dinarjev zemljiškega davka, ki bi jim bil odpisan, ne izplača prekomerno zaposliti občinskih in katastrskih uradnikov, da imajo izkušnje že iz preteklih let.
Skupna škoda v celjski občini presega 380 tisoč dinarjev. Po cenitvi je napravila toča v Li-scah 89.000 din škode, v Sp. Hudinji 300.000, v Med logu 1,632.000, na Ostrožnem 1,800.000 din. Na Babnem in Ostrožnem grozi mnogim jjosestni-kom prodaja jx>sestev, ker ne bodo mogli porav-cati svojih dolgov PAB in so upali, da jih bo rešil hmelj.
Pomoč prizadetim krajem je nujna. Mestna občina je sicer za prvo silo priskočila na pomoč in bo po sklepu zadnje plenarne seje kupila pšenico in koruzo in jo razdelili med prezadete po predlogu mestnega poglavarstva. Potrebna bi bila seveda večja podpora.
Na okrajnem načelstvu v Celju jo bila anketa zastopnikov posameznih občin. Po uradnih cenitvah je toča napravila v občini št. Pavel 497.650 din škode, v Vojniku-okolici 4S6.000 din, v Dramljah 1.740.000. v Pelrovčah 9,440.900 din, v Grižah 4,4(K),0()0 din, v Št. Jurju ob Taboru 700.(XX> din in v Škofji vasi 1,500.000 din, skupno skoraj 19,000.000 din. V vojniški okolici so prizadeti kraji Brezovica, Gabrovec in Hrastnik, Posledice škode se bodo poznale zlasti v vinogradih. V občini Škofja vas so najbolj prizadeti Zndo-brova, Prist.9ya, _Raz.borv Bovše in, Gradiše. Ker so ti ljudje že itak bol j'i'evJif. jo gorje tein hujše. Lani je vse uničil prezgodnji mr^z,. ,lel<?s. rpa je uničenih tri četrtine pridelkov. V Dramljah je
uničenih 130 ha j>osevkov in 70 ha vinogradov. V občini Griže so prizadeti Megojnice, Brit no selo in Podkamenik, pa tudi Zabukovri. Ti kraji so že ob dobri letini pasivni in trpe pomanjkanje, zato jp oh tej nesreči vsem pomoč še I »olj potrebna. Strašno je prizadeta občina Petrovče, Dre-Sinja in Leveč, močno oškodovani so Iucli kraji Sv. Jurij oh Taboru, Sv. Miklavž, Sv. Lenart, Loke. Št. Pavel in Marija Reka.
Prehivalstvu je na pomoč priskočila banovina, ki je dala na razpolago 85.000 din. Ta denar so na anketi razdelili tako: št. Pavel pri Preboldu 8000, Vojnik-okolica 8000, št Jurij oh Taboru 10.000, Petrovče 19.000, Griže 16.000, Škofja vas 12.000 in Dramlje 12.000 din. S tem denarjem bodo naročili pšenico in koruzo. Vse Io bo prizadeto prebivalstvo hvaležno sprejelo, nujno pa je, da tudi višje oblasti pomorejo siromašnemu ljudstvu omenjenih prizadetih občin.
DeUin in lela Io
Letalska kronika doslej še ni zabeležila tako nenavadne letalske nezgode, ki se je nedavno pripetila nekemu ameriškemu letalcu v bližini Kube. V višini 800 m nad morjem je delfin »tor-pediral« letalo Nesreie se je pripetila tikole: Letalec, ki jc nad Kubo zašel v ogromne megle, je sklenil napraviti ovinek okrog otoka. Toda s tem je prišel tako rekoč iz dežja pod kap. Nad morjem je namreč divjal strahovit tornado, ki je med drugim tudi uprizarjal tako imenovane »morske hlače* (zračni vrtinec dvigne visoko v zrak ogromen steber vode). Pilot je najprej letel v višini 1200 m, potem pa je bil prisiljen spustiti se na 800 m. V tej višini ga je presenetil ogromen steber morske vode, ki se je zlil ravno na letalo. V tem vodenem stebru je bil tudi delfin, ki ga je vrglo ravno na krilo letala, ki se ie zaradi sunka odlomilo, nakar je letalo seveda strmoglavilo v morje Letalcu se jc posrečilo, da je v zadne;m hipu skočil s padalom iz aparata in se tako rešil Ker ie bil opremljen z rešilnim pasom, se je lahko obdržal toliko časa na vodi, da ga je vzel na krov prvi parnik, ki je privozil mimo.
Bojišča na črni celini
Italijanske motorizirane kolonialne čete na meji med italijansko Somalijo in britansko Kenvo.
V Severni kakor tudi v Vzhodni Afriki se zaključujejo zadnje vojaške priprave, ki bodo sprožile odločilen spopad, ki naj odloči, kdo bo imel odslej prvo besedo na črnem kontinentu. Dosedanji boji, ki se bijejo v Afriki, so le uvodne operacije, katerim bo sledila ob istem času kakor nemški napad na Anglijo ofenziva na raznih frontah. Na podlagi poročil, ki so nam na razpolago, je težko presoditi, kolikšne so vojaške sile, s katerimi razpolagata oba nasprotnika v Afriki. Angleži imajo zbrane tam avstralske, novozelandske in južnoafriške polke, Italijani pa poleg svojih evropskih čet tudi kolonijalne oddelke. V kakšnem številčnem razmerju pa so si te sile, ve malokdo.
Glede teritorijev, ki bodo bojišča orjaškega spopad, je slika obeh velesil naslednja: italijanske kolonije Libija, Abesinija, Eritreja, Somalija itd. imajo površino okrog 3 milijonov 320.C00 kvadratnih kilometrov in okrog 12 milij. prebivalcev, anglefske kolonije, angleški Sudan, angleška Somalija in mandatno področje Kenya pa merijo 3,321.000 kvadratnih km ter imajo 9 milij. 416.000
Življenje v belgijskem mestu Liege se je že, skoraj v vsem vrnilo v stari tir. Le podrti mostovi čez Maaso še spominjajo na vojno zaradi tega se meščani vozijo čez reko v čolnih.
prebivalcev. Te številke, ki so približno enake, pa ne pomenijo mnogo pri presojanju moči obeh nasprotnikov, ker bo priso|ena važna vloga še raznim drugim okolnostim.
Treba je namreč upoštevati, da sc sredi teh zgoraj naštetih kolonij nahaja neodvisna država, ki,utegne postati bojišče celo proti svoji volji in ki predstavlja tudi precejšnjo rezervo človeškega materiala. Ta država je Egipt, za katerega danes še nihče ne ve, kako se bo zadržal v sedanji vojni. Pravno Egipt ni v vojni z Italijo, dejansko pa nudi Angliji važna vojaška oporišča in zaledje.
Treba je nadalje vzeti v račun še to, da prebivalstva afriških kolonij ni mogoče v takšni meri uporabiti za vojaško službo, kakor v Evropi. Nasprotno. oba tekmeca morata računati s tem, da prebivalstvo v kolonijah ne predstavlja zmerom stoodstotno zanesljivih državlianov. kaj šele vojakov. To velja zlasti za Angleže v Sudanu,' kjer se v .^adnjem času opaža, živahno delovanje in propaganda Italiji naklonjenih domačinov. Utegne se zgoditi, da bodo prebivalci Sudana morda z veseljem menjali gospodarje, zlasti če pomislimo, da Italija lahko ogrozi rodovitnost pokrajin ob Gornjem Nilu in v Sudanu.
Vsem tem težavam pa se pridružuje še morda najhujša ovira, to je bojišče samo. V kolonijah je skoraj povsod sama puščava in stepa, kar silno otežkoča vojaške operacije. Razen tega pa tvorijo meje med nekaterimi kolonijami visoki in težko prehodni gorski grebeni. Omeniti je še to, da vlada zdaj v Abesiniji tropsko deževje, ki skoraj povsem onemogoča vojaške operacije večjega sloga, na drugi strani pa je v Libiji takšno pomanjkanje vode, da si je tež.ko predstavljati uspešne manevre na takšnem področju.
Kljub vsem tem težavam trajajo sovražnosti v Afriki že več tednov in Italijani so mogli do sedaj zaznamovati že nekaj lepih uspehov. Sunek v angleški Sudan in Kenyo je postal z zavzetjem Kassalc in Moyale za Angleže zelo nevaren, V Libiji pa so italijanske čete /.avzele važno trdnjavo Capruzzo, ki so jo Angleži v prvih dneh vojne zasedli skoraj brez odpora Vendar vsi ti vojni dogodki še ne predstavljajo odločilnih strateških uspehov, ker še niso stopili iz okvirja uvodnih operacij.
Angleži sami ne prikrivajo, da polo^ai v Afriki zanje ni rožnat. Boji, ki se odigravajo v Severni in Srednji Afriki, se dotikajo zelo občutljive točke britanskega imperija; vojaške pozicije Velike Britanije v Egiptu so danes izpostavljene totalnemu napadu z zapada in z jugovzhoda, s čemer je seveda ogrožen najbolj Sueški prekop. Glavni italijanski napadi so se začeli najprej iz Libije. Itali-
janske čete so se morale boriti pod najtežjimi pogoji. Libija predstavlja največ|o in v vseh ozirih najsiromašnejšo pustinio sveta, ki meri 2 milijona kvadratnih km in je torej štirikrat večja kakor Nemčija Na libijsko-italijanski meji je maršal Graziani v dolžini 350 km postavil močne žične ovire, južno od teh žičnih ovir pa se razprostira v brezkončnost peščeno morje, v katerem motorizirani oddelki zelo težko napredujejo.
Na vhodu grozi Angležem napad Italijanov iz Eritreje in Abesinije Strateški cilj italijanskega vrhovnega poveljstva je združitev obeh armad, ki prodirata od zapada in jugovzhoda. Med obema armadama pa leži okrog 1500 km dolga pot skozi puščavo, ki jo bo treba osvojili. Angleži so na ta način skoraj v kleščah. — Strateška najbolj odločilen pa je italijanski zapadni sunek ob severo-afriški obali v smeri proti Aleksandriji in Kairo. Na cesti Masra-Matruk-Aleksandr|ja se bo odločila usoda angleškega gospostva nad vzhodnim delem Sredozemskega morja. Tudi če italijanske klešče, katerih zgornji del pritiska iz južne Libije, spodnji pa iz Eritreje, stisnejo Angleže, imajo le-ti še vendar možnost branili severni del Sudana in Egipta. Šele s tem, da bo Egipt končnoveljavno odrezan od morja, se bo zrušil položaj Angležev v vzhodnem delu Sredozemskega morja.
