KAKO POROČATI O NASILJU V DRUŽINI IN O NASILJU NAD ŽENSKAMI priročnik za medije CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 364:343.62:659.3(035)(0.034.2) MATKO, Katja Kako poročati o nasilju v družini in o nasilju nad ženskami [Elektronski vir] : priročnik za medije / [avtorici Katja Matko, Dalida Horvat]. - El. knjiga. - Ljubljana : Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja, 2016 Način dostopa (URL): http://www.drustvo-sos.si/za-medije/kako-porocati-o-nasilju-nad-zenskami-in-nasilju-v-druzini ISBN 978-961-91471-8-4 1. Gl. stv. nasl. 2. Horvat, Dalida 285588736 Kako poročati o nasilju v družini in o nasilju nad ženskami (Priročnik za medije) Avtorici: Katja Matko, Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja Dalida Horvat, Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja Uredniški odbor in uredniško delo: Katja Matko, Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja Ranka Ivelja, Novinarsko častno razsodišče Špela Stare, Društvo novinarjev Slovenije Anton Toni Klančnik, mag., Uprava kriminalistične policije GPU Dr. Jasna Podreka, Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Dalida Horvat, Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja Maja Plaz, Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja Lektoriranje: Mirjam Furlan Lapanja Izdajatelj: Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja Ljubljana, 2016 Oblikovanje: Igor Logar, Tiskarna Print Point d.o.o. DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA DRUŠTVO NOVINARJEV SLOVENIJE P. p. 2726, 1001 Ljubljana Vošnjakova 8, 1000 Ljubljana Telefon: + 386 1 / 544 35 13, 544 35 14 Faks: + 386 1 / 524 19 93 Telefon: + 386 1 / 426 03 63 E-naslov: drustvo-sos@drustvo-sos.si Faks: + 386 1 / 426 03 64 Spletna stran: http://www.drustvo-sos.si E-naslov: generalni@novinar.com SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja: 080 11 55, Spletna stran: http:/www.novinar.com vsak delavnik od 12.00 do 22.00 ure; http://www.razsodisce.org sobote, nedelje, prazniki od 18.00 do 22.00 ure. NAMEN IN CILJI VLOGA MEDIJEV PRI PRIROČNIKA POROČANJU O NASILJU V DRUŽINI IN O NASILJU NAD Priročnik je namenjen novinarkam in novinarjem, ki poročajo o nasilju v ŽENSKAMI družinah in o nasilju nad ženskami. S pomočjo predstavljenih strokovnih Poročanje o nasilju v družini in o nasilju nad ženskami je spoznanj o kompleksni družbeni nedvomno v javnem interesu. Opozarjanje na sistemske problematiki nasilja v družini in nasilja nad nepravilnosti, ki se ob tem razkrivajo, na pomanjkljivosti v ženskami lahko novinarke in novinarji o delovanju državnih organov in sistemov pomoči je v interesu konkretnih primerih in problematiki tako javnosti kot tudi žrtev nasilja. Poročanje mora biti poročajo bolj strokovno in družbeno odgovorno in v skladu s profesionalnimi in etičnimi načeli. odgovorno. Zagotavljati mora največjo mogočo mero varovanja zasebnosti žrtev in drugih vpletenih, nasilje je treba umestiti v Priročnik je sestavljen iz dveh delov. V družbeni kontekst, v katerem nasilje nastaja. prvem delu so predstavljene osnovne značilnosti nasilja v družini in nasilja nad Mediji o nasilju v družini in o nasilju nad ženskami poročajo ženskami, drugi del prinaša praktične tudi na prvih straneh in v času največje gledanosti oziroma napotke za ustrezno poročanje s pomočjo poslušanosti oddaj. Toda zgodbe o nasilju medijsko primerov slabe in dobre prakse poročanja. pozornost običajno pritegnejo le kratek čas, zaradi tržne Primeri so v pomoč novinarkam in naravnanosti medijev pa so pogosto napisane oziroma novinarjem pri prepoznavanju neustreznih pripravljene senzacionalistično ter brez ustreznega uvida v načinov poročanja. značilnosti nasilja v družini in nasilja nad ženskami. Poznavanje značilnosti nasilja v družini in Mediji pogosto širijo stereotipe o povzročiteljih in žrtvah nasilja nad ženskami je pomembno zato, nasilja ter ne upoštevajo zgodovine nasilja v odnosu, kar je za da lahko novinarke in novinarji nasilje razumevanje posameznega dogodka in družbenega poimenujejo z ustreznimi izrazi, ga konteksta, v katerem se je ta zgodil, zelo pomembno. Pri umeščajo v družbeni kontekst, vključujejo opisovanju nasilnega dogodka večkrat iščejo individualne informacije, ki pomagajo žrtvam pri iskanju »vzroke« za povzročanje nasilja, spregledajo pa družbeni pomoči, prepoznavajo stereotipe in mite o vidik povzročanja nasilja in s tem njegovo sprejemljivost v nasilju in nanje opozarjajo. Neustrezno okviru družbenih struktur. Ljubosumje in/ali alkoholizem sta poročanje medijev žrtve in njihove bližnje tako pogosto razumljena kot olajševalni okoliščini, s katerima dodatno prizadene. se opravičuje nasilje, obenem pa se odgovornost in krivda prenašata s povzročitelja na žrtev. Alkoholizem in ljubosumje sta dejavnika tveganja za nasilje, nista pa vzrok zanj. Nasilje ne sme biti predstavljeno zgolj kot težava posameznice oziroma posameznika, saj ga tako potisnemo v zasebno sfero in s tem zanikamo odgovornost družbe oziroma vseh, ki nasilje opazujejo in ne ukrepajo. Pomembno je upoštevati, da sta nasilje v družini in nasilje nad ženskami posledica družbenega konteksta; v primeru nasilja partnerja nad partnerko gre tudi za posledico neenakega razmerja moči med spoloma. Mediji so prizma, skozi katero si splošna javnost oblikuje stališča o nasilju v družini in o nasilju nad ženskami. Z ustreznim poročanjem splošni javnosti pošiljajo jasno sporočilo, da je nasilje nesprejemljivo, da so zanj odgovorni izključno tisti, ki ga povzročajo, in da je prav, da žrtve poiščejo pomoč za prekinitev nasilja. 1 PRIPOROČILA ZA POROČANJE O NASILJU V DRUŽINI IN O NASILJU NAD ŽENSKAMI Novinarka/novinar se: 1. izogiba mitom in stereotipom o nasilju v družini in o nasilju nad ženskami, 2. javnost informira in ozavešča o nesprejemljivosti nasilja v družini in nasilja nad ženskami, 3. izbira strokovno usposobljene sogovornice in sogovornike, 4. ne razkriva identitete vpletenih, če to ni v javnem interesu, in je obzirna/obziren pri razkrivanju podatkov in podrobnosti dogajanja, 5. nasilje obravnava v družbenem kontekstu (nasilja NE opravičuje s kulturo, tradicijo in religijo), 6. previdno izbira fotografije, posnetke in drugo vizualno gradivo. Novinarke in novinarji naj pri poročanju o nasilju v družini in o nasilju nad ženskami upoštevajo Kodeks novinarjev Slovenije in Smernice za poročanje o otrocih. 