dan raota sobot, Ib ^¡1 y except Saturdays, "suoá*r» HoUdA^ PROSVETA ' ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urala tiki hi «premtlkl on» tori t MST South Lawndale Ave. Offtee ef Publication: tSST Seuth Lawndale Ava. Telephone, Rockw.ll 4904 I XXXI. Cona HaU Je 9*00 m » CM^ liliUrrJTlU iHToü^í'* «SiTEi CHICAGO, 1LL„ PON DEI J KK, 9. OKTOBRA (OCT. 9). 1939 Subscription ffl.OO Yearly ftTKV—NUMBER 196 AccepUnce for mailing at «pečini rate of poeUfe provided for In eoetion HOI, Act ef Oct t, HIT, outhortoed on Jaao 14. 1911. lija in Francija študirata lerjeve mirovne pogoje Informirani krogi napovedujejo, da boaU od-jjonili nacijald "mir" in predložili Nemčiji juen načrt glede rešitve apornih vprašanj, premier Daladier izjavil, da Francija hoče dir, ki bo zaačitil vae evropske države pred lacijftko agreaijo. Nemčija in Ruaija sklenili nov dogovor glede razdelitve poljakega «zemlja. IN, 8. okt—Hitler je ifaif telefonski razgovor z _ lijem in tukajšnji itali-i krogi pravijo, da je apeli-ij, naj pridobi Rooaevelta »vanje glede sklenitve i Anglijo in Francijo, titni krogi napovedujejo Hitler poslal marftala letalskega ministra, v , kjer bo konferiral s Mua-glede sklicanja konfe- > petih velesil, na kateri naj > redile evropske sporne za- 7. okt.—Francoska vla-dira Hitlerjev govor, ki • imel v parlamentu in v ka-i je pojasnil pogoje, na ka- podlagi je pripravljen mir. Dobro informirali so že napovedali, da bo-ancija in Anglija odkloni-erjeve pogoje in predlo-rt, ki bi zagotovil mir v ier Daladier se je po jevem govoru posvetoval senatnega odseka za zu-zadeve. Po seji je podal t v kateri pravi, "da Fran-in Anglija sta šli v vojno, vita agresijo nacijske ije. Predvsem hočeta mir, odpravil mobilizacije na šest mesecev, in garan-ede zaščite vseh evropskih pred agreaijo. Tak mir izje nacij.sk o dominacijo • Francija in Velika Brine bosta odložili orožja, ne bo Evropi zagotovljen a mir." ^ 7. okt.—Odmev v An-Hitlerjev govor je, da «ovi mirovni predlogi neki jub temu pa jih bo berlainova vlada študirala dala svoj odgovor. W krogi opozarjajo na dej-da Hitlerjevi pogoji ne tojejo nobene sugestije gle-Ttfitve odškodnine narodom, im je storil krivico. w« Chamberlainovega voj- * kabineta bodo skrbno štu- * Hitlerjeve pogoje, nakar Kemier odgovoril nemške-■ktatorju. To se bo zgodilo nji teden, ko bo Cham-nastopil pred parlamenti«. 4. okt.—Nacijski kro-Pf«'«kujejo, da bo načelnik 1 bralne držsrve predla-Pivmirje v evropski vojni, » naj bi sledil trajni '»mignili so že. da bi bili če bi predsednik Ht predlagal sklenitev »rja. ^rlinu govorijo le o tem, r' državnik bo podvzel ak-«i bi omogočila pogajanja •^¡nčljo, Anglijo in Fran-ustavitve sovražnosti. *'J»ki krogi, ki so smešili ■HNove mirovne poslanice, * J vedeli, ali bo Roo-^»deloval z Mussolinijem ^"•»h, katerih cilj je uata-' Hitlerjevi po-j«- orisal v svojem P^ parlamentom, so: TJ*nje «plošne konference. m^r*' ' rešijo vsa ev-**** "purna vprašanja. Po-" (ki> vmj delna razoroži-' * »A ni mogoča, mora pri-jfovora glede prepovedi • ruiM-nih plinov, kar naj CJf ril° "'trahote vojne. 4 židovskagn problema IT?»"»» ustanovitev poljske , t; P"d protekcijo Nemčije v naj bi živel ^»■»ijaki. ,Ji *» r^pektirala nev- na potem tralnost Danske, Jugoslavije in vseh drugih držav. Ona želi le tesne ekonomske odnošaje s temi državami. Zaščita Evrope je mogoča le na bazi prijateljstva med Nemčijo, in Veliko Britanijo. -=j . Ako se Anglija in Francija borita le, da porazita Nemčijo, se to ne bo zgodilo. Tudi v slučaju poraza Nemčije, se obstoječa situacija ne bi spremenila. Črta med nemškimi in ruskimi interesi je bila že jasno potegnjena in nobenega vzroka ni za konflikt med naciji in komunisti, dokler bodo ostali v določenih sferah. BUkarečta, Rumunija, 7. okt. —Uradni krogi še niso komentirali Hitlerjevih pogojev, toda njegova ideja glede reorganizi-ranja južnovzhodne Evrope je izzvala neugoden vtis. Belgrad, 7. okt.—Hitlerjev govor je razočaral jugoslovanske uradne kroge, ker ne vsebuje pozitivnih predlogov. Mnenje prevladuje, da bosta Anglija in Francija nadaljevali vojno proti Nemčiji. Berlin, 7. okt,—Hitler je v svo-jem govoru v parlamentu predlagal odložitev orožja in sklicanje splošne konference, na kateri naj se rešijo vsa evropska sporna vprašanja. Dejal je, da da Nemčija nima nadaljnjih teritorialnih teženj v Evropi in zagotovil sviet, dia nimfe nobenih načrtov glede Rumunije, U-krajine in Danske. Nacijski interesi v vzhodni Evropi in Skandinavskih državah so le gospodarskega značaja. Nemčija in Rusija se bosta še nadalje trudili, da postavita mir v vzhodni Evropi. Hitler je dalje rekel, da bi bila največja pridobitev za Evropo sporazum med Nemčijo in Ve-iko Britanijo, čeprav slednja deluje proti nemškim interesom dočim ni Nemčija nikdar prekrižala angleške poti. Velika Britanija in Francija imata lah ko mir, če ga hočeta. Poljska, kakršno je ustvarila versajska pogodba, ne bo nikdar več obstojala. Kaj postane Poljska, bosta odločili Nemčija in Rusija. Nemško-ruski pakt ne pomeni samo miru, temveč tudi stalno in tesno kooperacijo med državama. Hitler je nastopil pred parla mentom, ko se je vrnil z obiska Varšave. Po paradi je imel govor, v katerem je poveličeval ju naštvo nemških čet. Dejal je, da on želi, da bi diplomatje neka terih držav, ki hočejo, da postane vsa Evropa druga Varšava videli, kaj se je zgodilo s tem mestom in Uko spoznali prav pomen vojne. Moakva, 7. okt.