Anglija ima premalo vojašnic
Mobilizacija velikega števila obveznikov prizadeva angleški vladi precejšnje skrbi, ker nima te milijonske armade kam spraviti pod streho. Anglija ima namreč vojašnic samo za 250.000 mož. Računali so, da bo to v vsakem primeru zadostovalo. Zdaj pa so mobilizirani milijoni vojakov in vlada jih nima kam spraviti. Večina od njih prebiva pod šotori.
V Londonu sami priznavajo, da so tega krivi napačni računi angleškega vojaškega vodstva. Predvidevali so pač, da bo treba postaviti na noge milijonsko armado, toda mislili so, da bodo te čete, kakor hitro bodo urejene, vrgli v Francijo.
Zdaj šteje angleška vojska blizu tri milijone ljudi in treba bo za nje najti prostore, ko bodo začeli jesenski deževni dnevi. V ta namen bodo morale vojaške ediniee rek viri ra ti celo vrsto šol, kinematografov, velikih tovarn, hotelov in podobno, da Tomtnyjem> ne bo treba prezebati pod šotori. Vojake pa bodo morali poleg tega naselje vati po zasebnih hišah, kar bo za Anglijo nekaj nezaslišanega.
Cemu hohoš hohodaha
Znano jc, da kokoš, kadar koli zne=e jajce, za-kokodaka, kakor da hoče vsemu svetu povedati, kaj se je zgodilo. Naše gospodinje smatrajo to kokodakanje kot opozorilo zanje, da gredo lahko takoj iskat sveže jajce, toda prirodopisci so drugačnega mnenja glede tega. Prirodopisci trdijo, da je kokodakanje kokoši atavističen pojav še iz časov, ko je kokoš živela kot divja ptica. Kakor druge divje ptice, ki žive v naravi, je tudi kokoš, kadar koli je v svojem gnezdu znesla jajce, zletela nekoliko vstran od gnezda ter zakokodakala. To je storila zaradi tega, da bi tazne sovražnike spravila na napačno sled. Ta navada je ostala kokoši še sedaj, ko je udomačena.
Slepci in ostrovidci med živalmi
Mnogo je na svetu živali, ki so povsem slepe, odnosno sploh nimajo posebnih organov za vid. Med ljudmi je v leni oziru najbolj znana tako imenovana j človeška ribica-, ki živi po raznih kraških jamah, med drugim tudi v Postojnski jami. <"'ln-veška ribica: je povsem slepa. — Tudi mravljo imajo zelo slabo razvit vid, tako da se o njih tudi lahko reče, da so skoraj povsem slepe. Mravlja s svojimi očmi ne more razločiti livade, na kalero sije sonce, od temnega hodnika v mravljišču.
Poljski pajki imajo relo po osem oči, toda kljub temu zelo slabo vidijo. Poljski pajek vidi komaj štiri centimetre pred seboj in kadar se približuje svojemu plenu, šele po tipanju sjiozna, kaj je ujel. Svojo mrežo plete na daljavo 15 centimetrov, toda ne vidi z enega konca mreže na drugi. Šele po tresljajih mreže začuti, da se je vanjo kaj ujelo.
Najostrejši vid med živalmi imajo ptice in med temi spet ptice-roparice. Noben človek se z njimi ne more kosati, ("loveski vid je desei- do dvajsetkrat slabši kakor vid orla, sokola ali kakšne druge roparice. Orlovo oko opazi srnico z velikih višin, četudi je skrita v grmovju. Poljsko miš ugleda orel na njivi z višine tisoč metrov.
9000 hiš na Finshem porušenih
Pred kratkim je izšlo finsko službeno poročilo o škodi, ki jo je napravilo rusko bombardiranje. Porušenih in poškodovanih je bilo nad 9000 hiš, stvarna škoda pa je ocenjena na poldrugo milijardo finskih mark.
par naglas je ohranila, da ni imela pojma o Purizu in ji je absolutno manjkalo takta, če se izrazimo z besedami gospodične Konstante, njene sobarice.
Kmečka gos...« jo jc (a prezirljivo imenovala.
Za ustvaritev kakšne sodbe o njej, je bilo to seveda premalo.
Res je, da sla nekega večera v igralnici dva Ivonska trgovca mislila. da sta naletela na neko Melanie ravrot, ki je nekoč na trgu des 'lerreauv imela trgovino z rokavicami in parfumi; toda oba gospoda sta se zmotila in sta sc dolgo opravičevala.
Drugega dne je spet nekemu častniku tretjega huzarskega polka prišlo nn um. da jo je imenoval Nuno. katero je poznal pred sedmimi leti v Orleansville. Tudi on sp je opravičil, ker se je prav tako zmotil. Bile so pač na vsak način zelo neljube zamenjave.
\endnr je gospa de Barnncv mnogo potovala in tega nj skrivala. Toda moral bi biti pra\i čarovnik, kdor bi razbral kuj jasnega, |>ozitivnega iz plohe besed, e katerimi je ob \saki priliki opisovala svoje j)oreklo ali svoje življenje. Enkrat je bila Ida rojena v kolonijah. govorila o svoji materi, očarujoči Krcolki, o njenih nasadili in črnkah. Drugič spet je bila doma iz Tourainne preživela svojo mladost v velikem gradu na bregu loire, Vedela je potankosti, doživljaje — res zlodjevo delo sestaviti kaj iz teli razbitih koscev njenega življenja.
Kot jp opaziti, je v njenem fantaziranju pre\ ladovala domišljavost, prevzetnost zelene in klepetave papige. Razkošje, sreča, denar, naslovi — drugega sploh ni govorila.
Bogata je res bila. ali vsaj živela jo razkošno Imela jp v najemu majhno vilo na bul-vnrju llaiissmann. Tu jc imela konje, kočije, zelo Ipjjo pohištvo dvomljivega okusa, tri ali štiri služabnike in prazno, brezdelno, lahko-
živo življenje kot ženske te vrste: mogoče, da je imela ona za spoznanje \eč srumu v obrazu in slabši nastop, kar je pnč jiosledica dežele, ki sp takih žensk bolj otepa kot Pariz Pu tudi njena naravna svežost, jc spominjala na otroška leta, ki jih je morala preživeti nekje na irosfpm — vse to je bilo vzrok, da je ostala v 1nrizit osamljena; sicer sp pa tu šp niti ni utq»-gnila uveljaviti, ker je pravkar pr i št n.
Vsakih osem dni jo je obiskal malo osivel in čeden človek moške dobe. Kadar jp Ida govorila o njem. ga je imenovala »gos|x>d« s takim kraljevskim naglasom, da bi človek mislil, da je na francoskem dvoru v času. ko so tako titulirali kraljevega brata. Otrok je čisto preprosto dejal dobri striček«. Služabniki so pa na glas imenovali »gospod grof«, med seboj jia j k) domače »njen stari«.
Njen stari je moral biti zelo bogat, kajti gosjia m pazila na ničesar in vse je menda šlo v izgubo v tej hiši. ki jo je vodila gdč. Konstanta. pravi solini faktotum. edini in resnični gospodar v stanovanju Konstanta jc bila tista, ki jp dajala svoji gospodarici naslove od prodajalcev živil, ona jo jc učila, ker je pač gospa bila neizkušena in ni poznala |iariškega /ivlja in boljše družbe. Vrdpti jp treba predvsem, da jp ta reviea sanjala in sj želela, — nedvomno zato. ke- je pač bila bogata, — da bi veljala kot odlična, visoka, neoporečna, prava gosjia.
Tedaj si jc pač lahko predstavljati, kako jo jp prizadel sprtem očet>i O... in kako jc morala biti besna, ko jp odšla.
Elegantna gosposka kočija jo jp čakala pred vrati zavoda Približala sp jp v svojim fantkom in predno je vstopila, sp jp paf ntn. rala močno obvladati, da je rekla z mirnim glasom; j v vilo!« in sicer toliko na glas. da »o jo morali slišati patri, ki so > i u ■ i v gruči na hodniku in sp |>omenkovali ter sp brž izo,Tnili tej krzneni in kodrasti maliedravosti.
Alphonse Daudct:	3
Jakec
Prevedel Fišer Franc
Tu je bilo videti, da sc jo rektor omečil. Obotavljal se jc še- kako minuto, nato ji je pogledal v oči do dna:
»Naj lx>. gospa: ker na vsuk način hočete, vam bom ustregel. Mali Jakec mi je zelo ugajal. Pristanem na to, da ga vzamem med svoje učence...«
»Oh. gospod superior ...«	i
»Toda pod dvema pogojema.c »Pripravljena sem vse s|>rejeti.* »Prvi je tale: do dne\a. ko l>o vaš položaj urejen, mora fant vse proste dni in tudi počitnice prebiti pri nas, ne sme se vrnili k
vam ...«	,-ii
»Toda moj Jakec lx> umrl če ne bo videl
več svoje mame.«
»Oh. lahko ga pridete objeti, kolikokrat sc vam Ih> zl j ubilo. Vendar, in to je naš drugi pogoj, nikdar sa ne boste videli v govorilnici, temveč tu. v moji sobi, kjer bom poskrbel, da vas ne bo nihče srečal.«
Vstala je vsa trepetajoča. Misel, da ne bo mogla nikdar vstopiti v govorilnico. se pomešati ob četrtkih v to šnrman-tno druščino, kjer bi slavili lepoto njenega otroka, bogastvo njene obleke in kočijo, ki jo čaka pred vrati, da ne bo mogla reči svojim prijateljicam: »Včeraj sem pozdravila pri Očetih gosj>o de C ... ali gosj>o de V . . ., res prave gospe, da bi morala na skrivaj v kletki obje-mati svojega Jakca, ta misel jo jc končno ruz-dražila.
Ta hudobni pater jo je temeljito pogodil. »Kruti sie z menoj, jjrečastiti. Prisilili sle mr, da odklonim, za kar sem se vam še pravkar zuhvaljevula kot zu uslugo; toda čuvati
moram svojo materino in žensko čast. Vaši jiogoji so nesprejemljivi lil kaj bi si otrok mislil o ...«
Ustavila se jo, ker je zagledala za ši|>o malo svetlolaso glavico, ki jo je gledala. Rezek zunanji zrak in vroča nestrpnost sta jo razži-vili. Mignila mu je z roko in deček je brž vsto-pil:
»Oh. mamica, kako dobra si... lorej ]p ni res, ko so rekli, da... Mislil sem, da si žc odšla.«
Krčevito ga je zagrabila za roko:
»Z menoj pojdeš,« mu je dejala, »tukaj naju ne marajo.«
Odšla je /. velikimi koraki, vzravnana, ponosna, peljala s seboj fanta, začudenega nad tako nepričakovanim odhodom, ki je bil podoben begu. Komaj je pokiinala na spoštl j i vi pozdrav dobrega očeta: ki je tudi bil vstal. Čeprav se ji jp tako mudilo, ni bila dovolj hitra in je Jakec kljub temu zaslišal /a seboj prijeten glas. ki je mrmral: »Ubogi deček, ubogi deček!« In ta glas je imel tak poudarek, tako sočutje, da mu je šel do srca.