2 I. ZNAČILNOSTI NASILJA V DRUŽINI IN NASILJA NAD ŽENSKAMI1 VSAKO NASILJE NASILJE V DRUŽINI JE POMENI KRŠITEV DRUŽBENI PROBLEM ČLOVEKOVIH PRAVIC Nasilje v družini ni le osebni problem žrtve nasilja, problem partnerskega odnosa ali družine, v kateri se Vsakdo ima pravico do življenja brez nasilja v dogaja. javnem in v zasebnem življenju ter pravico do enake obravnave. Nasilje v družini je specifičen družbeni problem, z Zakonom o preprečevanju nasilja v družini (Ur. l. RS, št. 16/2008) je to potrdila tudi Slovenija.2 Nasilje v družini poslabšuje kakovost življenja in ogroža PRENAŠANJE psihofizično zdravje vseh, ki so mu izpostavljeni posredno ali neposredno. VZORCEV NASILNEGA Nasilje v družini ni omejeno na določene družine. VEDENJA Najpogostejše žrtve nasilja v družini so ženske, otroci, osebe z različnimi ovirami3 in posebnimi potrebami ter starejši. Nasilno vedenje je največkrat naučeno in se prenaša iz generacije v generacijo. Nasilno vedenje je v večini družb del vzgoje in odraščanja, zato je tudi bolj ali manj legitimno. Nasilje v družini je vsako dejanje fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega Nasilje v družini generirajo in utrjujejo kulturni nasilja, ki se zgodi v družini ali gospodinjski vzorci, zlasti tisti, ki izvirajo iz še vedno enoti, med nekdanjima ali trenutnima prisotnega patriarhata v slovenski družbi. zakoncema/partnerjema. Nasilje v družini Socialni pritiski, sram in občutki krivde, zaradi nesorazmerno prizadeva ženske. (Povzeto po katerih žrtve ne prijavljajo nasilja, Istanbulski konvenciji.)4 pomanjkanje enakovrednega dostopa do pravnih informacij, pomoči in zaščite, premalo učinkovit sistem pomoči žrtvam, ne dovolj učinkovito izvajanje obstoječe zakonodaje, predvsem pa pomanjkljivo znanje o vzrokih in posledicah nasilja. Vse to utrjuje in generira nasilje v družini in nasilje nad ženskami. 1 Več o problematiki nasilja nad ženskami in nasilja v družini v Priročniku za delo z V skladu z globoko zakoreninjeno tradicijo ženskami in otroki z izkušnjo nasilja. 2 Več pomembnih dokumentov s področja preprečevanja nasilja v družini. veliko ljudi še danes verjame, da je 3 Več: Darja Zaviršek: Nasilje nad hendikepiranimi ženskami. 4 Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o discipliniranje otrok in žensk z nasiljem boju proti njima se na kratko imenuje Istanbulska konvencija, saj je bila odprta za podpise v Istanbulu leta 2011. upravičeno. 3 KONVENCIJA NASILJE NAD ŽENSKAMI SVETA EVROPE O PREPREČEVANJU Zgodovinska dejstva, raziskave, izkušnje vladnih in NASILJA NAD nevladnih organizacij kažejo, da so nasilju v družini mnogo ŽENSKAMI IN pogosteje izpostavljene ženske. Različne mednarodne raziskave kažejo, da je v od 90 do 97 odstotkih primerov NASILJA V nasilja v družini povzročitelj nasilja moški, žrtev pa ženska (v več kot 90 odstotkih). Po slovenski nacionalni raziskavi DRUŽINI TER O je vsaka druga ženska (56,6 %) od dopolnjenega 15. leta starosti doživela eno od oblik nasilja. BOJU PROTI NJIMA Nasilje nad ženskami je razširjeno v vseh družbah. Ne pozna geografskih, kulturnih, socioloških ali ekonomskih meja. (ISTANBULSKA Nasilje nad ženskami je ena od najbolj razširjenih in skritih KONVENCIJA) oblik kršenja človekovih pravic ter oblika diskriminacije zaradi spola. Zgodovinsko neenaka razmerja moči med spoloma so pripeljala do prevlade moških nad ženskami in njihove diskriminacije. Neenako razmerje moči med spoloma tudi Eden od najpomembnejših5 evropskih danes preprečuje celovito izboljšanje položaja žensk. dokumentov, ki sistemsko obravnavajo nasilje nad ženskami in nasilje v družini, je Tradicionalna, stereotipna stališča o vlogi žensk, na primer Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju stališče, da morajo biti ženske podrejene moškim, lahko nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter vodijo v upravičevanje nasilja kot oblike zaščite ali nadzora o boju proti njima (Istanbulska konvencija). nad ženskami in tako ohranjajo nasilje nad ženskami. To je celovita, za države, ki so jo ratificirale, pravno zavezujoča mednarodna pogodba, Nasilje nad ženskami v družini je najpogostejša oblika nasilja ki zahteva preventivo in zaščito žrtev ter nad ženskami. Mednarodne raziskave kažejo, da je večja kazenski pregon. Slovenija je konvencijo verjetnost, da bo žensko napadel, poškodoval, posilil ali ratificirala 19. decembra 2014, veljati pa je umoril sedanji ali nekdanji partner kot katera koli druga oseba. začela 1. junija 2015. O pomembnosti vloge medijev pri preprečevanju nasilja govori 17. V družinskih razmerjih so ženske vseh starosti žrtve nasilja člen konvencije.6 vseh vrst, tudi pretepanja, spolnega nasilja in psihičnega nasilja, kar žrtev naredi pasivno ali jo celo zlomi. Nasilje nad ženskami pomeni kršitev človekovih pravic in obliko diskriminacije žensk ter vsa nasilna dejanja zaradi spola, ki povzročijo ali bi lahko povzročila fizične, spolne, psihične ali ekonomske posledice in trpljenje žensk, vključno z grožnjami s takimi dejanji, prisilo ali samovoljnim odvzemom prostosti ne glede na to, ali se zgodijo v javnem ali v zasebnem življenju. (Povzeto po Istanbulski konvenciji.)5 5 Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima se na kratko imenuje Istanbulska konvencija, saj je bila odprta za podpise v Istanbulu leta 2011. 6 17. člen (sodelovanje zasebnega sektorja in medijev) 1. Pogodbenice spodbujajo zasebni sektor, sektor informacijske in komunikacijske tehnologije ter medije, ob spoštovanju njihove svobode izražanja in neodvisnosti, da sodelujejo pri pripravi in izvajanju politik ter določijo smernice in samourejevalne standarde za preprečevanje nasilja nad ženskami in okrepijo spoštovanje njihovega dostojanstva. 2. Pogodbenice v sodelovanju z zasebnim sektorjem razvijajo in spodbujajo usposobljenost otrok, staršev in učiteljev za ustrezno ravnanje z informacijsko-komunikacijskim okoljem, ki omogoča dostop do ponižujočih spolnih ali nasilnih vsebin, ki bi lahko bile škodljive. 4 NASILJE NAD DRUŽBENI ODZIVI NA OTROKI V DRUŽINI7 NASILJE V DRUŽINI IN NA NASILJE NAD ŽENSKAMI Med najpogostejšimi žrtvami nasilja v družinah so tudi otroci. Zaradi njihove ranljivosti jih zlorabljajo tudi tisti, ki naj bi Družba je pogosto strpna do nasilja v družini in do nasilja nad zanje skrbeli. Tveganje, da jih bodo odrasli ženskami. Pogosti odzivi ljudi na informacije o nasilju so: zlorabili, se še poveča v primerih prikrajšanosti, posebnih potreb in drugih • zanikanje: nasilje se v resnici ni zgodilo; nasilja v tej osebnih okoliščin otrok. družini/v tej skupnosti/v naši družbi ni; žrtve nasilja lažejo; Nasilje nad ženskami v družini vedno • minimaliziranje: nasilja je manj in je manj hudo, kot ga prizadeva tudi otroke. Otroci so žrtve prikazujejo; žrtve pretiravajo; to so samo posamezni incidenti nasilja v družini, tudi če so mu in ni sistematično nasilje; izpostavljeni le kot priče. Žrtve nasilja so torej tudi v primerih, ko morajo opazovati • racionalizacija: nasilje je nastalo iz upravičenih razlogov; oziroma poslušati ponavljajoče se nasilno žrtev si je »to« zaslužila; žrtev je povzročitelja nasilja izzivala, vedenje ali se soočati s posledicami ni se mogel odzvati drugače; nasilja v družini. • napačno interpretiranje: neustrezna, zavajajoča, napačna Kakršno koli opravičevanje nasilja nad terminologija ali definicija nasilja (nestrinjanje, preobčutljivost, otroki v imenu discipliniranja s telesno slaba komunikacija, prepir, konflikt, neustrezen izbor kaznijo je nedopustno. fotografij, posnetkov …)8; • molk: zaradi zakoreninjenega prepričanja, da je nasilje v družini zasebna stvar, molčijo moški, ženske, povzročitelji nasilja in žrtve; molčijo tudi tisti, ki nasilje opazujejo. Eden od razlogov za molk je prepričanje, da je nasilje del zasebnosti in da mora tam tudi ostati. POVZROČITELJI IN ŽRTVE NASILJA V DRUŽINI Moški so v zasebni sferi najpogosteje povzročitelji nasilja, ženske pa so najpogosteje žrtve. Zato