—Tu je bilo na-naznanjeno, da sta sovjetska Rusija in nacijska Nemčija oja-čili dogovor glede razdelitve poljskega ozemlja z novim protokolom o ureditvi meje. Protokol sta podpisala ruski zunanj komisar Molotov In grof Fried rich Werner von SchulenbeiT nemški poslanik v Moskvi. Ta določa Imenovanje mešane komisije, da postavi mejnike ob nemško-ruski črti na Poljskem Poroti Hevila porok v Nemčiji Berlin, 7. akt—fttevllo porok v velikih nemških mestih je prvih tednih prejšnjega meseca poskočilo 60 odstotkov v prime-^ ru a številom v istem času pre- Rumunija obnovila lov na nacije Policija aretirala več oseb 3 ■ t ■ Bukarešta, Rumunija, 7. okt. —Policijske avtoritete so obnovile lov na člane Železne garde, nacijske organizacije, ki je bila proglašena za nelegalno in raz-puščena. Veliko število oseb, med temi ena ženska, uposlena v oddelku vojaškega tehničnega biroja, je bilo aretiranih. Policija je zasegla manifest, ga je izdala ta organizacija inrkateri vsebuje napade na kraja Karola in Žide. Dvanajst mladih fantov je bilo aretiranih v Cernautiju, 34 komunistov pa v Galatzu, Besarabija, v policijski kampanji proti prevratnim elementom. u- Pogajanja med Anglijo in Turčijo V Londonu napovedujejo sklenitev pakta London, 7. okt.—Tu poročajo, a bosta Anglija in Turčija kmalu sklenili pakt vzajemne vdJaBke pomoči, ki bo kril Sredozemsko morje. To se bo zgodilo, ko se bo turški zunanji minister Sukru Saracoglu vrnil domov iz Moskve. Informacije iz zanesljivih virov se glase, da je [>ila akcija glede sklenitve pakta, ki se nanaša tudi na politične, ekonomske in militaristične zadeve, iniciatirana v Ankari, glavnem mestu Turčije. Razgovorom med turškim zunanjim ministrom in sovjetskimi voditelji v Moskvi posvečajo angleški vladni krogi veliko pozornost. V teh vidijo možnost, da se bo Turčija udala sovjetskemu pritisku in dala Stalinu velike koncesije. Sklenitev dogovora z Turčijo bosta Velika Britanija in Fran cija smatrali za triumf, ker bo sta s tem dobili zaveznico v Sredozemlju, če se bo Italija postavila deflnitivno na stran Nemčije. Doslej še ni nobenega znamenja, da se bo to zgodilo, ker je Mussolini že večkrat izjavil, ds bo Italija ostala nev tralna v konfliktu med Nemčijo, Anglijo in Francijo. Londonski Ust Dally Telegraph je objavil poročilo Iz Bukarešte. da bo turški zunanji minister sklenil pakt vzajemne vojaške pomoči s sovjetsko Rusijo. Neks druga vest pravi, da Rusija ne bo zahtevala od Rumunije vrnitev Besarebije, niti jo skušala prisiliti v odstop Do-bruže Bolgariji. Domače vesti Cikaaka vest Chicago,—Dne fi. t m. je mrla Rosi Zalig, stara 44 let in rojena v Zalovicah na Prekmurskem. V Ameriki je bila okrog 30 let in tu zapušča sina. hčer in dva bratranca, v starem kraju pa mater in dva brata. Iz južnega Illinoisa Livingston, Ills»-D r u ž I n a Louis Popelar je zadnje dni dobila zdravegs in čvrstega sinčka. ki je že drugi, SNPJ je pa dobila novega člana v svoj mladinski oddelek. Čestitke! Nov grob ▼ Minneaoti Duluth, Minn.—Dne 2. oktobra je tu umrla J. Perslln, stara 56 let. Bila je tudi članica SNPJ. Se nekaj k smrti br. Barilarja Pittaburgh, Pa*—Pokojni Anton Barilar, o Čigar smrti smo že poročali, je bil tudi več let predsednik društva 118 SNPJ. Zapušča ženo, sina in hčer, orno-ženo v Clevelandu. Clevelandnke vesti Cleveland.—Rojak Anton Ko-enc, ki so ga z njegovo devet-etno hčerko vred našli mrtvega njegovem stanovanju, zadušenega s plinom, je bil star 60 let n doma iz Mirne na Dolenjskem. Tu zapušča ženo, štiri sinove in dve hčeri. Zadušena hčerka je bila članica mladinskega oddelka pri društvu 142 SNPJ.—Dne 5. t m. je v bolnišnici umrla Antonija Svigelj, roj. Lovko, stara 88 let In doma od Cerknice na Notranjskem. V Ameriki je bila S8 let in tu zapušča moža, dva sinova, štiri hčere in starše. Bila je članica društva 142 SNPJ —Umrl je Anton Potočar, star 69 let In doma is St. Petra j*i Novem mestu. V Ameriki je bil 36 let in tu zapušča šest otrok.