»Pomiluje.jo ga... Čemu?
Večkrat je potem na to mislil.
Rektor sc ni molil
Gospa grofica Ida de Barnncv je bila grofica. da sc Bog usmili.
Barancy se ni imenovala, mogoče ji celo Ida ni bilo ime. Odkod je prišla in kdo je bila? Koliko jp bilo resničnega v njenih zgodbah o visokih družbah, s katpriini je bila obsedena? Nobeden bi tega ne mogel rpči. Takole zamotana življenja imajo tako različne usode, toliko skritega, tako dolgo in dogodkov polno jireteklost, da se more človek zanesti le na to. knr sam vidi. Senca in svetloba, laž in resnica sp pri njih menjavata tako kot pri morskem svetilniku, ki ugaša in zagorcva
Gotovo je samo to, da ni Parižanka. da jc prišla z bogve katerepa deželnega središča, či-
Otroik/ kotiček
ZAČARANI GOZD
(265) Otroka sta bežala v gozd, držeč se za roko, in tekla, kolikor sta mogla, Pucek jo je pobiral za njima po svojih močeh. Saj zdaj je šlo za to, da pridejo čim dalj od tega kraja.
iVi«
i k u
y 1 \ t, ™
v-
(266) Tamle je že potoček in ne morejo biti več daleč od varnosti. Ančka in Peterček sta težko sopla od napora. Vendar sta še kar naprej tekla. In glej! Tamle je že ono veliko drevo, kjer se neha začarani gozd in odkoder ni več daleč do Samotarčkove kočice.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka b«s«da 1 din; fenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se raiunajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Prt oglasih reklamnega značaja se računa enokolonslca, 5 mm visoka petitna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
EZSOSiB
50.
mxrcLa£av dircrAxr€at>
n LAHKO BREZOBVE7NO 061C DATI PDI
IGHVOK
mmm\
Tovorni avto
najboljše znamke v prvovrstnem stanju, za izredno nizko ceno naprodaj. Strojna delavnica Sv. Petra cesta 85.	(f
iS	1	ran Tftmi	1
Šofer, mlad, trezen
in zanesljiv, želi preme-nitl službo k osebnemu ali tovornemu avtomobilu. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Siguren vozač« it. 11185.	(b
Komercialni uradnik
perfekten knjigovodja in korespondent v slovenščini, srbohrvaščini in nemščini, z večletno prakso, strojepisec, stenograf, z najboljšimi referencami, zmožen kavcije, želi pre-menitt mesto. Ponudbe v upravo »Slovcnca« pod »Zanesljiv in sposoben« št. 11211.	(a
Gospodična
ki govori pertektno francosko in nemško, išče primerno zaposlilev. - Skrlj Štefka, St. Rupert, Dolenjsko.
»UKIUU
Melianikarje
sprejmem takoj. Delavnica: Sv. Petra cesta 85.
Prvovrstnega politirja
iščemo. Stalna služba. K. Zelenka, pohištvo, Maribor, Ulica X. oktobra 5.
Dva kleparska pomočnika
sp,re.imem takoj. Jtartin Kovač, splošno klepar-stvo, Žalec.	(b
Kuharico
zmožno tudi vseh hišnih del, iščem. Vprašati na Sv. Tetra cesti 34. (b
Kupimo
Trgovski pomočnik
dober šofer, vojaščine prost, želi službo v večji trgovini. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru pod št. 887.
Trgovska pomočnica
mešane stroke, obenem dobra gospodinjska moč, želi mesta najraje na deželi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dobra moč« št. 11008.	(a
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana •\Volfova ulica št. 3
UueUAN* TAVCABJIVA 1
Vina, rdeča in bela
izvrsten jabolčnik In pristno slivovko nudi : J Vehovar, Koprivnica pri Rajhcnburgu.	(1
20 koles
prvovrstnih, naprodaj po reklamnih cenah pri : Podobnik Franc, trgovina. Rudnik 123, Ljubljana. (1
Objave
Dotično žensko, ki je bila
v nedeljo, 28. t. m. opoldne pri vili Ejgelj v Voj-nlku zaradi informacije neke gospodične, se vljudno prosi, da se javi ponovno v Vojniku trg oO. Stroške povrnem.	(o
Ženitbe
msm\
14 letni fant
z odličnim šolskim spričevalom, priden in pošten, se želi izučiti v trgovini z mešanim blagom. Črno logar Anton, Bled.
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
oddam s septembrom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11175.	(č
IŠČEJO:
Iščem enosobno
malo stanovanje s kuhinjo, za Bežigradom v bližini Mavričevega bloka. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Malo stanovanje« št. 11218.	(c
Naročajte in širite »Slovenca« !
Damsko in moško kolo
prvovrstna znamka, popolnoma novo, skoraj za vsako ceno naprodaj. — Beethovnova ulica 14-11, vrata 21,	[|0
Posestvo
vinograd, gozd, sadovnjak, dobra zemlja, ugodno naprodaj. Bovše 13, p. Vojnik.	(P
Stavbeni svet (parcele)
v Kranju po ugodni ceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11244.
Fotografskega pomočnika
dobrega strokovnjaka, inteligentnega in zdravega, starost od 25—32 let, z dobro preteklostjo, kateri bi se hotel poročiti z mojo hčerko - lepe zunanjosti. blondinko, inteligentno in zdravo, 22 let staro — in bi se s tem uprtljal v dobroidočo fotografsko obrt, iščem. — Ponudbe s točnim opisom svoje osebnosti z označenjem za poslenja in šolsko izobrazbo poslati v upravo »Slovenca« pod »Fotograf 1017« št. 11138.	(ž
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA
Žrebanje srečk V. glavnega in poslednjega razreda tekočega 40 kola bo, po loterijskem načrtu, v času od 9. avgusta do zaključno 7. septembra 1.1. in to:
v Belgradu; 9,1Qt 12.13,14,16.17,19. 20 in 21 avgusta In v Nižu: 26, 27. 29. 30 8n 31 avg. in 2. 3, 4. 5 in 7 »ept. 1.1.
Pri tem žrebanju bodo 7. septembra t. 1. izžrebane tri premije in to:
za 5.000.000, 1,000.000 in 2,000.000 dinarjev.
Razen teh premij bo izžrebanih že veliko število dobitkov od dinarjev 200.000'—, 1C0.000-—, 80.000 —, 60.000—, 50.000-—, 40 000 —, 35.000-—, 30.000-—, 25.000-—, 20.000-—, 15.000,— 12.000 —, 10.000— in drugih manjših dobitkov.	,
Skupna vsota dobitkov pri tem žrebanju znaša
din 56,946.000
ki se izplačujejo brez vsakršnih odbitkov,
V najsrečnejšem primeru se more pri tem žrebanj'u, s premijo in dobitki skupno, zadeti na eno samo srečko
din 3,200.000
Za izplačilo dobitkov jamči država kraljevine Jugoslavije. Igralci, ki že sodelujejo v igri 40 kola, morajo svoje srečke IV. razreda zamenjati s srečkami V, razreda najkasneje do 4. avgusta 1.1.
Oni pa, ki nimajo srečke, pa bi želeli sodelovati pri igranju V. glavnega razreda, pa si le-te morejo nabaviti pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih zastopnikih. Ti prodajalci so v vsakem večjem mestu. Novi igralci pa bodo molira doplačati, in to :
za celo srečko din 1.000 za polovico srečke din 500 za četrtino din 250.
Podrobnejša navodila z loterijskim načrtom in vsemi pravili igranja se lahko na zahtevo brezplačno dobijo pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk.
Belgrajska radijska postaja bo vsak dan žrebanja, poleg dnevnih poročil, objavljala tudi rezultate žrebanja za dobitke od din 5.000 pa naprej.
S kupovanjem srečk Državne razredne loterije vsak posameznik, poleg svoje osebne koristi, ki jo lahko ima, obenem podpira narodno gospodarstvo, obrt, industrijo in invalide, kajti ves čisti dohodek od prodanih srečk se sorazmerno porazdeli v zgoraj omenjene svrhe.
Foto-amaterjem
razvija, kopira in povečava Foto-atelje Mancini Ljubljana-Vič.
II
Živo 11
ii
Lovskega psa
3 letnega ptičarja, resov-I ca, prodam. T. Korn, Po-l ijanska cesta 28.	(j
Elegantne vedno nove
vzorce blaga za prevleko pohištva kupite
v trgovini SEVER, Marijin trg 2
Hišo
z vrtom, novo, prodam v Ljubljani. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 11135.
Stavbno parcelo
za enonadstropnico v Ko-lezljl prodam. Pojasnila daje: Novak, Cesta v Mestni log št. 58. (p
Vsemogočni je poklical danes opolnoči po težki bolezni k sebi po plačilo svojega zvestega služabnika, prečastitega gospoda
Ernesta Terstenjaka
voj. profesorja v pok.. hišnega duhovnika slovenjgraškc bolnišnice itd.
Pogreb bo v petek. 2. avgusta ob desetih dopoldne iz bolnišnice v mestno župno cerkev, kjer bo sveta maša, nato pa na mestno pokopališče. Priporočamo nepozabnega pokojnika v molitev. Slovenj Gradec, rine 31. julija 1H40.
Rodbini Trstonjak in Woiitcrl.
VABILO na izredno skupščino
LJUDSKE POSOJILNICE V UUBLJANI
r. 1.1 n. z.,
ki se bo vršila v ponedeljek 12. avgusta 1940. ob 16. uri v posvetovalnici lastnega doma z dnevnim redom: SPREMEMBA PRAVIL. V Ljubljani, 29. julija 1940.
Upravni odbor.
Lipski jesenski sejem 1940
od 25. do 29. avgusta
60 % popusta na nemških železnicah, znatni popusti y drugih državah.
Za nemški vizum, ki se daje brezplačno, je vložiti prijave najpozneje do 8. avgusta pri pristojnem častnem zastopniku sejmskega urada i, s.
Za Ljubljano: Ing. G. Tonnies, Tyrševa 33. Tel. 27-62 Za Maribor: Jos. Bezjak, Gosposka ul. 25. Tel. 20-97

Obvestite
Naročnike malih oglasov opozarjamo, naj naroče male oglase najkasneje do 6. ure popoldne ▼ glavni upravi Kopitar jeva 6 ali pa v podružnici na Miklošičevi cesti
Uprava „Slovenca"

Umrla nam je naša ljubljena sestra, teta in nečakinja, gospodična
Nežika Bezek
upokojenka tobačne tovarne
Pogreb blagopokojne ho v petek, dne 2. avgusta 1040 oh Vi6 popoldne, iz fcal, kapelica sv. Petra, na jiokopa-lišče k Sv, Križu.