govorimo o spolno specifičnem nasilju v partnerskih odnosih in intimnih razmerjih. Moški so pogosteje žrtve nasilja v javni sferi, povzročitelji so navadno moški. Prepričanje, da povzročitelji nasilja pripadajo le določenim marginalnim družbenim skupinam, je napačno. Zmotno je tudi misliti, da povzročitelje nasilja lahko prepoznamo po zunanjih ali osebnostnih lastnostih. Običajno v javnosti ne kažejo nobenih očitnih zunanjih znakov ali vedenjskih motenj. Nasilje v družini lahko povzročajo tudi osebe, ki v družbi veljajo za uglajene, izobražene, prijazne ljudi ter za dobre može in očete. Zakaj povzročajo nasilje? Vprašanje je lahko zavajajoče, kajti dejanja žrtev niso pomembna, vsak izgovor lahko povzročitelj uporabi kot razlog za izvajanje nasilja. Povzročitelj ne išče razloga, išče le opravičilo. Morda je žena/partnerka preveč posolila juho ali pa ni prišla domov ob »pravi« uri. Specifične družbene skupine, iz katere bi prihajali povzročitelji nasilja ali žrtve, ni. 7 Več o nasilju nad otroki: Mateja Štirn: Poti otroka z izkušnjo nasilja – kako otroku nuditi ustrezno podporo in pomoč pri soočanju s posledicami nasilja, Doroteja Lešnik Mugnaioni: Otroci v primežu zlorabe moči, Nataša Vanček: Spolne zlorabe otrok. 8 Več: Dora Lešnik Mugnaioni: Kakšna je terminologija na področju obravnave nasilja nad ženskami in otroki? 5 DEJAVNIKI MOČ IN NADZOR TVEGANJA NISO VZROKI ZA Nasilje je vedno posledica zlorabe moči v odnosih, ki temeljijo na neenakosti. Povzročitelj nasilja izkorišča moč nad NASILJE družinskimi članicami in člani. Žrtve ne vidi kot enakovredne in ni pripravljen deliti moči v partnerskem odnosu. Zdi se mu, da si nasilje lahko »privošči«. Odgovornost povzročiteljev nasilja je v Pri nasilju ne gre za izgubo nadzora, temveč za prevzem naši družbi pogosto zmanjšana z nadzora. Povzročitelj nasilja običajno dobro ve, nad kom lahko opravičili, da so bili za nasilje krivi alkohol, izvaja nasilje, kje in kdaj ter katere »načine« lahko uporabi, da stres ali pa celo žrtev sama. Povzročitelji in bo nasilje ostalo skrito in da zanj ne bo odgovarjal. družba s pomočjo stereotipov in predsodkov odgovornost in krivdo za Povzročitelj nasilja svoje moči in nadzora nad žrtvijo ne nasilje v partnerskem odnosu pripisujejo ohranja samo s pomočjo fizičnega in spolnega nasilja, žrtvam. Pogosto si jo pripisujejo tudi žrtve temveč tudi z osamitvami, poniževanjem, dominacijo, same. Razlage, da partner nad njimi izvaja čustvenim zlorabljanjem, odtegovanjem nujnih (gmotnih) nasilje, prepoznavajo v svojem vedenju in dobrin in z drugimi pritiski. Nasilno vedenje vključuje tudi ravnanju. Zaradi občutkov krivde, ki jim jo grožnje, zalezovanje, zmerjanje, nadzorovanje, spolno pripišejo drugi ali si jo pripišejo same, je zlorabljanje, siljenje v spolne odnose, spletno nadlegovanje, žrtve sram, zato ne poiščejo pomoči. znašanje nad domačimi živalmi. Obenem jih je strah še večjega nasilja. Pomembno je, da dejavnikov tveganja ne zamenjujemo z vzroki za povzročanje nasilja. Ti dejavniki so: nasilje v otroštvu, bolezen, revščina, brezposelnost, zloraba alkohola in drugih drog, stres. Zaradi dejavnikov tveganja nasilje ni nič bolj sprejemljivo, odgovornost povzročitelja nasilja pa ne more biti manjša. Izvajanje nasilja je naučen vzorec obnašanja. Za izvajanje nasilja je vselej odgovorna oseba, ki nasilje povzroča. NASILNO VEDENJE POVZROČITELJ IZBERE Nasilje si povzročitelj izbere kot način odziva – lahko bi se odločil tudi drugače. Nasilja zato ne smemo nikoli upravičevati z ravnanjem žrtve. Za nasilje ni nikoli kriva žrtev. 6 CILJ NASILJA OMEJEVANJE V DRUŽINI ŽIVLJENJSKEGA PROSTORA Cilj nasilja je pridobiti, povečati ali dokazati svojo premoč nad žrtvijo. Povzročitelj nasilja počasi, a vztrajno omejuje družabno Povzročitelj nasilja v družini si vedno življenje žrtve in uničuje njeno samospoštovanje. Žrtvi nasilja prizadeva za: – pogosto v imenu ljubezni – oži življenjski prostor. Omejuje ji stike z drugimi ljudmi in čas za uresničevanje njenih želja in 1. popoln nadzor nad drugo osebo, ciljev. Njena socialna mreža se krči. 2. prevlado nad njo, 3. ustrahovanje, Dogajanje »za zaprtimi vrati«, strah, občutki krivde, sram pred 4. dokazovanje premoči. seboj in drugimi žrtev silijo v prikrivanje nasilja. Tudi če drugi opazijo, kaj se dogaja, žrtev nasilje zanika ali pa opravičuje partnerja. Varovanje skrivnosti še povečuje njeno osamljenost. NASILJE V PARTNERSKEM ODNOSU JE DOLGOTRAJEN PROCES9 Nasilje se navadno začne s psihičnim nasiljem (poniževanjem, nadzorovanjem, grožnjami, posmehovanjem, zaničevanjem). Pogosto sledijo: • fizično nasilje (klofute, brce, udarjanje, davljenje, privezovanje, metanje predmetov, cukanje za lase, pretepanje, ki vključuje različne načine in različne predmete), • ekonomsko nasilje (nadzor nad denarjem), • spolno nasilje (siljenje k spolnim odnosom, otipavanje proti žrtvini volji, dajanje grobih pripomb, siljenje h gledanju pornografije ali k spolnim odnosom z drugimi). Žrtve običajno potrebujejo nekaj časa, preden nasilje v partnerskem odnosu prepoznajo in si priznajo, da se jim res dogaja. 9 Več: Maja Plaz: Nasilje nad ženskami v partnerskih in sorodstvenih odnosih. 7 KROG, DINAMIKA PRANJE MOŽGANOV IN IN SPIRALA NORMALIZACIJA NASILJA NASILJA V PARTNERSKEM Osebnost žrtve je mogoče učinkovito (z)lomiti z izmenjavanjem obdobij nasilja in ljubezni. Tako povzročitelj ODNOSU nasilja žrtvi »pere možgane«. Žrtev s časom nikomur več ne zaupa, izgublja samozaupanje, samospoštovanje, samozavest … med obdobji brez nasilja in obdobji z nasiljem ni več jasne ločnice. Žrtev nasilje sprejema in išče opravičila Krog nasilja v partnerskem odnosu ima zanj v svojem ravnanju. Nasilje postaja normalno. štiri faze: Sklene se z obžalovanjem in V odnosu obljubami povzročitelja, začne naraščati da ne bo nikoli napetost. več nasilen. 4 1 Krog nasilja Sledi obdobje Napetost se opravičevanja stopnjuje v izbruh 3 (»medeni tedni«) nasilja. 2 Žrtev povzročitelju navadno verjame, sledi novo obdobje naraščanja napetosti in začarani krog nasilja je sklenjen. Faze nasilnega odnosa se ponavljajo v različnih časovnih presledkih. Čim dlje traja odnos s povzročiteljem nasilja, tem krajša so obdobja med posameznimi fazami. Faze »medeni tedni« pogosto ni več. Nasilje v družini je dolgotrajen in dinamičen proces. Nasilje običajno postaja vse hujše in vse bolj pogosto. To imenujemo spirala nasilja v družini (glej sliko Spirala nasilja). Spirala nasilja 8 POSLEDICE NASILJA V DRUŽINI TELO Nasilje v družini se pogosto izraža z zelo hudimi dejanji s težkimi in travmatičnimi posledicami. Žrtve nasilje doživljajo različno, velja pa, da čim bolj so dejanja huda in čim dlje trajajo, tem hujše in bolj dolgotrajne so posledice. PSIHA Posledice nasilja v družini niso za vse žrtve enake. Najpogostejše so: • telo: pomanjkanje energije, utrujenost, vrtoglavica, prebavne motnje, izguba teka, ČUSTVOVANJE bolezni, poškodbe, (kronične) bolečine, alergije, spontani splavi, invalidnost, smrt; • psiha: izguba stika s sabo, nemotiviranost, stres, travma, tesnoba, kronična zaskrbljenost, fobije, napadi panike, motnje koncentracije in spomina, motnje spanja, ranljivost, apatija, depresija; dvom o lastnem duševnem IDENTITETA zdravju, samomorilne misli; • čustvovanje: strah, sram, krivda, jeza, žalost, nemoč, obup; • identiteta: slaba samopodoba, manjvrednost, zaznamovanost, izguba samozaupanja; VEDENJE • vedenje: pomanjkljiva skrb zase, neučinkovitost, motnje hranjenja, zloraba zdravil, alkohola, drog, samopoškodovanje, agresija, delinkventnost, odklanjanje spolnosti, promiskuiteta; • socialni odnosi in komuniciranje: SOCIALNI ODNOSI oteženo navezovanje stikov, vzpostavljanje in ohranjanje odnosov, IN KOMUNICIRANJE odvisnost od odnosov, pomanjkljive socialne spretnosti, socialna osamitev. 