—Dalje je umrl Fr. Majer, star 74 let In rojen v Gabru pri Stični na Do-enjskem. V Ameriki je živel 60 et in tu zapušča sestro. Polom japonske ofenzive pri Cangši Zasego komuni-etičnih rekordov v Washingtonu VVsshington. D. C., 7. okt. Martin Dles, načelnik kongres-nega odseka, ki preiskuje n«?a-merilfr aktivnosti, je dejal, da so njegovi agentj*-' zasegli re-korde o komunističnih aktivnostih m*d delavci v tukajšnji ladjedelnici In vladnih departmrn-tih TI vsebujejo m*d drugim poročilo Martina Chanceyja tajnika komunistične orgsniza clje v federalnem dlatriktu. Cla ni odseka so zasliševali Chan ceyja V«č ur za zaprtimi vrati teklegs leta. Tako pravi uradno poročilo, ki je bik» pravkar ob-javljeno. Kitajske čete reokupirale več meat in vasi ftanghaj, 7. okt.—Prva velika japonska ofenziva po več mese cih se je izjalovila, se glsse po ročila iz kitajskih virov. Cilj te je bila okupacija Cangše, glav nega mesta province Hunan, toda Japonci so bili po hudi bitki vrženi nazaj z velikimi izguba-i mi. Ofenziva se je pričels nekaj dni po sklenitvi premirja z Rusijo, ki Je ustavilo sovražnosti med Japonci In Rusi na ozemlju ob meji Mandžurije in Zunanje Mongolije. Bila Je prva velika japonska akcija proti Kitajcem od oktobra preteklega leta, ko so japonske čete zasedle Hankov. V bitki, v kateri so bili Japonci tepeni, je bilo zavoja-vanih več sto tisoč vojakov. Japonski letalci so uprizorili naval na Cungking, začasno glavno kitajsko mesto, a so jih krogle iz protiletalskih baterij pognale nazaj. Kitajska poročila. katerih Japonci še niso za-nikali, pravijo, da so kitajske čete reokupirale več mest in vasi ob progi Hankov-Kanton železnice. Reka MiJ tvori zdaj mejo med kitajskimi in Japonskimi četami. Ustanovitev češke vlade o Franciji " Pariz, 7. okt.—Dr, Kdvard Heneš. bivši pndsadnik češko slovaške republike, je prišel sinoči v Pariz iz Uoošeee, da se posvetuje s frsiM oskimi in poljskimi avtoritetami glede ustanovitve češke vlade v Franciji. Z njim je prišel general Vlent, KOMUNISTIČNA DOMINACIJA BALTIŠKIH DRŽAV Letska sklenila pakt s sovjetsko vlado TURŠKA DIPLOMA-CIJA V ZAGATI Helatngfors, Finska, 7. okt.— Sovjetska Rusija se je priblifta-la svojemu cilju, ki je popolna dominacija baltiških držav, s sklenitvijo nenapadaln« pogodbe z Letak o. Pakt sta podpisala v Moskvi sovjetski premier in zunanji komisar Vekoslav Molotov In Wilhelm Munters, letaki zunanji minister. Diktator Stalin, katerega sovjetski tisk zdaj pozdravlja kot feldmaršala, se je udeležil ceremonij v zvezi s podpisom pakta. Stalina so doslej nazivall le "sodrug". Sovjetska Rusija se je s pogodbo obvezala, da bo oboroŠlla letake čete, letaka pa je dovolila komunistom rabo svojih pristanišč v Ventspllsu, Llepaju in gradnjo pomorskih ter letalskih baz. Rusija bo pošiljala tudi svoje čete na letsko ozemlja. Lltvlnska se tudi pogaja glede sklenitve pogodbe z Rusijo, ki bo dala slednji velike pravice na lltvlnskem ozemlju, v zameno pa bo dobila Vilno, svoja prejšnje glavno mesto, katerega je okupirala Poljska I. 1020. Ruske čete so zasedle to mesto po razdelitvi poljskih pokrajin med Nemčijo in Sovjetsko unijo. -Sovjeti so usmerili svoja energije tudi v druge kraje, predvsem proti Turčiji. Slednja Je že dobila zagotovilo, da bo Moskva ščitila nevtralnost Turčije, v zameno pa moru dobiti koncesije, katere bodo povečale sovjetski vpliv v pokrajinah ob Črnem morju. Turčija, ki je poslala svojs predstavnike v Moskvo in Iv njegovi prlataAi položili poroštva 960,000 v gotovini. Zbližanje med Ogrsko in Rusijo Diploma tični odnoiaji vzpostavljeni Green poziva v boj proti komunistom Tiskarska unija auapendirana Cincinnati, Oh 7. okt.—Willi-am Green, predsednik Amerl-šds delavske federacije, je pozval ameriške delavce, naj podpirajo pred kratkim ustanovljeno Ligo za človeške pravice, svobodo In demokracijo in njen boj proti komunistom, nacljem in fašistom. Dejal Je, da imajo komunisti važne pozicije v vladi, šolah in delavskih organizacijah, ki niso (Ki veza ne s ADF, povedal pa nI imen teh komunistov in ne organizacij. Omenjena Liga, kateie predsednik je Matthew Woll, (Hid-predsednik ADF, In Green častni predsednik, Ima prvi sestanek v Clricinnatiju. kjer se vrši konvencija ADF. Oba sta govorila na tem sestanku. Dalje je govoril Aleksander Korenski, ruski premier pred boljševlškim režimom. "Poleg Stalina ima tudi Hitler svoje agente v Ameriki," Je dejal Green. "Te najdemo v Nemško-ameriškem bundu In drugih organizacljan. Amerika mora biti na straži, da se zava- Clanom. Slednji Js — pravijo v Londonu — odločno ssvrnil sa-htevo nemškega diktatorja, naj Italija podpre njegove grožnje proti Italiji in Franciji in mirovno ofenzivo. Ciano Js opozoril Hitlerja, da Js dogovor s Stalinovo vlado uničil protiko-munističnl pakt. Ruika armada js zasedla poljske pokrajina In zdaj hoče raztegniti svoj vpliv na balkanske države. Dlplomatlčne prilike Anglije in Frsncije se kašejo v drugačni luči vsled debakla osi Rim-Berlin. Mošnost js, da bo Francija ponudila koneesije Italiji v svojih afriških kolonijah. Mus-solini bi rad dobil politične koncesije v Dlžlbutiju, pristanišč-nem mestu francoska Somalije, kakor tudi v Tunislji. Zdaj Izgleda. da bo dobil vsa, ksr za-h tava. Budimpešta, Ogrska, 7. okt.