Ljubljana, dne 31. julija 1940.
Žalujoči ostali
Vdani v voljo Vsemogočnega naznanjamo, da nas je danes za vedno zapustila naša ljubljena sestra in teta, gospodična
Marija Leben
v 76. letu starosti, okrepčana s svetimi zakramenti. Pogreb naše ljubljene tele bo v četrtek ob desetih iz hiše žalosti na farno pokopališče v Horjulu.
Horjul, dne 30. julija 1!>40. Žalujoči rodbini Leben in Čater.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože KramarlŽ
Izdajatelj: inž, Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčiš
Najnovejša poročila
Roitiunsko-madžarski spor
V Romuni)! raste razpoloienle za odpor proti madiarskim zahtevam
UUBIUN4
Biikaresta, 31. julija, m V Bukarešti se je pričela opažati gotova rezerviranost. Po snoč-uji seji romunske vlade, na kateri je zunanji minister Manoilesen dal znano izjavo časnikarjem, dobro obveščeni krogi zatrjujejo, da je v vladi prišlo do nesoglasja med člani kabineta. Del romunskih ministrov najodločneje nastopa proti temu, da bi Romunija Madžarski odstopila kakršnokoli ozemlje.
Isto razpoloženje vlada tudi napram Bolgariji, čeprav ti krogi zatrjujejo, du je rešitev teh vprašanj med Romunijo in Bolgarijo neprimerno lažja ter je Romunija tudi priprav, ljena odstopiti Bolgariji del Dobrudže.
Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da drugi del ministrov, med njimi sam predsednik vlade Gigurtu in zunanji minister Manoilescu pristajajo samo na poprave mej napram Madžarski, ne pa na odstop celih pokrajin. Prav tako še ni znano, kaj vse Madžarska zahteva od Romunije in če je sploh že predložila kake konkretne teritorialne zahteve. Po zatrjevanju romunskih političnih krogov romunska vlada ne bi mogla pristati na madžarske zahteve, ker bi to pomen|alo močno ohromitev Romunije, česar pa ne žele sile osišča Rim-Berlin. Z ozirom na tako stanje se z veliko napetostjo pričakuje začetek diplomatskih pogajanj.
V	zvezi s pogajanji med Romunijo in Madžarsko glede od s to pit ve Erdelja in v zvezi z nesoglasji, ki so nastala v romunski vladi, računajo s skorajšnjo spremembo v romunski vladi V zvezi « tem pripisujejo romunski politični krogi največji pomen pomiritvi med šefom bivše narodno-zaranistične stranke Maniuom z njegovim prejšnjim sotrudnikom V a j d o V o e v o d o m , ki sta se razšla po vstopu Vajde Voevoda k novemu političnemu režimu. Ta sporazum med obema uglednima državnikoma iz Transilvanije je senzacionalno odjeknil v Romuniji, to pa tem bolj, ker je bilo danes sporočeno, zakaj sta so oba politika sporazumela. Oba državnika sta igrala še za časa svetovne vojske veliko vlogo v Krdel ju in se bo sedaj brez dvoma pričela temlejita akcija proti vsakršni odstopitvi Transilvanije Madžarski. Politični krogi v Bukarešti smatrajo, da bodo pogajanja z Bolgarijo tekla gladko, medtem ko glede Madžarske pričakujejo največje težave.
V	zvezi s preusmeritvijo romunske zunanje politike se tudi romunsko gospodarstvo vedno bolj prilagodeva silam osišča. Ta prilagoditev je prišla do vidnega izraza tudi pri izpopolnitvi upravnega odbora romunske težke industrije llešice, ki ima kapital t milijarde lejev. Romunska vlada je iz upravnega odbora svoje težke industrije odstranila vse Jude in predstavnike angleškega kapitala. Na njihova mesta so stopili v upravni odbor med drugimi Gvido Schmidt, bivši avstrijski zunanji minister in sedanji predsednik velikega industrijskega koncema Herman Goring- \V'e.rke Albert Goring. "brat maršala Giiringa, kot predstavnik Zbrojev-ke in Oto Stalil kot predstavnik škodovih tovarn. Vsi ti so stopili v upravni odbor Resice kot predstavniki nemškega kapitala, ki skupaj
z italijanskim znaša 29 odstotkov, ostali kapital pa je romunski.
Razpoloienie v Bolgariji
Sofija, 31. julija, m V zvezi z bližnjimi pogajanji med romunsko in bolgarsko vlado krožijo nocoj po Sofiji novice, ds bo prihodnji teden odpotoval v Bukarešto bolgarski zunanji minister Popov, ki se bo sestal z romunskih zunanjim ministrom Manoilescom.
V komisiji, ki se bo pogajala z romunsko delegacijo za rešitev vseh spornih vprašanj med obema državama, bo po zatrjevanju političnih krogov med drugimi tudi finančni minister Bož.ilov, ki bo vodil pogajanja o vprašanju finančne odškodnine za železniško progo, ki jo je Romunija zgradila v južni Dobrudži in za druge romunske naprave.
»Zarja« smatra, da bo med Romunijo in Bolgarijo prišlo do pogajanj najprej zato, ker so odnosi med obema državama v tem trenutku normalni ter je ozračje za ta pogajanja na obeli straneh ugodno. Bolgarski politični krogi tudi izjavljajo, da ie bolgarska vlada na snočnji seji že imenovala komisijo, ki se bo pogajanj z romunsko vlado udeležila.
Sprejem na jugoslovanskem poslaništvu v Bukarešti
Bukarešta, 31. julija, m. Jugoslovanski poslanik na romunskem dvoru Avakumovič je danes iKipoldne na jugoslovanskem poslaništvu priredil čajanko na čast predstavnikom romunskega časopisja. Čajanki je prisostvoval tudi propagandni minister Nikifor Krajnik, državni podtajnik za tisk in propagando Vnsijij Stojkn, bivši zunanji minister Gafencu, znstcl^niki senata in predstavniki ostalih vojaških in civilnih oblasti.
Amerika prepovedala Izvoz petrolefa In letal
Washington, 31. julija, t. (Reuter.) Ameriška vlada je dane« objavila uredbo, s katero je prepovedan vsak izvoz, petroleja (tudi surovega olja) in letal v države izven ameriškega kontinenta. Ta ukrep je očividno naperjen zgolj proti Japonski, ki je bila že silno udarjena zaradi pr.ejKivedi izvoza starega železa in bo sedaj udarjena še hujše. Evropske države pa itak zaradi angleške blokade ne morejo v Ameriki ničesar več naročevati. Nakup vojnih potrebščin, petroleja in letal jx> tej ameriški uredbi v ničemer ni oviran, kajti v imenu Anglije, ki je izvenameriška država, nastopa kot kupec v Ameriki — Kanada, ki je ameriška država in je. torej prepoved ne zadene.
Na merodajnih mestih pravijo, da so ti ukrepi nov dokaz za to. da se Amerika resno pripravlja na bližnjo bodočnost. Kdor je o tem dvomil prj objavi novih kreditov 3 milijard dolarjev za oboroževanje (300 milijard din), tega bodo o tem prepričale prepovedi izvoza starega železa, petroleja in letal.
Radlooddajna postaja se že gradi
Maribor. 31. julija.
V	ponedeljek so se začela dela za postavitev mariborske radijske oddajne relejne postaje. Na stavbišču, ki ga je kupila mariborska mestna občina blizu starega mestnega pokopališča na Teznem, je pričela ljubljanska gradbena tvrdka Just Gabrijel-čič z izkopavanjem temeljev. Tvrdka bo zgradila glavno upravno poslopje v velikosti 23 X 24 m. Načrte za to zgradbo in za celotno postajo je napravil inž. Globočnik iz Ljubljane. Stavba bo sicer visokopritlična, deloma podldetena, vendar zelo slikovita, ker bo imela različne višine ter bo streha deloma terasna, deloma pa krita z opeko. Zgrajena bo iz opeke, podstavek pa bo obložen z umetnim kamnom. Stropi bodo iz železobetona.
V	tej zgradbi bodo prostori za radijski šludio, zraven bo oddajna dvorana z aparati, poleg bo pisarna za upravo ter stanovanja za tehnično osebje. Nameščenci postaje bodo imeli precejšno udobnost, saj bodo zanje napiavljene v poslopju posebne kopalnice s prhami in kadnimi kopelmi. To bo tudi potrebno, saj bodo živeli precej daleč iz mesta na skrajni periferiji. Seveda bo imela postaja ludi svoj vodovod ter se bo zgradil v te svrhe poseben voTl-njak z električno črpalko. V poslopju bo tudi transformatorska postaja, poleg poslopja pa primerno zaklonišče.
Zidarska dela bodo trajala približno dva meseca, če bo potem pa še ugodno jesensko vreme, bodo slavbo že letos zunaj in znotraj ometali. Vzporedno s temi deli pa se bodo vršile tudi inštalacije aparatov in napeljav. Seveda pa bo treba postaviti poleg upravnega poslopja še drugo važno napravo, brez katere postaja ne bi mogla vršiti svoje naloge — oddajni stolp. Mariborske relejna postaja bo imela samo en steber — ne kakor domžalska, ki ima dva. Steber, ki bo postavljen 100 m vstran od upravnega poslopja, bo visok 110 m. V navpičnem položaju ga bodo držale močne jeklene vrvi, ki bodo pritrjene pri vrhu, v tleh pa zasidrane v šestih debelih in težkih cementnih blokih. Vsega bo napravljenih šest takih sider, ki bodo s treh strani
držale steber v ravnotežju.
*
m Upravnik dr. Radovan Brenči? — 50 letnik.
Danes obhaja 50 letnico življenja upravnik mariborskega Narodnega gledališča g. dr. Radovan flrenčič. Jubilant izhaja iz stare narodne družine iz okolice Ptuja, kjer ie bil njegov oče odvetnik. Pozneje se je preselil v Celje, kjer je sin Radovan tudi študiral gimnazijo in maluriral i. 1009. Po maturi je odšel na Dunaj, kjer se ie vpisal na juridično fakulteto. L. 1914 je tamkaj s promocijo končal svoje študije. V letih vojne ie poslal jugoslovanski dobrovoljcc in se bojeval na solunski fronti. Po prevratu je vstopil v državno službo in bil obmejni komisar v Radgoni, Spilju in Mariboru. L. 1922. je bil imenovan za vršilca dolžnosti upravnika gledališča, I. 1925., ko je bilo Gledališče podržavljeno, pa je poslal upravnik, kar je Se danes. Jubilant je že v svoji mladosti kazal iz-
redno zanimanje za gledališče. Sam ie v mladih letih večkrat nastopal kot diletant, kot študent pa je tudi uglasbil šaljivo opereto, ki so jo izvajali v Celju in pri kateri je sodeloval tudi znani Šal-mič. Ta mladostna ljubezen do gledališča daje razumeli, zakaj g. upravnik vkljub velikim težavam in krizi vztraja na svojem mestu in vse svoje sile posveča izgraditvi in izjx>polnitvi mariborskega gledališča. G. upravniku želimo še mnogo lepih jubilejev.
m Zaključek šolskega leta na vinarski šoli.