9 ZAKAJ ŽRTVE ODHOD ŽRTVE IZ OSTAJAJO V NASILNEGA ODNOSA ODNOSU S POVZROČITELJEM Povprečna doba, preden žrtev zapusti nasilni odnos, po nekaterih raziskavah traja sedem let. NASILJA? Odločitev žrtve, da zapusti povzročitelja nasilja, je dolgotrajen proces – traja lahko tudi več deset let. Zaradi poniževanja in nasilja je psihična vzdržljivost žrtve močno Osebi v nasilnem odnosu si ne delita zgolj oslabljena, nenehen strah ji preprečuje učinkovito nasilnih trenutkov. Odnos med povzročiteljem upiranje. Žrtve, ki trpijo najtežje oblike nasilja, o nasilju nasilja in žrtvijo označujejo obojestranska najdlje molčijo. Žrtve se naučijo strategije preživetja v naklonjenost, skupni dogodki, čustvena nasilnem odnosu. navezanost in skupna ekonomska vlaganja, kar otežuje odhod žrtve iz nasilnega odnosa. Odhod iz nasilnega odnosa je pogosto izjemno nevarno stanje, v katero se številne žrtve podajo šele takrat, ko so Razlogi za ostajanje v odnosu s prepričane, da ne morejo ničesar več izgubiti, in so povzročiteljem nasilja so številni in pripravljene tvegati tudi svoje življenje. kompleksni: Žrtev z odhodom včasih tudi v očeh družbe ogroža sebe • skupni otroci (nekatere ženske odidejo iz in otroke. V primeru, da v nasilju vztraja, pa pogosto dobi nasilnega odnosa šele, ko so fizično ogroženi oznako, da ne zna zaščititi svojih otrok. tudi otroci, druge takrat, ko otroci odrastejo oziroma se osamosvojijo), • spomin na »dobre stare čase«, • neprepoznani pravi vzroki za nasilje, • idealiziranje nasilnega partnerja, • žrtev verjame obljubam povzročitelja nasilja, INTIMNOPARTNERSKI da se nasilje ne bo nikoli več ponovilo, • vzbujanje občutka krivde, če želi žrtev UMORI10 zapustiti povzročitelja nasilja, • strah zaradi groženj (s hujšim nasiljem ali z umorom), Raziskave kažejo, da intimnopartnerski umori niso • zanikanje, molk, minimaliziranje, »zamrznjeni nesreče ali naključna kazniva dejanja, ki jih strah«, nepričakovano storijo sicer nenasilni posamezniki zaradi • naučena nebogljenost, pasivnost, trenutnega besa ali »izbruha strasti«. Največkrat je to • pomanjkanje samozavesti, končno dejanje v dolgotrajnem nasilju. Takšna kazniva samospoštovanja in zaupanja vase, dejanja je mogoče ob ustreznem ukrepanju in • omejitve, ki nastanejo zaradi popolnega preventivnem delovanju preprečiti. nadzora in osamitve, • strah pred osamljenostjo, Intimnopartnerski umori so najpogostejša oblika • telesna in duševna izčrpanost, smrtonosnega nasilja nad ženskami, skoraj polovico vseh • izkušnje nasilja iz primarne družine, umorov in poskusov umorov žensk v Sloveniji zagrešijo • pomanjkanje učinkovitih institucij, ki bi žrtev zdajšnji ali nekdanji intimni oziroma zakonski partnerji. zaščitile, Običajno so to napovedana kazniva dejanja; moški, ki jih • okolje ne verjame zgodbi žrtve, ki doživlja izvršijo, so pred kaznivim dejanjem svojo namero navadno nasilje, kazali z grožnjami in drugimi oblikami nasilja. • pomanjkanje informacij. • revščina in brezposelnost, Otroci so v teh primerih postranske žrtve: ostanejo brez • vera, običaji, obeh staršev. V dobri tretjini primerov so priče zločina, • družbena pričakovanja (krivda, največkrat umora svoje mame. odgovornost, slaba vest). Odhod iz nasilnega odnosa zahteva veliko poguma in vztrajnosti. 10 Več: Jasna Podreka: Intimnopartnerski umori v Sloveniji in njihova spolna zaznamovanost. 10 • Do približno 22 odstotkov žensk je fizično in/ali spolno PODATKI O nasilen partner, pet odstotkov vseh žensk je bilo posiljenih; skoraj vsaka deseta ženska, ki jo je spolno zlorabila oseba, s NASILJU V katero ni bila v partnerskem odnosu, navaja, da jo je posilil več kot en storilec. DRUŽINI IN O • 43 odstotkov žensk je doživelo obliko psihičnega nasilja. NASILJU NAD Partnerji so jih javno poniževali, jim prepovedali zapuščanje doma, jih zaklepali, jih silili h gledanju pornografije ali jim grozili ŽENSKAMI ZA z nasiljem … SLOVENIJO • 12 odstotkov žensk je doživelo spolno nasilje v otroštvu; polovice storilcev žrtve niso poznale. • 11 odstotkov žensk je doživelo različne oblike spletnega Velik del nasilja v družini in nasilja nad oziroma digitalnega nasilja: dobile so nespodobna povabila ženskami ostaja neprijavljen, zato jasne na družbenih omrežjih, nespodobno e-pošto ali slike o tovrstnem nasilju ni. Nasilja pogosto SMS-sporočila. 20 odstotkov žrtev nadlegovanja po spletu je ne prijavijo niti žrtve niti sosedje, včasih bilo mladih žensk, starih od 18 do 29 let. ga spregledajo tudi strokovnjakinje in • Posamezno obliko spolnega nadlegovanja je doživela več strokovnjaki. Skrito ostaja zaradi kot polovica vseh Evropejk (55 %). družbenih norm, tabujev, stigmatizacije in stereotipov. Nasilje v družini je ena od • 32 odstotkov vseh žrtev spolnega nadlegovanja je največjih »temnih peg« v uradnih odgovorilo, da je bil storilec nadrejena oseba, sodelavec ali statistikah. Pristojni organi navadno stranka. izvedo le za najhujša nasilna dejanja nasilja v družini. 2. Prva in do zdaj edina slovenska nacionalna raziskava Uradne zbirke podatkov v Sloveniji so »Pojavnost nasilja in odzivnost na nasilje v zasebni sferi in pomanjkljive in nezanesljive. Primerjava partnerskih odnosih« iz leta 2010 med zbirkami podatkov institucij, ki obravnavajo nasilje v družini in nasilje nad V Sloveniji je po tej raziskavi vsaka druga ženska (56,6 %) po ženskami (tožilstvo, sodstvo, policija, dopolnjenem 15. letu starosti doživela kakšno od oblik nasilja socialno varstvo, šolstvo, zdravstvo), ni v zasebni sferi (psihično, fizično, premoženjsko nasilje; mogoča zaradi različnih metodologij omejevanje gibanja, spolno nasilje). zbiranja statističnih podatkov. Navajamo raziskavi, ki sta trenutno za Slovenijo najbolj relevantni. 1. Največja raziskava o nasilju nad ženskami v Evropi iz leta 2014 (Agencija Evropske unije za temeljne pravice – FRA) Nasilje nad ženskami v državah Evropske unije obstaja za »varnimi« domačimi zidovi, na delovnih mestih, v javnosti in na spletu. Ženske so najpogosteje doživljale: • Vsaka tretja ženska (33 %) je po 15. letu starosti doživela fizično in/ali spolno • psihično nasilje (49,3 %), nasilje. • fizično nasilje (23 %), • premoženjsko nasilje (14,1 %), • spolno nasilje (6,5 %), • nasilje med nosečnostjo (5,5 %). 4,5 odstotka žensk je poročalo, da je bil povzročitelj nasilen tudi do otrok, najpogosteje psihično, potem fizično in spolno. V veliki večini so bili povzročitelji nasilja moški (90,8 %), s katerimi so bile žrtve v intimni partnerski zvezi. Petina jih je redno uživala alkohol, 16,7 odstotka nikoli. 