- -Ogrska vlada, ki skrbno opazuje razplet evropske vojna, je ob- ruje pred temi agenti Nobena trganl v zadnjem februarju, ko polltlčna ln propa^ndna orga- se je Ogrska pridružila Nemči- nlzacija, ki dob ve finančno pod- JI, Italiji, Japonski In ftpanijl In I*'™ «i «Je podpisala protlkomunistlč- funkcionirati v Amerik J. ¿t Delegat Je na konvenciji ADF Uradno naznanilo se glasi, da Wll prej informirani, da deje bil Josef Cristo ff y Izbran za mnlna nal ne tiskarske u-ogrxkege podanika v Moskvi, a i J« niso dobili sedeže. Green Je (in J. bil prej pravni -vetovSlec l'"*iUl odstavke Iz ustave fe-ogrskega poslaništva v Varšavi «^racije glede suspenzi j unij, ki Episkopalni tkof obsojen v zapor Marquette, Mich., t. okt.— Hayward 8. Ablewhlte, eplsko-pal ni škof v severnem MUrhl«»-nu, Je bil s|>oznan za krivega po-neverbe denarja iz blagajne svoje cerkve In obsojen v zapor od enega do desetih let. Takoj po obsodbi Je bM odveden v Ječo. Akof Je bil obtožen, ds Je pone-verll 9100,000 in densr zapravil V člksAklh zabaviščih. Sest delavcev ranjenih v eksploziji Chicago, 7. okt.—Aast delavcev Je bilo' ranjenih v eksploziji dinamita, kl se je pripetila pod zemljo pri gradnji novega vodovoda ob jezeru in 76. st. Eksplozija Je sledila, ko je neki delavec zadel s svedrom dina-mit. Trije delavci so dobili težke poškodbe. Stavka klavmkkik delavcev v East St. Louisa se ne pokore odlokom eksekutlve - , «Lil^aUi ADF In konvencije. Tiskarska Stavka elektrarskih unija nI hotela plačaatl izredne delavcev končana ga asesínente v sklad ADF za| Ätt|fj|l(|Wf Mkh # 7. okt.—Dva East Hi. I^ouis, III., 7j, okt -Unija klavnlških delavcev CIO Je oklicala stavko pri Armour A Co. v znak protesta proU od«U» kimipenija ne uposli odpušče financiranje boja proti CIO, sa- ^^ |flljlljuft| iUvkm, i^uro to je bila suspendirana, Is u*Hj# ok|kala unija elektrarskih js Ima 7®,000 članov. ^^^ I delavcev proti Consumers Power Co., Je bila sinoči končana. Kom pe ni Ja Je pristala skoro na <¡1. uTp**"« l< HWv.klj.. d. .Uvk. r» bu lun«»n«, dokWr1 vuj.v.nlh IN0 d«l.v«v. .. .Uvk. Pr.kllc««. PONDEUEK 9 PROSVETA PROSVETA TM« EN LIGHTENMDfT (IUMU) IM LASTNINA glOVW POPPOINI JKIINOTB orcm W mtf pMlltoil br um m*>im N.UmmJ NABODNB (MiH> PHIeaso) Iii* wm rmm. Mmrmémimm m Uratm «lir« CIiUm») te UN m lato. MM pol Wu. II M m Mm tout m to CieM« HM u fío Uto. II T» u pol ft .M. MmtIpo po*Ui»Ulto to v »lute ju. to > prllaSU potoatoot Adrorttato« rmUm on mnmmí-jmeumripto «# •MJom mM HMolicitM »rti«k» »IU Mi M r«torM* OUmt ■nanuarripM. mtek m »torta». pUr». »M., will b» return«! u* nmm voir «im» m«o«p»»m b» »»if N—l»r m »m. k»r Imb • PROSVETA IMT-M S». L»o«4»U Am« CtofM». I Uto »M MCMBBB OF TBI KKDKBAT1 Datum ff <*l»p»jii m prtoMT (ocurfmff SI, 1SM), pol* »»*•«» mm m imlm pmmM. >»• to« MMimom poUkU m-Ponovit» j* prsroteano. MPfwliSM Mtovi "Močna vera-slaboten razum" risali amo že, kako j« zveza Hitler-Stalin udarila kot strela z jasnega neba v stalinovsko atranko v Združenih državah in jo demoliraia. Danes nadaljujemo na temelju najnovejših in-formacij. Kakor čitamo v poročilih iz New Yorka, kjer je centrala ameriikega stalinizma, je na tisoče aktivnih in vplivnih komunistov zapustilo atranko; stoteri bivii stalinisti, ki so ie pred ie-stiml tedni povzdigovali Stalina v nebo, so da* nes njegovi najhujfti kritiki. Tako se Stalin sam ubija v Ameriki. Med stotinami in tisoči ameriških stallnov-ccv, ki so ogorčeni obrnili Stalinu hrbet, omenjamo danes samo enega, ki je zelo važen, ker odtehta tisoč preprostih agitatorjev. To je profesor Granville Hicks, bivfti urednik komunistične revije The New Masses in najboljii komunistični intelektualec v Združenih državah. Hicks je objavil zadnji teden v reviji The New Republic članek, v katerem pojasnjuje, zakaj je zapustil Stalinovo stranko. On ie vedno veruje v komunistični ideal, ne veruje pa več v efektivnost ameriike komunistična stranke in izgubil je vero v okritosrčnost Stalinove politike, kakor piie v omenjenem svojem članku. Nad ameriikimi komuniatičnimi papeži (voditelji stranke) je Hicks silno jezen in najbolj zaradi tega, ker nastopajo v javnosti, kakor da so nezmotljivi. Ce bi bili ti papeži takoj, ko je priila vest o nacijsko-sovjetskem paktu, priznali, da so iznenadeni in da kaj takega niso pričakovali, bi bili poiteni, piie Hicks — namesto tega pa so hiteli s "pojasnjevanjem" in čim bolj so pakt "avtoritativno" pojasnjevali tehi bolj so se zapletali v protislovje in vsakih 24 ur so doživeli novo blamažo. Končno je profesor Hicks zapisal na rovai voditeljev ameriike