V torek je bil na vinarski šoli zaključek šolskega leta in z nJim slovo od šole 27 gojencev drugega letnika. Vsi ti so končali z uspehom šolo, od teh 6 z odliko, 18 s prav dobrim in 3 z dobrim uspehom.
m Poročila sta se včeraj v cerkvi sv. Jožela v Ljubljani gospod Lovro Budišna, železniški kontrolor. in Bosjx)dična Ninka Furlanova. Mlademu paru obilo sreče.
m Rdeči križ r Mariji Brezje priredi v nedeljo. 4. avgusta, proslavo usmiljenega samarijana. Ob 9 dopoldne bo sv. maša, h kateri se vabijo vse bližnje gasilske edinice ter ostala društva s Pobrežja. Popoldne bo v Brezju gasilska in sama-rijanska vaja, jsotem pa na vrtu gostilne Lešnik prosta zabava.
ni Maribor in Štajerska v Krizmanovem albumu. V Mariboru se je včeraj mudil znani hrvaški umetnik Tomislav Krizman, ki izdeluje po naročilu pokojnega kralja Aleksandra album Jugoslavije. Krizman je stopil v stik s Tujskopromet-no zvezo zaradi krajev, ki bi bili za severni del Slovenije najbolj značilni. 5 lepih risb iz Maribora Je Krizman napravil že pred leti.
m Sprejem na državno učiteljišče v Mariboru. Prosilci in prosilke naj se predstavijo ravnateljstvu v sredo, dne 28. avgusta ob osmih. Tisti z meščanskih šol bodo naslednje dni (od 29. do 31. avgusta) opravljali izpit iz slovenščine in matematike. Kdor je sprejet, s tem še ni vpisan; vpisovanje bo 5. septembra.
Lep spomin na stari Frišhovec
je mestnemu muzeju podaril g. Leopold Zupančič, za napredek šentpetrskega okraja zaslužni gostilničar in posestnik na Jegličevi cesti ter predsednik prostovoljnih gasilcev in skupine bojevnikov sv. Peter, ko je te dni izrodil mestnemu muzeju oljnato sliko Marije Pomagaj, ki je nekdaj krasila staro kapelico na Friškovcu.
Ko so sezidali v Prisojni ulici prve hiše in jo uredili, se je morala kapelica umakniti cesti, a mestna občina je postavila nevo kapelico ob Hafnerjevi hiši v Prisojni ulici št. 5. Slika sama predoča tako imenovano Mari]0 Pomagaj iz Pa-save. ki jo že več stoletij časte tudi Ljubljančani v križevniški cerkvi, zlasti pa ta slika slovi na Brezjah. Podarjena slika je nastala v začetku druge polovice prejšnjega stoletja ter je čedno delo, vendar pa njena umetnostna cena ne dosega njene vrednosti in pomena za lokalno zgodovino. Ta slika nas namreč živo spominja na strašne ure ljubljanskega potresa I. 1895, ko so prestrašeni Ljubljančani v procesiji hiteli na Friškovec pred to sliko prosit Marijo Pomagaj pomoči. In mnogo let pozneje se je na veliko nedeljo popoldne vsako leto vila k tej kapelici iz stolnice dolga procesija v zahvalo, da je Marija Pomagaj obvarovala Ljubljano pred še hujšo nesrečo in pred drugimi potresi. Ko so pa kapelico podrli, je ta zahvalna proccsija hodila iz stolnice k uršulinkam, sedaj pa kakih 10 let na velikonočno nedeljo popoldne zbira velike množice pobožnih Ljubljančanov k zahvalni pobožnosti iz stolnice v cerkev sv. Jožefa. Navzlic temu, da je bila na Friškovcu sezidana nova kapelica, Ljubljančani na kapelico niso pozabili, saj so se mnogo let pogrebi na pokopališče k Sv. Križu ustavljali pri kapelici v Prisojni ulici in se je ob tej kape'ici večina pogrebcev poslovila od rajnega z molitvijo in petjem.
Predvsem bo pa v mestnem muzeju ta slika Ljubljančane spominjala na stari Friškovec in na nekdanje ljubljansko morišče. Ime Friškovec sicer lahko razlagamo na več načinov in tudi tako, da ime izvira iz latinskega »frustare«, kar pomeni »mučiti« in tudi »četveriti«, torej najhujšo kazen starih časov, ki ie gotovo marsikaterega zločinca zadela tudi na ljubljanskem morišču Friškovcu. Skratka, Friškovec je postala tako soznačen z mo-riščem, da je bosonogi otec Marko Pohlin v svojem slovariu zenačil slovenski izraz »friškovec« z nemškim »Richtstatle«, torej z moriščem. Da je pa na Friškovcu bilo res morišče, se je pokazalo pri kopanju kanalov, ko so tam izkopali dosti kosti kar na morišču pokopanih usmrčenih.
Tako torej slika, ki nima posebno velike umetnostno zgodovinske vrednosti, s temi spomini postane pomembna za zgodovino ljubljanskega mesta ter pomeni Drav lepo obogatitev našega mestnega muzeja. Gospod Leopold Zupančič za svoje darilo gotovo zasluži tudi javno zahvalo, predvsem pa veliko pohvalo za dobri zgled, ki ga je dal vsem ljubljanskim občanom za spodbudo, naj se večkrat spomnijo mestnega muzeja ter mu odstopajo tudi take stvari, ki jih smatrajo za nič vredne.
Pri pospravljanju podstrešij je gotovo prišlo spet na dan precej starih listin, zlasti pa starih pisem, ki so v njih vsaj drobci pomenljivi za zgodovino našega mesta in za življenje Ljubljančanov. Tudi stare uradne tiskovine, letaki in lepaki, vabila, vizifnice in oodoben drobiž lahko poživi sliko stare Ljubljane. Prav tako ni treba zavreči starega obrtniškega orodja ter raznih priprav za gospodinjstvo in gospodarstvo, predvsem pa moramo ohraniti izdelke naših starih mojstrov najrazličnejših strok, saj se danes čudimo, kakšni moistri so bili nekdanji ljubljanski rokodelci. Pomenljive so tudi trgovske korespondence in poslovne knjige, predvsem pa seveda družinske kronike. O starih nošah nam seveda ni treba govoriti, vendar pa opozarjamo, da je za ljubljanski mestni muzej enako važna meščanska moda kakor narodna noša. Tudi stari albumi fotografij so zelo nazorne priče minulih desetletij, še bolj pa seveda starejši, tiskani ali slikani portreti ter slike Ljubljane in njene okolice. Prinesite v mestni muzej pokazat tudi stvari, ki jih nameravate zavreči, saj je lahko tudi posamezna številka starega liubljanskcga časnika ali časonisa važna in mordn večja redkost od 1C0 ali 200 let stare kniige Na staro hišno opravo, zlatnino in umetnine nam Ljubljančanov pač ni treba opozarjati, ker jih z večino večkrat cenijo celo previsoko, kar nam jamči za njih ohranitev. Mestni muzej ljubljanski torej predvsem opozarja in prosi za take stvari, ki bi se drugače izgubile ali propadle v ognju in na smetišču, če bi jih lastniki ne pokazali izvedencem. Mestni muzej je vedno pripravljen nodati strokovnjaka tudi na dom ter zato mestni kulturni odsek prosi za obvestila o vseh naMbah na tel. št. 41-21 in 41-24 ali pa pismeno ali osebno v Turjaški palači v Gosposki ulici.
Otroški zdravnik
Dr. Luka Bezič, Turnograjska 4/1.
zopet redno ordinira
1 Celonočno češčenje presv. Zakramenta v stolnici bo drevi po skupni molitveni uri. Opravljale se bodo molitve 8. ure. Vabljenil
1 F. O. in D. K. Ljubljana —- Moste priredita v nedeljo, 11. avgusta ob 15 II. javni telovadni nastop na letnem telovadišču Ljudskega dema v Mostah. Po nastopu prosta zabava. Igra vojaška godba. Vljudno vabljenil Bog živil
1 Porciunknlsko zvonjenje. Pri frančiškanih v Ljubljani bo danes 10 minut pred poldne slovesno zvonilo z vsemi zvonovi. Zvonovi bodo vsemu mestu naznanili, da se ob 12 opoldne začno bogali
porciunkulski odpustki. Obred otvoritve bo kar najslovesnejši. Nastopili bodo tretjeredniki in vsa Frančiškova mladina: križarji in Klarice. Zadnji v svojih pestrih uniformah. Obred pri procesiji z relikvijo sv. očeta Frančiška se bo letos prvič vršil v slovenskem ieziku. Besedilo se dobi nn frančiškanski porti in bo na razpolago pred slovesnostjo tudi pri cerkvenih vratih, da bo lahko vsakdo sodeloval. K zanimivi pobožnosti vsi vabljenil
1 Križarji — Klarice! Frančiškovi križarji in
sestrice sv. Klare: danes ob 9 dopoldne ie skupna vaja vse Frančiškove mladine za slovesnost otvoritve porciunkulskih odpustkov v dvorani na porti frančiškanskega samostana v Ljubljani. Pridite vsi: mali in veliki križarji ter male in velike Klarice. Zbirališče za slovesnost bo ob tri četrt na poldne.
1 Graditev prizidka k anatomskemu institutu v Ljubljani. Pred nedavnim je bila na tehničnem oddelku banske uprave v Ljublian1 druga licitacija za težaška, zidarska in železobetonska dela pri graditvi prizidka k anatomskemu institutu. Na licitacijo sta prišla dva podjetnika Najugodnejši ponudnik je bilo stavbeno podjetje Just Gabriel-čič iz Ljubljane, ki je bilo voljno prevzeti z za 8% povišan proračun. Proračunska vsota je znašala 155.400 din., najugodnejša ponudba pa se je glasila na 163.600 din. Če bo licitacija potrjena od pristojnih činiteljev, bodo z graditvijo v kratkem začeli.
Odpočijte in razvedrite se
v krasni svetli in zračni kavarni hotela Slon v I. nadstropju. Številni tu- in inozemski dnevniki, revije in ilustracije. Lep razgled na promenado Ljubljane. Klubska soba za seje in ločene družbe.
Zaradi ogromnega dotoka zlata Iz Evrope je - tresorlh Newyorške «veze rezervne banke zmanjkalo prostora in morajo zdaj zlato spravljati v »Fort Knosc, ki ga vidimo na sliki.