11 II. POROČANJE 1. IZOGIBANJE Stereotip: To so konflikti, težave v odnosu; partnerja sta se sprla, zato sta oba odgovorna za nasilje. MITOM IN Dejstvo: Nasilje se pogosto enači s konfliktom oziroma STEREOTIPOM O napačno interpretira kot konflikt, s čimer se zmanjšuje resnost problema. Z razumevanjem nasilja kot konflikta se NASILJU V DRUŽINI porazdelita odgovornost in krivda med povzročitelja nasilja in žrtvijo. O konfliktu govorimo, ko gre za dve ali več IN O NASILJU NAD vpletenih strani z različnimi, nasprotujočimi si stališči, položaji, interesi, identitetami in ko je razmerje moči med ŽENSKAMI vpletenimi stranmi enako (enkrat obvelja moja beseda, drugič tvoja, tretjič skleneva kompromis). Nasilje v družini je dolgotrajen proces z zlorabo moči. Pri poročanju o nasilju v družini in o nasilju VEČ ... nad ženskami morajo biti novinarke in novinarji posebno pozorni na stereotipe in mite o nasilju v družini in o nasilju nad ženskami, ki v družbi nasilje utrjujejo in ohranjajo.11 Stereotip: Če ženska želi zapustiti povzročitelja nasilja, to Pri stereotipih poteka proces pripisovanja tudi stori. Če v nasilnem odnosu vztraja, verjetno uživa v lastnosti posameznicam in posameznikom tem, da jo moški tepe. na podlagi njihove skupinske pripadnosti. Stereotipi poudarijo tipične in za nas Dejstvo: Ženske ne odidejo iz nasilnega odnosa iz več pomembne poteze objektov.12 Stereotip je v razlogov: zaradi sramu, strahu, ekonomske odvisnosti, obliki sodb posplošeno predstavljanje in nezaupanja v institucije, ker nimajo kam. Najpogosteje se dojemanje družbenih pojavov, družbenih različni razlogi med seboj prepletajo in položaj žensk še bolj skupin in njihovih pripadnic/pripadnikov. zapletejo. Po različnih raziskavah v povprečju mine sedem let, preden žrtev zapusti nasilni odnos. Prav tako se v Nekaj najpogostejših stereotipov: povprečju sedemkrat vrnejo, preden zares odidejo. VEČ ... Stereotip: Povzročitelji nasilja v družini in nasilja nad ženskami so pripadniki druge rase, narodnosti, nižjega družbenega sloja. Stereotip: Pretepanje žensk je povezano s partnerjevim Dejstvo: Storilci so pripadniki vseh ras, alkoholizmom, v številnih primerih je prav alkohol vzrok nacionalnosti in družbenih slojev. nasilja. Raziskava Svetovne zdravstvene organizacije, ki je vključevala deset Dejstvo: Alkohol je lahko dejavnik tveganja, ni pa vzrok za držav (npr. Japonsko, Tajsko, Etiopijo, nasilje. Nekateri povzročitelji nasilja se napijejo, preden Srbijo, Bangladeš, Novo Zelandijo), je začnejo pretepati svojo partnerko; to storijo z namenom, da pokazala, da se odstotki fizičnega in bi imeli opravičilo za nasilje. Navajajo, da so bili pijani, da se spolnega nasilja nad ženskami, ki ga je samega dejanja ne spominjajo in da se niso mogli zakrivil intimni partner, gibljejo od 15 nadzorovati. Slovenska nacionalna raziskava iz leta 2010 je odstotkov na Japonskem do 71 razkrila, da med povzročitelji nasilja ni več alkoholikov, kot jih odstotkov v Etiopiji. je v običajni populaciji moških. Alkohol ni opravičilo za nasilje. VEČ ... VEČ ... 11 Novinarke in novinarji naj se izogibajo navajanju individualnih lastnosti žrtve (pogosto menja partnerje, izzivalno se oblači, jezika, zapustila je otroke, izbrala si je mlajšega partnerja, ne zna z denarjem, ni dobra gospodinja, ni dobro skrbela za otroke) in individualnih lastnosti povzročitelja nasilja (rad spije kakšen kozarček, je vzkipljiv, ima močno spolno slo, je močno ljubosumen), saj te utrjujejo spolne in družbene stereotipe in s tem neutemeljeno opravičujejo nasilje. 12 Ule, M. (1997) Temelji socialne psihologije. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče (str. 157 in 193). 12 Stereotip: Ženske si včasih zaslužijo, Stereotip: Ženske si nasilje izmišljujejo, da bi manipulirale z da jih partner pretepe. Jezikala je, zato otroki in se maščevale oziroma »nagajale« partnerju. jo je pretepel. Dejstvo: Večine nasilja, ki ga doživijo, ženske nikoli ne Dejstvo: Povzročitelj nasilja izgubi prijavijo. Odločitev za prijavo ni lahka. Za to potrebujejo notranjo samokontrolo zaradi veliko poguma in vztrajnosti, saj so postopki dolgi, ženske naučenih vzorcev obnašanja, pa se v njih (znova) znajdejo v vlogi žrtve. Žrtve niso nezmožnosti odpravljanja konfliktov zmožne predstaviti vseh nasilnih dogodkov, pogosto brez nasilja, zaradi nespoštovanja spregovorijo le o tistih, ki so jih posebej prizadeli ali ponižali. žensk in prepričanja o naravni Lažnih prijav je po statistikah policije izjemno malo. podrejenosti žensk, ne pa zato, ker je njegova partnerka nekaj rekla ali VEČ ... storila. Nobeno dejanje žrtve ni opravičilo za nasilje. VEČ ... Stereotip: »Sama je prosila za to.« Ženske posilijo, ker izzivajo z oblačili in obnašanjem, ker se ponoči same sprehajajo … Stereotip: Pretepanje žensk in otrok je Dejstvo: To so izgovori, s katerimi povzročitelji nasilja značilnost družin iz nižjega sloja. To so opravičujejo svoja dejanja in prelagajo odgovornost za revni in neizobraženi ljudje ter spolno nasilje na žrtve. Nikoli ni za posilstvo kriva žrtev, kriv priseljenci. Pri premožnejših, in odgovoren je vedno le povzročitelj nasilja. Ženske imajo izobraženih ljudeh je nasilje redek pravico, da se oblačijo po svoji izbiri in da hodijo ponoči pojav. same naokrog. Sicer pa spolno nasilje ženske doživljajo ne glede na svoj videz. Dejstvo: Nasilje ne pozna meja. Dogaja se v vseh družbenih razredih in družbenih skupinah, morda je pri družinah z nižjim življenjskim standardom le bolj transparentno. Tudi Stereotip: Posiljene so samo mlade ženske. žrtve iz višjih slojev pogosto težko poiščejo pomoč, saj se bojijo, da bodo Dejstvo: Ženske vseh starosti so žrtve posilstva in drugih povzročitelji nasilja izkoristili svoj oblik spolnega nasilja. Po podatkih policije je od leta 2012 do položaj oziroma vpliv. Po podatkih konca leta 2015 različne oblike spolnega nasilja preživelo slovenske nacionalne raziskave iz leta več kot 700 žensk vseh starosti, od tega jih je bilo 22 2010 je med povzročitelji nasilja visok starejših od 64 let. delež zelo visoko izobraženih (11 odstotkov z magisterijem in 1,6 odstotka z doktoratom). Stereotip: Posiljevalci te napadejo v temni ulici. VEČ ... Dejstvo: V večini primerov je storilec moški, ki ga ženska pozna in mu zaupa. Največkrat je to partner, zakonec, oče, očim, prijatelj, znanec, sodelavec …, ki je zlorabil njeno zaupanje. Ženska to, kar se ji je zgodilo, pogosto težko definira kot spolno nasilje, ker družbeni miti v njej utrjujejo prepričanje, da moški, ki mu zaupaš, ne more biti spolno nasilen. Po podatkih raziskave FRA je bilo v Evropski uniji posiljenih 5 odstotkov žensk oziroma vsaka dvajseta ženska, starejša od 15 let. Med ženskami, ki so v raziskavi navedle, da jih je posilil tedanji partner, jih je približno tretjina (31 %) navedla, da jih je posilil šestkrat ali večkrat. 13 V pomoč novinarkam in novinarjem navajamo nekaj 2. INFORMIRANJE predlogov. IN OZAVEŠČANJE JAVNOSTI O Prijavite nasilje v družini! Če doživljate nasilje ali sumite, da ga nekdo doživlja, ga prijavite na intervencijsko telefonsko NESPREJEMLJIVO- številko policije 113. Podajte čim več informacij o nasilju in udeleženih osebah. STI NASILJA V DRUŽINI IN NASILJA NAD Če ste žrtev nasilja, se po pomoč obrnite na policijsko postajo, center za socialno delo v svojem domačem kraju ŽENSKAMI ali na svojo osebno zdravnico/zdravnika. Pomoč dajejo tudi različne nevladne organizacije (npr. Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, Društvo za nenasilno komunikacijo, Zavod Emma). Zavedajte se, da pomoč S pravilnim pristopom lahko novinarke in potrebujete in da ste do nje upravičeni. novinarji pripomorejo k ozaveščanju o nesprejemljivosti nasilja v družini in nasilja nad ženskami. Vedeti je treba, da sta nasilje v družini in nasilje nad ženskami Vsako nasilje je nedopustno in neopravičljivo. Za nasilje je dolgotrajen in kompleksen proces, zato naj vedno odgovoren povzročitelj nasilja, zanj ni nikoli kriva ju ne poskušajo skrčiti na prepiranje, žrtev. Pravica vsakega človeka je, da živi življenje brez konflikt, spor, nesporazum. nasilja. Pokličite policijo, center za socialno delo ali nevladne organizacije s področja preprečevanja nasilja v Nasilje v družini niso posamezni incidenti družini. O nasilju seznanite svojo osebno oziroma naključne, izolirane izgube zdravnico/zdravnika. nadzora, temveč ponavljajoča se dejanja. Nasilne epizode so del zapletenega, neprekinjenega vzorca vedenja, v katerem je nasilje sestavni del dinamike v odnosu. Ko želite opozoriti na nasilje ali na sum nasilja in se ne želite izpostaviti z imenom in priimkom, ga prijavite na policijo Strast, ljubosumje, maščevanja so pogosto (080 12 00 – anonimna prijava) ali center za socialno delo razumljeni kot povodi za nasilje. Toda to so ter poudarite, da želite ostati anonimni. Anonimno prijavo le izgovori oziroma opravičila povzročitelja lahko podate tudi na SOS telefonu za ženske in otroke – in okolja za nasilje. Pomembno je, da žrtve nasilja (080 11 55). Podajte čim več informacij o nasilju novinarke in novinarji pri poročanju ne in udeleženih osebah. Prijava je pomembna za nadaljnje utrjujejo stereotipnih predstav o vzrokih za postopke, da institucije za nasilje IZVEDO. nasilje. Ob primerih nasilja v družini in nasilja nad ženskami bi morali mediji dosledno Še posebej pomembno je, da nasilje prijavimo, ko gre za sporočati, da je tovrstno nasilje vselej in nasilje nad otroki. Ko gre za otroke ne bodimo anonimni in povsod nesprejemljivo in nedopustno. postanimo njihov glas. Ustrezno pozornost bi morali namenjati tudi sistemskemu preprečevanju nasilja, zlasti doslednemu preiskovanju, preganjanju in kaznovanju nasilja. Dodatne informacije o postopkih na policiji in centrih za socialno delo v primerih nasilja v družini sta na svojih spletnih Priporočamo, da novinarke in novinarji pri straneh objavili slovenska policija in Skupnost centrov za poročanju o nasilju v družini in o nasilju nad socialno delo Slovenije. ženskami v prispevke vključijo informacije, kje lahko žrtve poiščejo pomoč.13 13 Več: Dalida Horvat in Katja Matko: Oblike pomoči, pristojnosti in organizacije, ki pomagajo ženskam in otrokom – žrtvam nasilja. 14 3. IZBIRANJE Kontakti za medije: STROKOVNO Policija: Generalna policijska uprava, Sektor za odnose z USPOSOBLJENIH javnostjo E-naslov: mediji@policija.si SOGOVORNIC IN Telefon: (01) 428 57 45 SOGOVORNIKOV Centri za socialno delo: Skupnost centrov za socialno delo Slovenije Darja Kuzmanič Korva, Sendi Murgel E-naslov: info@scsd.si Telefon: (08) 20 22 400; (01) 436 68 58 Novinarke in novinarji morajo biti previdni, ko izbirajo sogovornice in sogovornike. Strokovnjakinje/strokovnjaki: Zanesljive in strokovne informacije lahko dobijo pri raziskovalkah in raziskovalcih na Špela Veselič – Društvo SOS telefon za ženske in otroke – univerzah ter v nevladnih in vladnih žrtve nasilja organizacijah, ki se ukvarjajo z E-naslov: drustvo-sos@drustvo-sos.si vprašanjem nasilja v družini in nasilja nad ženskami. Katja Zabukovec Kerin – Društvo za nenasilno komunikacijo E-naslov: info@drustvo-dnk.si Pri objavi izjav sosed in sosedov, znank in Jasna Podreka – Društvo SOS telefon za ženske in otroke – znancev ter sorodnic in sorodnikov je žrtve nasilja, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta treba upoštevati, da so lahko njihove E-naslov: jasnapodreka@gmail.com izjave zaradi čustvene vpletenosti pristranske, da ne poznajo podrobnosti ali Vesna Leskošek – Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno pa si jih napačno razlagajo. Dogaja se, da delo poudarjajo značilnosti vpletenih, ki niso E-naslov: vesna.leskosek@fsd.uni-lj.si ključne in lahko zameglijo razumevanje nasilja v družini in nasilja nad ženskami. Mojca Urek – Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo E-naslov: mojca.urek@fsd.uni-lj.si Okolica se pogosto postavi na stran povzročitelja in okrivi za nasilje žrtev; take Darja Zaviršek – Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno izjave zato neredko spodbujajo stereotipe delo in mite. E-naslov: darja.zavirsek@fsd.uni-lj.si Ob nasilju v družini in ob nasilju nad Dragan Petrovec – Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta, ženskami je še posebej pomembno, da je Inštitut za kriminologijo meja med dejstvi in komentarji jasna tako E-naslov: dragan.petrovec@pf.uni-lj.si pri izjavah sogovornic/sogovornikov kot v samem opisu dogajanja. Majda Mramor – specialistka klinične psihologije, izkustvena gestalt terapevtka E-naslov: drustvo-sos@drustvo-sos.si Več kontaktov za medije: varne hiše, zavetišča, zatočišča in materinski domovi ter drugi programi za preprečevanje nasilja, ki delujejo po Sloveniji. Primer neustreznega poročanja iz slovenskih medijev kaže, kako lahko izjava znank/znancev vpliva, da bralka/bralec sočustvuje s povzročiteljem nasilja: Ljudje, ki poznajo M. D. (v prispevku je navedeno polno ime) iz Brunšvika, ne morejo doumeti, kaj se je prelomilo v njem, da je vzel življenje dekletu, o katerem z njimi nikoli ni govoril. Kriminalisti so o motivu za krut zločin napisali, da je D. (v prispevku je naveden priimek) to storil iz ljubosumja. 15 4. NERAZKRITJE Test sorazmernosti (povzet po Smernicah za IDENTITETE poročanje o otrocih) VPLETENIH, ČE TO Pri presoji, ali ima pravica javnosti do obveščenosti prednost pred pravico žrtev nasilja do zasebnosti, NI V JAVNEM uporabimo test sorazmernosti: INTERESU, IN 1. Ali je poseg v pravico žrtve nasilja do zasebnosti OBZIRNOST PRI nujen za to, da je javnost o dogodku obveščena? RAZKRIVANJU 2. Ali je poseg v zasebnost žrtve nasilja edini mogoči način za obveščanje javnosti o dogodku? PODATKOV IN 3. Ali bo korist, ki jo bo od objave imela javnost, večja PODROBNOSTI od škode, ki jo poseg v zasebnost povzroči žrtvi nasilja? DOGAJANJA Izpolnjeni morajo biti vsi trije pogoji. Novinarke in novinarji z razkritjem identitete in podrobnosti dogajanja neupravičeno posegajo v zasebnost žrtve, ji povzročijo dodatno trpljenje in jo 5. NASILJE JE po nepotrebnem razgalijo v javnosti, zaradi česar žrtev znova podoživlja svoje OBRAVNAVANO V trpljenje. DRUŽBENEM KONTEKSTU Zasebnost in varnost žrtve je treba spoštovati tudi zato, da ne bi bila zaradi (NASILJA NE razkritja identitete še bolj ogrožena, prizadeta in ponižana. Objava osebnih OPRAVIČUJEMO S podatkov lahko vpletenim povzroči dodatno škodo