komunistične stranke sledeče značilne besede: "Then have shown that they are strong in faitk—iohich the future may or may not justify—and weak in inteU lingence." Po naie se to pravi, da imajo atalinovaki voditelji močno vero, toda slab razum— dosti vere (v komunizem), ampak malo razumnosti! Bolje jih ni mogel oceniti nihče, kakor jih je ocenil njihov lastni priatai, ki je z njimi delal dolga leta. Z drugimi l>esedami rečeno: pri atalinovcih ne odločuje toliko razumnost (racionalnost) kolikor čustvenost ali vera v nekaj, v kar so se zatelebali. Njihova vera v vsemogočnega Stali-. na je tako velika in močna, da mu bodo zvesti, čeprav bi Stalin jutri sam izjavil, da Je največja propalica |km1 aolncem--Kekli bodo, da ae je siromaku zmetalo in da ni več odgovoron za avoje beaede . . . Hazume se, da ljudje, pri katerih alepa vera nadkriljuje razum, ne morejo biti zanesljivi in pravični kritiki in aodniki. Ko so pred leti nekateri ocenjevalci komunističnega gibanja primerjali zelotstvo ali vne-tost komunistov z vnetostjo fanatičnih katolikov ali protestantov, smo mislili, d« pretiravajo — ampak sčaaoma smo spoznali, da je to resnica. Neki kričanski očak it dobe prvotnega krščanstva — menda Je bil Terltulijan, toda natančno ne vemo, ker nimamo viru pri rokah —• je zapisal: "Credo, »/win aheurdnm est". Po naše rečeno: "Verujem kljub temu, da je bedasto." Za današnje komuniste velja isto. Oni verjamejo vse, pa naj bo ie tako iMHlaato, samo da pride od njihovih a|x»stolov, ki pri njih veljajo za vsevedne in nezmotljive! Nihče, ki je odprte pameti in kdor kritično presoja vse — vse! —• pa naj pride od kogarkoli, ne !k> podvrgel svojega razuma neki alepi veri. Stvar je pa razumljiva: večina ljudi raje veruje kakor |>a razumno misli! Knostavno nekaj vzeti in verjeti je lahko —• razumno ras-miiljati in tehtati je talko! Za razmiiljanje in preaojanje je treba znanja, treba je izobras-be. Zato Je bila nata naloga vseh zadnjih 23 let. odkar iahaja Prosveta. da pri|M»ročpmo naiim čltateljem: Učite se znanstvenih resnic, izobražujte se! Rrez dobre izobraabt ne more biti napredka za posameznika, niti pravega smisla za ftlvlja» nje; brez dobre izobrazbe i>o*amesnika ne more biti apioine demokratične zavesti, niti nobene konstruktivne socialne revolucije*, — bret dobre izobrazbe ne bo na krmilu razuma, bo le •lep« vera ... Glasovi iz naselbin Nekaj o pismu in divjem zapada Cleveland.—Kot dopégnik Pro-svete sem vedno med ognjem in vodo. Dočim mi nasprotnik! groze s požarom, ki rae bo unučil, se dobe dobri čitatelji, ki priliva j o vodo in gase i>ožar. Pred mano je pismo iz daljne Montane. Poalala mi ga Je rojakinja Stephania Gabrick iz Klel-na skozi Prosveto, ker ni vedela mojega naslova. Pite ml kot priznanje za dopis o "Lady Luck", ker tudi sama nežno čuti do Živali—psa. Pravi, ko ji je avto ubil psa« ni mogla dolgo pozabiti zvesto žival. Zeli, da bi ie kaj napisal o pseh. Mislim, da sem to enkrat že storil v angleščini za Mladinski List in če ie tisto hranim, bom mogoče ustregel želji, ker tudi jaz smatram psa za pravega prijatelja človeka. Mrs. Gai>rick, ki ae je podpisala: "Vata rojakinja iz Zagorja ob Savi", pravi, da je čitala, da sem delal v "Glasschleifera-ji" (steklobrusec) v Zagorju. Ona da je pristna Zagorjanka in radi tega ie sedaj hrani tisti dopis. Radovedna je, ako sem poznal njeno mater. Mogoče, toda od takrat je bilo ravno 2. septembra 39 let, ko nem tja pri-iel. Tam sem bil tri leta in dni. Ampak naš John iek iz Springfielda, 111., je pristen Zagorjan, kakor tudi Štefanija. Nadalje imamo tukaj Ixx>-poldino Vozel j, Štefana Vozlja n mra. Ribol, ki so doma iz Zagorja ob Savi. Zahvaljujem se iMtateljici za pismo. Mogoče dobim ie zagorske razlednice, katerih bom vesel. Ker je to pismo z zapada, hočem danes nekoliko poseči v ča-Wllliama F. Codyja, med A-meričani bolj poznan kot "Buffalo Bill". Ko sem prišel v Ameriko in živel v Pittaburghu, sem el včasih rad v glodal išče za premikajoče slike, da vidim igre "Buffalo Bill", "Wild West", •Custer's Ust Stand", "Ten Nights in Barroom" in druge podobne z zapada. Ta spia se tiče Williama Codyja in Jacka Sla-dea, znanega pretepaču, ki je odrezal uho svojemu nasprotniku, to ga je ustrelil in ga nosil na verižici svoje tepne ure. Ko so umrli starši Williama < Codyja, je ostal zapuščena siro-a. Pozneje ga je najela neka ;vrdka za razvažanje blaga po ndijanskem ozemlju, ki je bilo ie neobljudeno. Ko je bil atar 15 let, se je javil za jahača pri "Pony Expressu". Bil je neustra-ien mladenič, ki je znal rabiti puiko za vsako potrebo in poznal vsa pota, ki so vodila na zapad. Bil je enak takratnemu "Billiju the Kidu", Ampak "Kid" je bil bil ustreljen od svojega prijatelja, ko mu je bilo komaj 21 let. Cody se je pa tako utrdil pri Pony Expresau, da je bil