1 Živilski trg. Krompirja je na trgu dovolj. Zanimivo je, da se cene krompirja počasi vendar-le bližajo skoraj cenam, ki smo jih ob tem času zaznamovali v mirni dobi. Na Sv. Petra nasip sta bila pripeljana 2 voza krompirja. Cene so bile včeraj na debelo od 1 do 1.25 in celo pod dinarjem Na trgu so kmetice prodajale krompir sprva po 1.50, pozneje po 1.25 din kg. Bilo ga je mnogo na izbiro, toda opažati je, da prodajajo kmetice krempir nekoliko slabše kakovosti. Zelenjave ie bilo na trgu v izobilju. Cene so stalne. Na trgu je že mnogo lepih zeljnatih glav, ki so bile po 1 do 1.50 din glava. Za nje pa še ni prišla prava sezona. Domačega stročjega f:žola je mnogo na trgu. Natiški fižol je bil po 5 din kg, drugače pa splošno po 4 din kg. Nekateri še drže višje cene, toda ta fižol ne gre dobro v promet. Sadni trg je bil dobro založen z različnim sadjem. Marelice so sedaj po 14 do 16, prav tako breskve Uvoz breskev je še vedno močan iz raznih krajev od juga in tudi iz inozemstva. Let;na za jabolka je letos srednja. Domača jabolka so bila po 5 din kg. Prav lepa štajerska celo 8 do 10 din kg Na trgu je vedno več lepih, plemenitih hrušk, ki so po 8 do 10 din kg. Navadne hrušk« so bile po 5 do 6 din kg. Na prostoru za razne gozdne sadeže ni bila velika izbira. Malin je bilo včeraj malo in so bile po 8 din liter. Mnogo je bilo borovnic ki so sedaj po 3 din liter. Pojavile so se prve bru-snice. ki so bile po 6 din liter. Prišle so z Gorenjskega. Gob je bilo včeraj malo na izbiro ter so bile po 3 din merica. Izredno mnogo je letos gob — lisičk. Prav lepe so bile po 1 din liter. Bosanskih sliv je vedno več na trgu in so cene padle napram prejšnjim dnem za okoli 2 d:n pri kg. Kljub zadnjemu dežju je bil promet na trgu prav živahen in dobro zaseden.
1 Oplesk lesa kot zaščita pred požarom. V smislu odredb kr. banske uprave opozarja mestno poglavarstvo glede hišne zaščite vse gospodarje, da 6e poslužujejo pri prepleskanju lesenih podstrešij zaradi večje varnosti pred ognjem domačih sredstev, ki v polni meri ustrezajo namenu ter se z uspehom kosajo s tujimi izdelki. Takega priporočila vredna domača sredstva so: »Antignit«, ki z njim namažemo les in je pri preizkušnji pokazal zelo zadovoljiv učinek kot varstveno sredstvo proti ognju ter ga izdeluje tvrdka »Antignit« d. z o. z. v Guštanju, prav tako pa tudi »Antiogin«, ki ga proizvaja Franc Parkelj v Stožicah pri Ljubljani, nadalje »Antitermit« tvrdke Medič-Zankl, d. z o. z. v Ljubljani ter »Protuplamen« tvrdke istega imena v Belgradu, Ulica kapetana Zavi-šiča št. 5.
1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec eu kozarec naravno »FRANZ-JOSEK« grenčice.
1 Tatvine koles. Kolesarski tatovi 60 neumorno na delu. Izpred Okrožnega urada na Miklošičevi cesti je bilo Rudolfu Kavčiču ukradeno 600 din vredno žensko kolo, znamke »Kaiser«. — Marjanu Michlerju je bilo izpred garaže »Union« ukradeno moško kolo, znamke »Puch«, vredno 1.800 din. — Stanku Umniku je bilo ukradeno v Gledališki ulici moško kolo. znamke »Adler«, vredno 1000 din. — Iz veže Nabavljalne zadruge na Vodnikovem trgu je bilo Štefanu Škofu ukradeno moško kolo, vredno 600 din. Po podatkih policije je bilo ta mesec ukradenih že 33 raznih koles v vrednosti 25.000 dinarjev.
šoštanJ
Poročila sta se v župni cerkvi Sv. Mihaela pri Šoštanju g Arnol Tone, kipar in gospod;čna Ka-sesnik Mici. predsednica Dekliškega krožka v Šoštanju in cerkvena pevka. Poročil ju je nevestin brat dr. g. Kascenik Ivan, novomašni« iz Šoštanja. Obema novoporočencema, odličnima prosvetnima delavcema v šoštanjski fari, tudi naše iskrene čestitke k poroki. — V nedeljo, dne 4. avgusta bo v prid revnim jetičnim otrokom, ki se zdravijo na tukajšnjem državnem zdravilišču v Topolščici, v Topolščici velika tombola. Obisk tombole najtop-Icje priporočamo. Glavni dobitek 4000 din s sliko ler še 10 lepih tombol in več drugih krasnih dobitkov. Cena tablici 2 din. — V četrtek, dne 25. julija se je ob 16.20 zgodila na progi med Šoštanjem in Paško vasjo smrtna železniška nesreča, katere žrtev je bil priden posestnik Stropnik Martin iz To-polšice, oče štirih nedoletnih otrok Vlak g£ jc do smrti povozil v trenutku, ko je z težko naloženim vozom a ovinka pasiral železniško progo. Naj v miru počiva! Preostalim naše iskreno sožalje!
Jesenice
Jeseniški študentje, člani DPD »Razora«, pripravi ja jo za nedeljo, 4. avgusta Cankarjevo dramo »Jakob Ruda«. Agilni študentje z vnemo in ljubeznijo Študirajo za nastop in pričakujejo, da bo jeseniška javnost njihovo delo z razumevanjem podprla.
KULTURNI OBZORNIK
Ivan Zoreč - šestdesetletnik
Na svetega Jakoba dam je v največji skromnosti priznoval svojo šestdesetletnico pisatelj Ivan Zoreč, mož, ki je v naši slovenski književnosti vendarle malo bolj znan, kakor se splošno misli in kakor bi v svoji preprostosti in skromnosti želel tudi pisatelj sam. Obiskal sem ga v njegovem stanovanju v sredini mesta, poleg nebotičnika, mu čestital za visoki jubilej in ga poprosil, naj mi za to priliko za naše čitatelje pove kaj pomembnejših dogodkov iz svojega življenja.
Rad se je odzval moji prošnji in pripovedoval:
>Luč belega dneva sem zagledal dne 25. julija 18S v Malem Gabru št. 7 ob Temenici v območju stiškega samostana na Dolenjskem. Po do-šolanju in odsluženju vojaščine kot enoletni prostovoljec sem leta 1903 dobil službo v tržaškem ravnateljstvu državnih železnic, služil v najtežjih razmerah in napredoval do višjega kontrolorja, leta 1032 pa sem zaradi bolezni stopil v predčasni pokoj.«
Ivan Zoreč je začel pisateljevati že zelo zgodaj. Sam mi je omenil, da prav za prav že doma v Malem Gabru, pa prav tafco tudi v nižji gimnaziji. Takrat je namreč tako rekoč še kot otrok sestavljal pisma številnim svojim znancem v precej lepi književni obliki, pa tudi marsikatero pesmico je v mladih dijaških letih zaokrožil. Vendar nobena izmed njih ni bila nikdar objavljena, ker je Zoreč v svoji skromnosti menil, da njegovo pero ne bo nikdar seglo v poetične višine. Tako je tudi v vseh svojih poznejših delih ostal pri oblikovanju v prozi.
V našo javnost je stopil kot dijak tretje gimnazije v mladinski list »Vrtec« s kratkimi črticami in utrinki v prozi. Iz Vrtca ga je peljala jx>t v Kalanov Domoljub, v Trstu, kjer je tudi služboval kot železniški uradnik, je pisal v tamošnjcga Slovana, sicer se je pa oglašal tudi po drugih listih z najraznovrstnejšimi podlistki kakor tudi s številnimi članki narodno-obrambne vsebine, ali pa tudi s članki, s katerimi je posegal v stanovske že-lezničarske stvari in brige. Končno se je pojavil s črticami in novelami tudi v Domu in svetu ter v Ljubljanskem Zvonu.
Prva njegova posebna knjiga nosi naslov Po-menki in je v nji zbral pisatelj sedem novel, dve iz Doma in sveta, druge iz Ljubljanskega Zvona. Nato je izdal knjigi Zmote in konec gospodične Pavle ter Zeleni kader (1925). Potem pa je v nadaljnjih svojih delih prav za prav šele našel samega sebe, zlasti pa svojo ožjo domovino ob Temenici in tamkajšnjega človeka z njegovo govorico vred. Iz rojstnega kraja nam je najprej napisal Domačijo ob Temenici (1929), nato pa tetralogijo v proslavo oseinstoletnice stiškega samostana. Posamezne knji-ue te tetralogije imajo naslove: Beli menihi (1932), Stiski svobodnjak (1934), Stiški tlačan (1935) in Izgnani menihi (1937). Vseh zadnjih pet knjig je izšlo kot Večernice pri Mohorjevi družbi. Končno pa je še v Mladiki pred leti izdal nekako avtobio-grafijo pod naslovom Iz nižav in težav, kjer na način Alešovčevega dela Kako sem se jaz likal, popisuje s precej veselo in humoristčino besedo svoja doživljanja. Pred kratkim pa je pri založbi Hram
tet mašnihi
iznašel tudi njegov prevod, ali bolje prepesnitev Friderika Gagerna delo Cesta.
V glavnih svojih delih se je Ivan Zoreč močno približal Levstiku in Jurčiču, in to predvsem po jezikovni strani, deloma tudi v risanju zgodb iz življenja in naporov našega dolenjskega kmeta, manj pa v risanju človeškega dviganja in navdušenja. Zlasti v zadnji knjigi iz zgoraj omenjene tetralogije se je vse preveč oddaljil od svojih vzornikov, tako da je celo malo posrečena tudi v jeziku in dialogih, ki so preveč oddaljeni od ljudstva, posebno zaradi svoje pretežke in preučene vsebine. Njegova velika odlika je zlasti v tem, da nam je pokazal življenje iz šestih zgodovinskih stoletij, kakor ga je živela cerkev, pa kakor ga je doživljal tudi svobodni in nesvobodni slovenske kmet na Dolenjskem v teh dobah. Iz njegovih del se tako zrcali vse kulturno delo in deloma tudi socialno življenje naše dolenjske zemlje in njenega človeka. Morda je tu in tam, zlasti v socialnem življenju posegel preveč na površje, a premalo v globino.