in jih stigmatizira. Poveča KULTURO, TRADICIJO IN lahko tudi občutek sramu, kar je lahko za žrtev destruktivno v okolju, v katerem živi. RELIGIJO) Novinarke in novinarji se morajo zavedati posledic, ki jih lahko ima prepodrobno Nasilje v družini in nasilje nad ženskami sta prisotna v vseh poročanje za vse, ki jih je nasilje v družini družbah. Novinarke in novinarji morajo biti previdni pri prizadelo (zlasti za otroke). opisovanju osebnih okoliščin vpletenih (religija, nacionalnost, družbeni položaj), s katerimi bi lahko opravičevali kakršno koli Kadar so udeleženi otroci, je treba obliko nasilja ali reproducirali družbene stereotipe in stereotipe upoštevati največjo otrokovo korist in o nasilju. temeljne pravice otrok (varstvo pred diskriminacijo, delovanje v največjo V poročilih o porokah mladoletnih romskih deklet lahko otrokovo korist, skrb za njegov celostni pogosto razberemo opravičevanje tovrstnih praks, ki da jih je razvoj in preživetje, spoštovanje mogoče tolerirati kot del romske kulture. Opravičevanje se njegovega mnenja). uporablja tudi v primerih, ko so v nasilje vpleteni pripadnice/pripadniki določene religije. Prav tako je treba spoštovati pravico posameznice/posameznika do zasebnosti Na primer: ko novinarke in novinarji poročajo o spolnih napadih in se izogibati senzacionalističnemu in migrantov (denimo v velikih nemških mestih), naj število neupravičenemu razkrivanju zasebnosti. spolnih napadov primerjajo s številom spolnih napadov na množičnih dogodkih, na katerih ni bilo migrantov (Oktoberfest, Pri poročanju o nasilju v družini je treba javna prevozna sredstva, zabave v študentskih kampusih …). varovati dostojanstvo vseh vpletenih. 16 6. PREVIDNOST PRIMERI USTREZNEGA PRI IZBIRI IN NEUSTREZNEGA FOTOGRAFIJ, POROČANJA POSNETKOV IN DRUGEGA Primeri poročanja so iz slovenskih tiskanih in spletnih medijev. Identiteta vpletenih je zakrita, da vpletenim z objavo VIZUALNEGA ne bi povzročali dodatne škode. GRADIVA Primera ustreznega poročanja: Nasilno dejanje je postavljeno v kontekst nasilja v družini, Mediji naj objavljajo slike in posnetke, ki ne navedene so posledice za storilca, identiteta vpletenih ni posegajo v dostojanstvo žrtve in razkrita. vpletenih. To velja tako za simbolne, arhivske slike kot za fotografije s kraja dogodka. 1. 1. nekaj pred 19. uro so policiste poklicali na pomoč zaradi nasilja v družini v okolici Novega mesta. Takoj so odšli na Slike, ki preveč nazorno prikazujejo kraj in v bližini izsledili 36-letnega nasilneža, ki je bil pod poškodbe na osebah, ali slike, kot je vplivom alkohola. Moški se ni pomiril in ni upošteval njihovih »okrvavljen nož«, posegajo v človekovo ukazov. Grozil je sosedom in policistom, zato so uporabili dostojanstvo, hkrati pa reproducirajo prisilna sredstva in nasilneža obvladali. Poklicali so stereotipe in po nepotrebnem potencirajo reševalce, ki so oskrbeli pretepeno in poškodovano žrtev nasilja v družini. Policisti so zbrali obvestila in ugotovili, da je občutek nevarnosti. pijan nasilnež ob prihodu domov pretepel svojo ženo in v steno porinil otroka. Moški je v preteklosti pogosto izvajal V izjavi iz leta 2006 je Novinarsko častno nasilje nad svojo ženo in jo pretepal, vendar žrtev zaradi razsodišče opozorilo, da je v slovenskih strahu pred nasilnežem ni poiskala pomoči. Policisti so medijih, zlasti v tabloidih, močno padla moškega odpeljali v prostore za pridržanje in mu zaradi občutljivost za temeljno dostojanstvo razlogov za sum, da bo ogrozil življenje, osebno varnost in človeškega bitja po smrti: »Vsak človek svobodo svoje žene, izrekli ukrep prepovedi približevanja. O ima pravico do pietete, tudi ljudje, ki so izrečenem ukrepu so obvestili pristojne institucije in zaradi tega, ker so javne osebe, sicer bolj preiskovalnega sodnika, ki bo presodil o podaljšanju ukrepa. izpostavljeni medijski radovednosti. V 36-letnega moškega bodo ovadili zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini. omenjenih medijih se ta radovednost že pri 'navadnem' človeku, pri katerem je pogosto nasilna ali nenavadna smrt edini povod, da postane zanimiv za javnost, velikokrat spušča pod dopustno raven – Prispevek poleg informiranja javnosti o nasilju v družini pri čemer način obdelave novice služi vsebuje tudi napotke za pomoč žrtvam. zgolj zadovoljevanju plehke in opravljive radovednosti. Objava fotografij in posnetkov trupel, posmrtnih ostankov in obdukcijskih zapisnikov je neetična. Policisti pozivajo žrtve in vse, ki v svoji bližini zaznavajo oblike nasilja, da to sporočijo na številko 113 ali na anonimno Upravičiti jo je mogoče le v izjemnih telefonsko številko 080 1200. »Prijava nasilja je lahko edino primerih.« upanje za žrtev, saj ste morda edini, ki veste za njeno trpljenje. Žrtev je lahko strah, sram, počuti se krivo in ne vidi izhoda, prepričana je, da lahko z uporom tvega še večje nasilje in maščevanje storilca,« pojasnjujejo na policiji in dodajajo, "malo verjetno je, da se nasilje v družini konča samo od sebe. Zato ga je potrebno ustaviti in preprečiti!" 17 Primeri neustreznega Prispevek z objavo fotografije, podrobnim opisovanjem poročanja: poškodb žrtve in objavo zapisa z družbenega omrežja, katerega avtorica je domnevno sestra žrtve, neupravičeno posega v zasebnost žrtve in njene družine. Novinarke in Identiteta žrtve (slika in ime) je razkrita, kot novinarji bi morali upoštevati tudi dejstvo, da so vzrok umora je navedeno ljubosumje in ne sorodnice/sorodniki v šoku in pogosto nevajeni medijskega nasilje v družini. Prispevek ne vsebuje nastopanja. Nasilje v družini nad otrokom je neustrezno izjave strokovno usposobljene poimenovano kot »neznanka«. Prispevek ne vsebuje izjave sogovornice/sogovornika, ki bi podala strokovno usposobljene sogovornice/sogovornika o nasilju v obrazložitev dogajanja ali napotila za družini nad otroki.14 pomoč žrtvam.14 Sestra male deklice: »Ti sploh lahko rečem mama?« Očim iz ljubosumja ubil triletnico Na družbenem omrežju so se včeraj pojavile fotografije dveletne deklice, ki naj bi jo mamin življenjski partner tako hudo pretepel, Velika Britanija je šokirana. Ker je s strani da je pozneje umrla. mame triletna L. (v prispevku je navedeno ime) dobivala več pozornosti kakor on, jo je Fotografija noge žrtve s pripisom: Na deklici naj bi našli tudi očim brutalno pretepel in umoril. zastarane poškodbe. Tukaj je bila slika deklice s pripisom: »Mala Kaj lahko stori ali reče dveletna punčka, da odraslo osebo razjezi L. (v prispevku je navedeno ime) je bila do te mere, da jo ta pretepe in poškoduje tako, da skoraj umre, vedno vesela in polna življenja«. smo se vprašali, ko smo na družbenem omrežju včeraj videli fotografijo deklice v bolnišnični sobi, priključeno na aparature za Mala L. (v prispevku je navedeno ime) je ohranjanje in merjenje osnovnih življenjskih funkcij. Sliko je na bila živahna triletna deklica, polna življenja facebooku objavil njen oče, da bi lahko vsi videli, kaj sta storila in venomer vesela. A prav njeno veselje in mati in njen novi življenjski partner. iskanje pozornosti pri mami sta jo stala življenja. Potem ko je njena mama zjutraj S helikopterjem v Ljubljano odšla v službo, bi jo moral mamin partner