mož med moimi. V bližini trdnjave Kearney ob reki Platte je bil Jack Slade po-stfcjenačelnik Pony F.kspresss. On je bil poznan kot ubojnlk, fo je kratkomalo mu ni bil povoljL Ampak pri družbi, ki ga Je uppslevala, je bil poznan kot najboljii uslužbenec. Ko je bil Cody poslan k Sladu za novega jahača, ga je Slade kmalu spoznal kot za najbolj drsnega In mu tudi dal najbolj nevarno pot iz St. Joeva v San Framiaco, daljavo 1966 milj. V tej službi je bil Cody 16 mesecev. Ve» čas je Slade pazil na Codyja ko oče na sina. Vsled tega se je Cody ie dobro spominjal pretepača Slada kot dobrega prijatelja, ko je postal slaven in dobil ime "Buffalo Bill". O Sladu so govorili, da je bil mešanica dobrega in slabega značaja. Bil je miren in prijazen in bi storil vse za prijatelja. Toda, ko se je nalezel alkoholična tekočine, se je spremenil kakor ciklon in bil takoj pripravljen na poboj. Imel je na vesti nič mnnj ko 26 umorov predno so ga obesili. Ta pobojnik je priiel na za-pad iz države Illinois. Poznan je bil pod raznimi imeti, kot Joseph, Alfred, Jack, Alf in Cap Slade. Njegovo ime najdemo tudi v Enciklopediji med možmi kot so Stanton, Seward in Stevenson, ker se je udeležil vojne proti Mehiki. Ostal je na zapadu in postal voznik pri Russell Melt Waddell, ki je imela pogodbo za dostavljanje provijan-ta ali karkoli že vojaškim postojankam Združenih držav. Slade je bil "foreman". On je bil v besedi nežen, v mišicah pa jeklen. Ze v Ulinoisu je v prepiru ubil moža. Takrat je bila navada, aiko sta dva nasprotnika trčila skupaj, sta bliskovito potegnila revolver, katerega je skoro vsakdo nosil. In Sladov nasprotnik je 'bil hitrej-nakar ga je Slade sladko nagovoril, naj se raje bijeta s pestr mi. Ker je bil nasprotnik malo prikrajšan na pameti, je resi Joseph Curran (desno), prednednflc flploiné mornarske unija, in Harold McKenzie, načelnifc pogajal nega odbora unije. revolverja. Ko je Slade padel, ga je Jule« stlačil v zaboj,, kakršne so rabili v prodajalnah za blago, in ga hotel privatno pokopati, ne da bi kdo vedel. Ampak oglasil se je oni v zaboju: "Jaz ti bom pokazat! Dobil jo boš in jaz bom nosil tvoje uho na moji veriž-nici." es Glas iz zaboja je tako prestrašil Julesa, da se je pozabil posloviti od nasprotnika s strelom vanj, ker že so prišli delavci in rešili Slada. Jules jo je pobral, kar je mogel in odnesel pete v divjino. Rojila mu je po glavi Sladejeva grožnja, da bo nosil njegovo uho na verižnici, in premišljeval, kakšen človek je to. Ji/les je imeli priliko spoznati svojega nasprotnika. Slade je bil prestavljen v Rocky Ride in neki dan dobil sporočilo, da je Jules njih ujetnik. Našli so ga v skrivališču, ga privezali k drevesu in poklicali njegovega rablja. Slade se je takoj napotil na lice mesta, da se maščuje nad svojim sovražnikom. Ko se je prepričal, da#je nesrečnež dobro privezan in ne bo ušel, se je najprej vlegel k počitku in dobro naspal. Ko se je prebudil, je bilo jutro. Slade je bil izvrsten strelec z revolverjem in je napravil spustil svoj revolver iz rok, na- strašen konec z ujetnikom. Dve kar ga je Slade ustrelil. Nato je uri mu je s streli odbijal meso odšel k vojakom, da je začaspo s telesa, da je bila njegova živa ušel kazni. Pozneje se je skrival tarča vsa razcefrana. Ni ga ho- po zapadu, da ni prišel v roke oblastem v Illinoisu. V tistem času so ustanovili tel smrtno raniti. Sele ko se je naveličal svoje bestijalne igre, ga je ubil. Nato mu jI porezal "Stage Servioe","kf je "izpodrinil! "4eii; Eno uho }e P^bil na drog drugim v svaruo, ako bi se mu upirali, drugo pa je nataknil na verižico svoje žepne,ure. Nosil jo je, dokler ga niso obesili. To je bilo takrat, ko je vladala moč strelca na zapadu. Takrat nas mnogih še ni bilo na svetu, še manj pa v Ameriki. — Frank Barbič, 53. Pony Express. V potniški tn obenem poštni voz je bilo vpre-ienih šest konj. Slade je bil poslan v pokrajino Julesburga, Colo., da očisti teritorij. Jules-burg je imenovan po Rene Jule-su, ki je ustanovil postajo. Pozneje je Jule« postal tat in ropar, ki je kradel in ropal, kar mu je prišlo pod roke, tudi konje, da bi prej prišel do bogastva. Prišli so mu na sled in bil je z drugimi loparji odpuščen iz službe, njegovo mesto pa je zavzel Slade. Tudi Jules je bil med največjimi predrzneži in je renčal kakor medved, ako mu ni bilo kaj po godu. Nič se mu ni dopAdlo, ko je bil odslovljen, še manj pa nastop njegovega naslednika. In tako je čakal priložnosti, da se srečata s Sladom. Prišlo je do tega in Jules je podrl nasprotnika s kroglo iz Coltovega O ohieku Htrabane, Pa^—Ker sem v petkovi Prosveti od zadnjega tedna opazila dopis iz Ajrme, Kansas, sem se še jaz opogumila napisati nekaj vrstic. Razmer ne bom opisovala, ker so drugi bolj izurjeni za to delo. Omenim naj le, da so premogorovi. pričeli delati s