Najodličnejša osebnost iz njegovih del je sprva stiški svobodnjak, pozneje pa stiški tlačan Trlep. Kakor je ta postava nekaj veličastnega med našimi slovenskimi kmeti z Dolenjskega, tako je na nekaterih mestih vendarle premalo aktivno naslikana. V neizbrisnem spominu pa bo ostala vsakemu slovenskemu bralcu Trlepova osebnost, njegova upornost in moškost, kakor jo je pokazal v znanem prizoru na Medvejeku.
Ta ali oni bi si v njegovih povestih, čeprav lepo slikajo dolenjsko življenje, želel vendarle, da bi pisatelj vsaj včasih iz mirnega, idiličnega popisovanja posegel v življenje s krepkejšo močjo in z živahnejšim zapletom in razpletom posameznih dogodkov.
Ivan Zoreč je tako postal naš odlični pisatelj ljudske povesti. Od ljudskih povesti posebno zahtevamo, da so pisarne jasno, jedrnato in preprosto, ali kakor pravimo, da »vlečejo«. O Zorčevih povestih to brez dvoma lahko trdimo. Naš preprosti človek je vse Večernice o »belih menihih« prebral tako rekoč v eni sapi. To so prave ljudske povesti, čeprav bi seveda vsaka od njih ne mogla vzdržati popolne estetske ocene. Zoreč nam je v ljudski povesti ovekoveeil Trlcpa, ki je seveda zastopnik tistega preprostega slovenskega kmeta, ki nam je skozi vsa stoletja ohranil vero in običaje in jezik. Da, zlasti jezik. Brez dvoma je lepota Zorčevega jezika in klenost njegovega dolenjskega govora največja odlika v vseh njegovih delih. Ni morda njegov jezik kakšno narečje iz Malega Gabra, pravi slovenski književni jezik je v njegovih knjigah; če pa ima mnogotere izraze iz svojega domačega govora, mu je to šteti samo v dobro, kajti če jih je napisal v svojih povestih, je s tem dokazal, kako temeljito je domači govor študiral in s prekrasnimi izrazi iz njega obogatil naš knjižni jezik. Njegovi ljudje govore tak resnično ljudski govor, ki je o njem Levstik dejal, naj se gredo vsi pisatelji na deželo učit, in so res ljudje, ki žive na naši slovenski zemlji, so trdi in robati, trmasti in visoki, tnor-da skoro ošabni, a vendar v svojem srcu blagi m srčno dobri (Trlep!).
Nad štirideset let je preteklo, odkar se je Tva« Zoreč oglasil v slovenski književnosti. Od takrat do danes nam je napisal dolgo vrsto pripovednih del, med njimi kot prvi tetralogijo iz naše slovenske zgodovine. Zato bo njegovo ime v slovenski književni zgodovini za zmerom zapisano z zelo vidnimi črkami. Skromnemu, a zato nič manj pomembnemu pisatelju ob njegovi šestdesetletnici prav iskreno čestitamo.	F- J-
SLAVA BARAGU. Zbirka gradiva za Baragove proslave. Misijonska knjižnica 11. zvezek, — Zbral in uredil Lenčck Ladislav CM. Izdala in založila uprava Katoliških misijonov.
Pred kratkim je izšla knjiga, posvečena školu Frideriku Baraga. Knjiga hoče biti priročnik za prirejanje Baragovih proslav. Uvodno priporočilo je napisal škof dr. Gregorij Rožman. V uvodu med drugim pravi: »Premalo, mnogo premalo storilo za to, da bi Bog Friderika Baraga poveličal s tem, da ga Cerkev prišteje med svetnike. Res, premalo storimo. Sami še premalo poznamo junaške kreposti Baraga, sami njegovi priprošnji premalo zaupamo, zaradi tega mu ne dajemo priložnosti, da bi sprosil od Vsemogočnega kakšne čudeže. Z veseljem pozdravljam to zbirko gradiva za Baragove proslave ter jo vsem vernikom in kulturnim organizacijam in vsem župnijam kar najtoplejc priporočam. Naša verska in narodna dolžnost je, da vse storimo, kar mogoče, da ves katoliški svet spozna veličino Baragovo in se z zaupanjem priporoča njegovi priprošnji, potem bo tudi Bog storil svoje in poveličal svojega junaškega služabnika.«
Zbirka sama sestoji iz pesmi, življenjepisa Baragovega, predavanj in nagovorov, deklamacij in zbornih nastopov, otroških prizorov in raznih iger ter iz glasbene priloge.
Uvodno pesem Čudovit si v svojih svetnikih je spesnila Marija Brenčič-Jelen. V nji izraža željo, da bi Baraga čimprej smeli častiti na oltarju. Uvodno besedo je napisal urednik sam in v nji izraža upanje, da bodo zbirko, ki 60 si jo mnogi že dolgo želeli, sedaj lahko s pridom uporabljali. Življenje našega velikega rojaka je popisal dr. Franc Jaklič. Prav je, da je življenjepis zelo obširen in do podrobnosti natančen tako, da nam ne popisuje samo dogodkov iz Baragovega življenja, marveč nam podaja tudi njegove boje z janzenisti in nam prikazuje njegovo veliko osebnost, tudi njegov duševni obraz.
Med predavanji in nagovori so nekateri ponatisi, večinoma pa so to izvirni sestavki, napisani nalašč za to priliko. Dr. Fr. Jaklič objavlja govor Velikan po delu in svetosti, p. Kazimir Zakrajšek sodeluje v knjigi s ponatisom predavanja, ki ga je imel 6. januarja 1931 v dvorani hotela Union oB priliki proslave stoletnice Baragovega prihoda v Ameriko pod naslovom Baraga jc bil svetnik. Sledijo krajši govori, ki obravnavajo vprašanja, zakaj je Baraga velik, ali bo proglašen za svetnika, ali ga smemo častili, dalje govore o razmerju Friderika Baraga do evharistiie, zopet drugi so namenjeni otrokom, drugi dijakom, dclavcem, Marijinim družbam, akademikom.
Drugi del zavzemajo deklamacije in zborm nastopi, ki so jih prispevali Francfe Kunstelj, Jože Cukale, Marija Brenčič, P. Knzostom Sckovamč, Jože Smit, S. Darina Konc, Lojze J. Zabkar in
drU2Isti sodelavci so izpolnili tudi tretji del, ki objavlja otroške prizore in razne igre. Na koncu pa sledi glasbena priloga, v kateri so katerih pesmi iz same abirke in tudi od drugod_ Kompozicije sta priredila skladatelja Matija Tome in P. H. battner.
Dne 24. julija so, kakor smo ie poročali, v Novem mesta pr. g. proštu Karln Cer.nn obhajal, 40-
letnico mašništva duhovniki ljubljanske škofije, ki so bdi posvečeni leta 1«M. Ob «,prihk,so se dali slikati. Na sliki sede od leve na desno: Jane P., Barle J., Terškan št, Cer.n K Zabret V_ dr. Dostal St, Kolbezcn L. - Stoje od leve na desno: Pravhar J, Zorko Fr, Bešter J, K.
Gnidovec, Legat E. Ogrizek J. m Kralj Fr.
Mesto z 2000 štorkljami
Bolgarsko mestece Pirdov leži idilično pod gorovjem Balkan in šteje prav za prav 5000 prebivalcev, od tega 8000 ljudi in 2000 štorkelj. Ljudje in štorklje so se v tem mestecu tako privadili drug drugega, da štorklje celo pozimi ne zapuste mesta, ampak ostanejo po hlevih, kjer jim ljudje pripravijo mesta za gnezda. V toplih dobah leta oživljajo povsem krotke štorklje mestno sliko, sprehajajo se po ceslah med ljudmi in vozovi ter se z veseljem približajo človeku, ki jih pokliče po imenu. Vsaka štorklja v Pirdovu ima namreč svoje ime. Pri ljudeh je najbolj priljubljena štorklja z imenom Nenčo. Vsako jutro se zbirajo štorklje pred mestnimi mesnicami, kjer čakajo na odpadke. Zdaj pa so tudi v Bolgariji uvedli brezmesne dneve in nekaj dni so štorklje zaman čakale pred mesnicami. Toda ko so začutile, da ne bo nič, so odletele na polja, kjer so začele pobirati črve in gosenice, ne meneč se za brezmesne dneve. Zdaj so se brezmesnih dni ze tako privadile, da jih takrat sploh ni pred mesnice,
pač pa se ob dnevih, ko je dovoljeno prodajati meso, polnoštevilno zberejo in čakajo na odpadke.
U>ice v štirih nadstropjih
Ameriški inženir Kennard Thompson je v ča>-sopisih objavil svoj načrt, kako bi se rešilo vprašanje prometa v Newyorku, ki postaja čedalje bolj pereče. Po njegovih računih se ne izplčaa več usmerjati promet po podzemskih poteh. Takšne gradnje so predrage. Thompson dokazuje, da tunel podzemske železnice stane več, kakor pa če bi zgradili na površini ceste v štirih nadstropjih. Nove prometne žile Newyorka ne bi šle torej več pod zemljo, ampak nad zemljo, in to v štirih nadstropjih. Prvo nadstropje bi bilo za tovorni promet, drugo za električne železnice in tramvaje, tretje za avtomobile, motorna kolesa in biciklje, četrto — najvišje — pa bi bilo za pešce. Samo na ta način — pravi Thompson — more Newyork rešiti vprašanje svojega preživahnega prometa. Po njegovem mnenju bi se s tem tudi močno zmanjšale prometne nezgode, promet sami pa bi se odvijal brez vsakih motenj.
ŠPORT
Pričujoče zbirke smo lahko veseli, ker smo jo dobili prav v času, ko se je v venskem življenju slovenskega naroda porajalo gibanje, da bi dobili tudi mi svetnikov našega rodu. In to poleg škofa Slomška ravno škofa Friderika Baraga. Naj bi ta zbirka dosegla svoj namen, da bi Slovenci v kratkem času čim bolje spoznali Baraga in njegovo delo, ne samo tisti, ki žive v slovenski domovini, ampak tudi oni, ki žive za mejami, še posebno pa Slovenci v Ameriki, kjer je Baraga pustil svoje najboljše moči, dotrpel in umrl. Poleg drugega naj tudi proslave, ki se bodo prirejale ob pomoči pričujoče zbirke, pomagajo, da bomo čimprej častili in slavili škofa Baraga na naših cerkvenih oltarjih.