D. C. (v prispevku sta navedena ime in Kaj natančno se je v soboto dogajalo na Jesenicah, ostaja priimek) odpeljati v vrtec, a tja ni nikoli prišla. neznanka, iz različnih virov pa nam je uspelo izvedeti, da naj bi C. (v prispevku je naveden priimek) je njeni imela deklica zlomljena rebra, ključnico in resne poškodbe glave, vzgojiteljici sporočil, da male L. (v prispevku zaradi česar so jo po sprejemu v bolnišnico na Jesenicah je navedeno ime) ne bo v vrtec, saj da je nemudoma s helikopterjem prepeljali v Ljubljano. Potrebno naj bi zbolela. Ko je mati prišla iz službe našla bilo celo oživljanje. Neuradno smo izvedeli, da naj bi preiskave malo L. (v prispevku je navedeno ime) v pokazale tudi že zastarane poškodbe. postelji, je mislila, da spi. Ko jo je hotela prebuditi, je opazila, da je mrzla in otrdela. Na CSD sodelovali z družino Umora je osumljen mamin partner D. C. (v Na CSD Jesenice so z družino seznanjeni, nam je v telefonskem prispevku sta navedena ime in priimek). pogovoru povedala direktorica Anita Bregar. Razložila nam je, da sta tako mati kot oče po razpadu zveze sodelovala z njimi. Poklicala je reševalce, ki so jo poskušali Poškodovana deklica ima namreč še tri sestre, ki vse živijo pri oživeti, a bilo je prepozno. Mala L. (v očetu. CSD nasilja v družini ali česarkoli, kar bi nakazovalo na prispevku je navedeno ime) je bila mrtva. nasilje, ni zaznal. »Če bi sumili kaj takega, bi nemudoma sprožili Policija je hitro posumila na D. (v postopek za odvzem otroka,« je dejala Bregarjeva in dodala, da prispevku je naveden priimek), saj je bil v jih je dogodek presenetil in šokiral. Postopek za odvzem otroka preteklosti že večkrat ljubosumen, ker naj bodo, kot kaže, uvedli zdaj, saj sta tako mati kot njen partner bi mama male L. (v prispevku je končala v priporu. Partner naj bi imel po naših informacijah iz navedeno ime) hčerkici posvečala več prejšnje zveze še dva otroka, ki pa živita pri mami. pozornosti kakor njemu. Obdukcija je pokazala, da je imela L. (v prispevku je »Ti sploh lahko rečem mama?« navedeno ime) poškodovane možgane ter več zlomov kosti, ki so bili posledica Na družbenih omrežjih se je pojavil tudi zapis, katerega avtorica okrutnega pretepa. Pretepel naj bi jo naj bi bila sestra male deklice. Zapisala je takole: »Če mama, če ti ravno D. (v prispevku je naveden priimek), sploh lahko tako rečem? Naj ti bog povrne vse, kar storila vsem ki pa vse obtožbe vztrajno zanika. nam. Nisi se imela komu maščevati in si se znesla nad mojo dveletno sestro! Naj te v zaporu pretepejo, tebe in tvojega. Upam, da se bosta cvrla v peklu!!!« Oster zapis se zaključi z dobrimi 14 Objavo tovrstnega napotka novinarkam in novinarjem željami, ki jih pošilja sestri, in prošnjami bogu, naj ji pomaga. priporočamo v primerih, ko je to mogoče. Objavijo naj vsaj občasno, na primer v daljših besedilih 18 Prispevek razkriva identiteto žrtve, nepotrebne podatke in podrobnosti dogajanja. Kot vzrok navaja brezobzirno maščevanje, tako dogodka ne umešča v kontekst nasilja v družini. Uporabljene so besede, ki minimalizirajo nasilje, kot je »bilo je nekaj vroče krvi«. Prispevek ne vsebuje izjave strokovno usposobljene sogovornice/sogovornika o nasilju v družini in o intimnopartnerskih umorih.14 NAŠ ODNOS DO Mater dveh otrok umoril iz NASILJA brezobzirnega maščevanja Celje – Umora iz brezobzirnega Kako nujno je prepoznavati lastne poglede na nasilje maščevanja ali kakšnih drugih nizkotnih nagibov je obtožen 39-letni in lastne izkušnje z nasiljem? Z. L. (v prispevku sta navedena ime in priimek), ki je v začetku aprila na Žrtve nasilja je včasih težko razumeti – kakšen je naš avtobusnem postajališču pred odnos do žrtve? trgovskim centrom v Celju prerezal vrat 33-letni partnerici Y. R. (v Če imamo znanje, je lažje razumeti, zakaj žrtve prispevku sta navedena ime in odlašajo s prijavo, koliko poguma morajo zbrati, priimek). koliko sramu in strahu prestati, preden se odločijo, da poiščejo pomoč, odidejo ter ob in po odhodu iz Bil je petek, 1. aprila, ko sta se v nasilnega odnosa vztrajajo pri svoji odločitvi o celjskem Citycentru srečala nekdanja partnerja Z. L. (v prispevku sta odhodu. navedena ime in priimek) in državljanka Dominikanske republike Y. PRIPOROČENI R. (v prispevku sta navedena ime in priimek). Pogovor naj bi tekel o stikih z ODNOS DO NASILJA: mladoletnim sinom, a kakšnega napredka ni bilo. Menda je bilo nekaj vroče krvi in težkih besed, skupaj so • Nasilje definiramo kot nasilje. zapustili nakupovalno središče, L. (v prispevku je naveden priimek) pa je z • Odločno se opredelimo proti nasilju. otrokom odšel v avtomobil parkiran na drugi strani ceste. Y. (v prispevku je • Ne iščimo konkretnih vzrokov za povzročanje navedeno ime) takrat verjetno ni niti nasilja. slutila, da ji bijejo zadnje minute. L. (v prispevku je naveden priimek) se • Jasno opredelimo, kdo v nasilnem odnosu je žrtev namreč ni ohladil, ampak je v in kdo nasilje povzroča. avtomobil odložil sina, pograbil nož in odkorakal čez cesto na avtobusno postajališče. Ko je pristopil do • Poudarimo, da je za nasilje izključno odgovoren nekdanje partnerice, je zamahoval z tisti, ki nasilje povzroča. nožem in ji prerezal vrat. Pomembno je, da se zavedamo, da je nasilje v družini še vedno svojevrsten tabu, kar se odraža tudi v medijih. S skupnimi močmi lahko to spremenimo. 14 Objavo tovrstnega napotka novinarkam in novinarjem priporočamo v primerih, ko je to mogoče. Objavijo naj vsaj občasno, na primer v daljših besedilih 19 Publikacija je nastala v okviru projekta »The Online Guide for Media Covering Family Violence, sharing good practice U.S. – Slovenia« (»Spletni priročnik za medije, kako poročati o nasilju v družini, izmenjava dobrih praks ZDA – Slovenija«), ki ga sofinancira zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike. Mnenja, ugotovitve in zaključki v publikaciji pripadajo avtoricam in avtorjem in niso nujno skladni z mnenji, ugotovitvami in zaključki zunanjega ministrstva Združenih držav Amerike. This publication is part of the project »The Online Guide for Media Covering Family Violence, sharing good practice U.S. – Slovenia,« that was funded in part by a grant from the United States Department of State. The opinions, findings and conclusions stated herein are those of the authors and do not necessarily reflect those of the United States Department of State. Publikacija je del projekta »Z mediji naproti nestereotipnemu poročanju o nasilju nad ženskami in nasilju v družini«, ki ga financira Ministrstvo za delo, delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljnjo uporabo, ker predstavljajo poglede avtoric in avtorjev. This publication is part of the »Z mediji naproti nestereotipnemu poročanju o nasilju nad ženskami in nasilju v družini« (»With media toward nonstereotipical reporting on violence against women and family violence«), project was funded by a grant from the Ministry of Labour, Family, Social Affairs and Equal Opportunities. Ministry of Labour, Family, Social Affairs and Equal Opportunities is not responsible for the information included in the publication not for its further use. The opinions stated herein are those of the authors.