polno paro. Ne vem, ali se hočejo okoristiti z rudarsko pogodbo v naraščajoči draginji. Mi imamo unijo, kar pa naši bratje v Coloradu niso dosegli. V tem dopisu se želim zahva- liti mojemu bratu Johnu Sikoli v Colorado Springsu, Colo., za gostoljubnost za časa mojega obiska in za vožnjo na Maniiou Incline. Nadalje se zahvalim mojemu bratrancu Ludviku Si-koK za krasno vožnjo skozi Woodland park. Obe s hčerko sva mu hvaležni za to. Prisrčna hvala svaku Franku Avsecu za gostoljubno postrežbo, njegovi hčerki Lilian, ki nama je razkazala Garden of the Gods, in sinu Johnnyju za vratolomno vožnjo na Pikes Peak. Ce pomislim na- to vožnjo, se mi še danes v glavi vrti. Končno se obe zahvaliva svaku Antonu Nagodi za sveža jajca in bombone za najino rajio domov. On ima veliko kokoijo farmo v Colorado Springsu in je tudi kupil knjige o kok oš j ere j i od pokojnega br. Lukančiča. Sestri) Šinkovec bi želela vprašati, ali je ves Kansas tako suh in pust kakor tisti del, skozi katerega smo potovali. In strašno velik mora biti, ker nas je vzelo en dan in pol trudapolne vožnje, da «mo ga prevozili. Dan in pol smo se vozili skozi Missouri in Illinois, samo en dan pa skozi Indiano, Ohio in West Vir-ginijo. V blaženo Penno «va dospeli četrti dan. Pozdrav rojakom širom Amerike. Mary Nagode. eM člta avnjn prnlank» pred aongre^nlkl In «enstnrjl nh otvoritvi Izrednega Spi„ I ne« še ni oporne no dog.^o" ?^11 di listin, ki bi Povedaifru^r je nekdanje ribiško naseUe sr" tu,nl in ta vas pozneje v ^ 8Pre**^ I Velikopoljaki kodeks omenja We ul uradno listino, ki navaja tri vasi v natu Czersku (pri Varšavi ki ' ski okraj na oba* straneh'Vial« Je J J vasmi. T* je bilo sredic ¡„T vojvodstva. Iz Plocka se je težišče prej Czersk, iskalo ja nekako ravnotežje d J m ustavilo končno pri Varšavi. ' | Varšavo kot mesto omenja neki uradj kument iz 18. stoletja, točneje iz 1 I 138$ je Variava dobila dostojanstvo ,J mesta, ki je bilo primerno za velika Lil zborovanja. Tisti čas je nastal med kri Kazimirom Velikim in križarskimi vitezi! ki ga je kralj predložil v rešitev apostolJ riji. V Varšavi so se sestali zastopniki] strank in so s tem podali dokaz, da je J daj že za obljudeno, varno in udobno 3 Varšava, ki Evropa dotlej o njej nJ vedela, je postala namah zgodovinsko rj "Villa de Warsaw" jo imenujejo akti] opisujejo kot mesto, ki ga obdaja obzid katerem prebiva mazovaki vojvoda in Id mnogo udobnih hii, trg in še druge ui sti za prebivalce, ter goste. Seje raz»od3 bile v presbiteriju cerkve sv. JanewTakt] njajo tudi šolo, ki je bila pri cerkvi, terl nega upravitelja mesta. Vsa pomembnejša mesta imajo svoje novitvana listine ali privilegije. Varšava, šnega akta nima. Večina njenih zgodovini meni, da se je ustanovitveni akt izgubil] je postal žrtev požara ali tatvine. Po/ ure svojemu obrazu! Malo je žena, ki bi bile tako srečne, da b ko izgled svojega lica izboljševale v raznih metičnih salonih — prvič, ker jih pri naa raj ni, in drugič, ker zahteva takšno olepl nje precej denarja. Mnogo pa jih je, kaU lahko pritrgajo dnevno pol ure in jo poni negi svojega lica. Ako hočemo uspešno negovati lice, si mo biti najprej na jasnem, da li je naše lice i polmastno ali mastno. Ako se umijemo s vodo in milom in nas potem koža peče in i teguje, je to znamenje, da je koža suha. Z govanje presuhe kože je najboljši ta-le n Zvečer je treba predvsem odstraniti z lic der in šminko, ako te ni, pa prah, s koščkoi te, ki jo namočimo v parafinsko olje. Ni ce temeljito obrišemo, in ako prenese lam vo milo, ga umijemo z njim. Potem nan mo lice z vitaminsko kremo. Lice nalahno sirarno, posebno oprezno okoli oči. Zjutr treba lice umiti s prestano vodo, v katero vlili čašo mleka. S pritiskavanjem brina« lice, ga osušimo. Na umito lice namažem daj kremo, ki je narejena iz sadja, jo ie set minut odstranimo in nadomestimo i kim slojem katerekoli mastne kreme, kater potem na rahlo z vato odstranimo. Sele lahko lice našminkamo. Kako je bil odkrit saharin Stari ljudje so se spominjali, kako ao Ju 1884 poročali o odkritju nove vrsU- sla« ki je 5O0krat slajši od navadnega. Menili a bo iz sladkorja proizvajam alkohol poaUi poceni, ker ni nihče vedel, da je novi M dejanski saharin, ki nima s sladkorjem najmanjših kemičnih sorodnosti. Proti koncu 1878 je študent kemije L. r berg v laboratoriju profesorjs Remwni John Hopkinsovi univerzi prvič sestavu s rin, toda tako on kakor profesorji n»*. pojma, kakine vrednosti bo postala nun i v bodoče. Nekega dne je predavaj pro^ «en o različnih kemikalijah, ki so mm i njim na mizi. Med predavanjem te dotikal s svojim svinčnikom kam »c mfcp metov na mizi. Kmalu nato e sede Iv* toriju in si belil glavo s študijem kem e naključju je segel s svinčnikom v u ta m» tilv da je sladek. Skočil je predavalnico in dognal iz na mm vi, da je njegov učenec iznašel V poletju naslednjega leta. pM» izšla prva znanstven« razprava oa^J da Aele čez pet let je stvar saharin je osvojil »v« in tva ie mnoge za zapahe, pa ob prem«» i* Pred á^Hmtíná U» (Iz Prosvete. 