F. J.
*
Obzorja št. 6-7. Mariborska revija za leposlovje, umetnost in publicistiko Obzorja prinaša v zadnji dvojni številki na prvem mestu Antona Ingoliča črtico Zapuščena hisa. V nji obravnava pisatelj problem zakonske ljubezni in zakonolomstva. Andreja, ki se je samo enkrat spozabil, zadene zaslužena in upravičena kazen s strani žene Brede, kajti ta zapusti ne samo svojega moža, marveč tudi pravkar na novo zgrajeno hišo. Psihološko in umetniško mnogo slabša je Rajka Anžiča črtica Pri stricu. Preveč je v nji seksualnega motiva, in to še povrhu med stricom in nečakinjo. Pavla se namreč vse premalo odločno brani strica, da bi mogla v nas vzbuditi kako socialno občutje, kar je bila sicer očividna pečeva želja. Dr. Maks Robič aktualno razpravo o filozofiji vojne. Na tem mestu smo pred kratkim omenili podobno hrvaško razpravico v pogledu antične dobe na vojno in mir. Bistvo tiste razpravice je bil govor o napadalni in obrambni vojni, v pričujoči razpravi pa je dr. Robič zajel problem globlje, namreč s filozofske strani, tako da razpravlja ne samo o zgodovinskih pogledih na vojno, ampak govori tudi o namenu vojne, o vojnih sredstvih o koristi in škodi po vojni, o napadu in obrambi, o realnih vojnah, o vplivu svetovnega nazora in gospodarskih činite-ljev na vojuo. o političnih ciljih, ki jih hoče kdo z vojno doseči, o miru in vojni, o zmagi in porazu itd Člankar zaključuje razpravo z mislijo, da je kljub vojnim grozotam vendarle bolje boriti se za svobodo, kakor pa živeti v nečastni sužnosti. V. K. razpravlja pod naslovom Poglavja in individualistične poetike o sodobnem romanu Dr. Joža Glonar objavlja informativni članek o slovenskih knjigah po nemških knjižnicah. Isti odgovarja Br. Rudolfu na njegovo oceno o Humorju v starih-žalost-nih. Pod zaglavjem Poročila je govor najprej o celjskem kulturnem tednu, pa o mariborskem umetniškem tednu, dalje o proslavi stoletnice rojstva Čajkovskega, o razstavi likovnih umetnikov v Mariboru, o uprizoritvi Golouhove Kri-zalide ter o ljubljanskem gledališču. _ V Zapiskih je posvečeno nekaj besed spominu Sel-me I.agerldf, Jakopičevi razstavi v Celju in glasbi. V Ocenah ocenjuje Fran Onie Antona Ingoliča roman Na splavih, Jaroslav Dolar Pre-
Atletske tekme SAZ v soboto In nedeljo
Prihodnjo soboto in nedeljo bomo imeli v Ljubljani zopet priliko prisostvovati lepim in zanimivim lahkoatletskim tekmam, katere priredi za posameznike Slovenska atletska zveza. Tekmovali bodo posamezniki med seboj za prvenstvo Slovenske atletske zveze, obenem pa bo to revija najboljših slovenskih lahkoatletov za težja srečanja, kakor troboj mest (Zagreb-Belgrad-Ljubljana) i. dr.
Naša lahka atletika je v zadnjih letih prav lepo napredovala in zato upravičeno pričakujemo v soboto in nedeljo dobre rezultate. Atleti kakor Košir, Klinar, Mavsar, Račič, Oberšek, Kvas, Lužnik, Kaj-fež, Zorko in drugi nam jamčijo, da bodo rezultati na visoki stopnji. Še vse nekaj drugega bi se dalo doseči v našem lahkoatletskem športu sedaj, ko imamo samostojno slovensko zvezo, če bi bile razmere v vodstvu te naše organzacije malo drugačne. Upajmo, da se bo tudi v naši vrhovni lahkoatletski organizaciji stvar zboljšala in potem lahko pričakujemo še drugačne uspehe, kakršni so pa današnji.
Lepa lahkoatletska prireditev v Splita
V Splitu so imeli zelo lepo lahkoatletske prireditev, katere so se poleg domačinov udeležili tudi nekateri atleti iz Zagreba in Belgrada. Rezultati so bili prav dobri in izgledajo takole:
Tek na 100 m: 1. Despot (Hajduk) 11.3.
Skok v viSino: 1. Abramovič (Hašk, Zagr.) 185; 2. Tasič (Rusija, Belgr.).
Met diska: 1. Kovačevič (Concordija) 40.80; 2. Ščetinin (Rusija) 34.37.	„. ,
Tek na 400 m: 1. Despot (Hajduk) 50.1; 2. Bi-talič (Hajduk) 53.3.
Met krogle: 1. Kovačevič (Concordia) 14.13; 2. Glibo (Hajduk) 13.30.
Skok v daljavo: 1. Lenart (BSK) 6.94; 2. Gal (Zrinjski, Osijek) 6.52.
Tek na 800 m: 1. Flas (Hašk) 2:01.5; 2. Marič (Hajduk) 2:10.
Triskok: 1. Gal (Zrinjski) 13.49; 2. Simunovič
(Ha5Tek 3na° 200 m: 1. Despot (Hajduk) 23.8; 2. Ju-nek (Concordia) 24.7.
Skok s palico: 1. Ivanuš (Concordia) 3.30; 2. Lenart (BSK) 3.10.
Met kopja: 1. Kovačevič (Concordia) 49.53.
Tek na 15.000 m: 1. Fischbach (BSK) 4:21; 2. Rem (Jugoslavija) 4:28.4.
Štafeta 4 krat 100 m: 1. Hajduk 45.5; 2. BSK 46.8; 3. Krupa 47.5
Tekmi je prisostvovalo okrog 1500 gledalcev.
Jack Dempsey Je zopet zmagal
Jack Dempsey, bivši svetovni boksarski prvak vseh kategorij, je premagal v Charlotyju v zvezni državi Severna Carolina, prvaka zvezne države Oklahama Bechara. Borba je trajala dve rundi.
Rusi so tudi odlični plavači
Ruski plavač Ušakow je postavil najboljši letošnji čas v prostem plavanju na 100m; za to progo je porabil 57,5 sek. Za 200 m pa je rabil 2:11,5 min., čas, ki je za eno desetinko sekunde boljši kakor evropski rekord Bjoerna Borga.
žihova Voranca Samorastnike, Andrej Budal Juša Kozaka Maske, Fran Ži.ek Jožeta Borka Osvobojeno gledališče, dr P. St. Steletove Slovenske Marije, R. Rehar knjigo Bohinjski teden 1939 in Lojza šušmelja Kobanske molitve
F. J.
Vrhunski uspehi v ženskem plavanju
Najboljše plavačice na svetu imata Danska
in Nizozemska kot vodilni državi v ženskem plavalnem športu. Danska je imela glavno orožje predvsem v plavačici Ragnhild Hvegerjevi, ki je ustvarila Danski dobro pozicijo v tem športu, za Nizozemsko pa Cor Kint. Najboljši uspehi, ki so bili doseženi v letu 1940:
100 m kravi: R. Hveger (Danska) 1:05,1; R. v. Veen (Nizozemska) 1:06,2; A. Stiji (Nizozemska) 1:06,4; 400m kravi: R. Hveger 5:07,1; F. Ca-roen (Belgija) 5:16,4; N. Merky (Amerika) 5:22,2.
100 in hrbtno: Cor Kint (Nizozemska) 1:10,9; v. Feggelen (Nizozemska) 1:14,2; B. Ove-Petersen (Danska) 1:14,3; R. Hveger 1:16. — 200 m prsno: M. Lenk (Brazilija) 2:56; Waalberg (Nizozemska) 2:57,6; Soerensen (Danska) 2:59,4.
Dva nova rekorda danskih atletov
Danski lahkoatleti so postavili dva nova drž. rekorda in sicer: Paul Otto je skočil v višino 1.91 m Ernst Christensen pa je pretekel 1000 m
v času 2:28,5 min.
*
Gnnnar Haeg, mladi norveški teka?, je rabil
za tek na 3000 m 8:18,2 min. Ta rezultat je dosegel v Gaevleu in je sploh najboljši čas na svetu v letošnjem letu.
Zvezno cestno kolesarsko prvenstvo Slovenije
dne li. avgusta 1940 za prvorazredne (A kateg.)l in juniorske (B kateg.) dirkače Prvorazredni dirkači bodo vozili na progi Ljubljana—<Jelje—Ljubljana (118) km), juniorski dirkači p« na progi Jjjubljuna—1Trojane—Ljubljana (78 km).
Start prvorazrednih dirkačev bo v Ljubljani na Tjrrševi cesti (gostilna Kači6) točno ob 6. uri zjutraj, juniorji iutotam ob 7. uri.
Cilj za obe skupini bo okrog 11. mre v Ljubljani, na Tyrševi cesti pred gostilno Kačič.
Nagrade prejme pr 'ih pet planiranih od glavne kategorije in prvih osem od juniorske kategorije. Splošni predpisi so sledeči:	:
1 Pravico nastopa imajo v»i dirkači, elara Kolesarskih klubov ljubljanske, mariborske in slo ven J-graške kolesarske podzveze, ki imajo pravilne verifikacije za 1. 194'i, izdano od Vrh. koles, zveze kraljevine Jugoslavije ter potrjene od Slov. kole6. zveze.
2.	Vozi se po tehničnem pravilniku UCI, izdanem od Kolesarske zveze kraljevine Jugosla-vije, pri čemer sprejemajo dirkači nase vso odgovornost tako glede lastne ali tretje osebe.
3.	Kolesa morajo biti opremljena z zanesljivimi zavorami in r, zvoncem. Kamenjava bioikla je dovoljena le v primeru preloma okvirja, krmila, vilic ali
kolo«.	. . , . ,. i,
4.	Z diskvalifikacijo se kaznuje vsak voza«, ki bi
se med vožnjo posluževal v svrho olajSanja vožnje kakega motoelklista, avtomobilista ali koleeaTja — ne-konkurenta.	.	.
5.	Dirka« morajo hiti na mestu start* najmanj eno uro pred startom, da »c vpišejo in »prejmejo na-hrbtne Številke.
G. 1'rijavnina k dirki ina&a 5 din.
7.	Vsak dirkač se mora po prihodu na oUJ takog prijaviti Športni komisiji.
8.	Eventiielnl protesti Re sprejemajo pol nre T>o prihodu posameznega vozača na cilj, za proteste s« vloži 30 din, ki se ob ngodni reSitvi vrnejo, nasprotno pa zapadejo v korist zvezine blagajne.
9.	Prijave se »prejemajo do dne !). avgusta 1940 na naslov: ,lax ln sin. TyrSeva cesta, Ljubljana.
1(1. Kasnejša prijava jc dvojna 11. Dirka bo ob vsakem vremen n!
Z D K
Zveza dekliških krožkov priredi na Stadionu od 1. do 20. avgusta t. 1. telovadni tečaj in sicer vsako sredo in petek od 5 popoldne dalje. Tečaj bo vodil Tone Klinar, ki je obiskoval Visoko Jolo za telesno vzgojo v Belgradu. Izvajala sc bo gimnastika, telovadne igre, srbski ples, lahkoatletika itd. Vabimo V6e članice in mladenke dekliških krožkov, posebno pa vaditcljice. Obleka telovadna.