9. oktobra 1>1*> | Domaée veitL V Springf.eWu; samomor Josip K ra vanja u Bovca sketn. član SNPJ. ^ Detareke veeti. Jeklarsks jaz sem ena izmed mater, ki bi prišla v po-£ tej 'lovekoljubni akciji takega čevljarja _ ,rr '^megt poroda. K j* ^ J potrebne j se, kar prv /^ «b poroda? Nekatero PrečaU v skrbi, od kod dobiti denar, da bi si oskrbela Majn«jAej*e . (Groblje —fll. Jernej.) 17. "Konec meseca pričakujem prvega novorojenčka. Sama bova, nimam pa nič ... (Kočevje.)*, i -t* J 1* "Ker vem, d* Vam ni mogoča najti vaeh nas revnih, vas sama prosim . ---Ne prt» i m novega, dobro je staro . . . — Mož je na očeh bolan. Rento dobiva . . . Prosim . . . (Dul.) 19. "Imam pet otrok. Šestega pričakujem čez tri tedne. Po ven teden gi ne morem kupiti niti aha. Moje življenja jo sama akrb in žaloat in trpljenje. Stara sem komaj 30 let, pa imam le več kot pol sivih las ..." (Ve-iki kamen.) 20. "Prosim ... pričakuje^»... nimam ... še ta teden — l\do ;ie . . . verjemite mi . . . itd. itd. I>rez konca in kraja iz pele Slovenije. — Po Zaštiti otrok in mladine. "Ljubljana v jeseni." Ob poletni vročini, ko je viada-o splošno mrtvilo, je na našem velesejmu delalo in ustvarjalo mnogo pridnih rok ter priprav-jalo jesenski velesejem, ki bo otvorjen 2. septembra. Ta prireditev bo imela dva dela. Industrija in obrt ter kmetijstvo. Znan je izrek "Kmet bogat — vsak bogat." Po stanju kmetijstva se ravna v pretežni meri tudi stanje trgovine, obrta in industrije. Eno izpopolnjuje drugo. Velika kmetijska razstava bo razdeljena v več oddelkov. Se-menogojski oddelek bo pokazal, katera semena in poljedelske rastline morejo pri nas dobro u-apevati in napredovati. To je za našega kmeta zelo važno, če hočemo imeti v bodoče boljši pridelek. Zelenjadni oddelek bo navajal, kako vzgajati zelenjadna akih kolonijah, pomen zelenjadi pravilno gojiti, pokazal bo vrste zelenjadi in zelenjadno firano, modele šolskih vrtov, kakšni naj bodo zelenjadni vrtovi v delavskih kolonijah pomen zelenjadi v tujskem prometu. V sadjarskem oddelku bodo na ogled vsa padna plemena in vrste, ki pridejo za nas v poštev, dalje vse priprave za domačo uporabo sadja in podčrtana bo važnost sodobne kmečke uporabe sadja, zlasti sušenja. Vrt je zdravje družine, gojitev cvetja i«emcniti značaj — to bo vodilna misel vrtnarske oziroma razstave cvetja. Čebelarstvo kot "poezija kmetij-atva" je pri nas izredno razšir jeno In staroslavno. Pa tudi tu je treba napredovati, zastoj bi pomenil nazadovanje. Čebelarski oddelek je posvečen napredku našega Čebelarstva. Mlekarski oddelek bo med največjimi in bo podal mnogo pobud za napredek v kakovosti naših mlečnih izdel kov. Vinarske razstave se bt> u-deležilo mnogo vinogradnikov iz vaeh pokrajin Slovenije. Razstavljena bodo samo pristna, ne-rezana In tipična vina, ki bodo obiskovalcem na razpolago za po-kušnjo In v nakup. Razstava malih živali bo prirejena v doslej še nedoseženem obsegu in bo pr va banovinaka. Namen jI je, Se bolj povzdigniti rejo malih domačih živali, predvsem ovac, perutnine, golobov in kuncev. Ribar-aki oddelek bo prikazal gospodarsko važnost in stanje našega ribarstva ter navajal na smo-trno izkoriščanje vode in ribni- kov. V velikih kasonih in akvarijih bodo na ogled vse glavne vrste naših rib. Prvič v Jugoslaviji bo prirejena razstava gob. Napoti naj naše ljudstvo k še pridnejšemu nabiranju gob ter mu tako poveča vir dohodkov. Ker je gobaratvo zelo važna panoga našega irospodaratva, bo U razstava velikega pomena. Slovenija je na samorodnih zdravilnih zeliščih zelo bogata ... Zal da nabiranje teh zelišč pri naa še ni prav organizirano. Razstava bo podala smernice in praktična navodila. Na veliki razsta-vi kmetijskih strojev in orodja bo našel kmetovalec vse, kar mu more pri delu koristit. Razstava cvetja bo iz|K>polnjena z mi-Čno razstavo akvarijev in eksotičnih ribic. < Drugi del sejmišča pa bo zavzela razstava industrij-, skih in obrtnih izdelkov. Tekmovanje harmonikarjev za jugo-slovensko prvenstvo 1989-40 bo v nedeljo, dne 10. septembra. Na zabavišču bo prirejen tudi vari-ete z izbranim programom. Kuponi vatopnic bodo tudi tokrat žrebani za nagradna darila obU skovalcem. Žrebanje bo U. septembra. Obiskovalci imajo na železnici brezplačen povratek. Iz Primorja DROBIŽ IZ PRIMORJA Bazovica. — Avtomobil je prevrnil voz, ki ga je vodil 15-letni Stanko Gredovac iz Gotice, ki je bil pri tem težje ranjen in na* to odpeljan v bolnišnico. Bovee. — Na cesti Bovec—Vi dem je avtomobil povozil ftO-let* no Kristino Mlekuževo, doma iz Kobarida. Pri tem je nesročnica zadobila poleg težkih ran tudi lom lobanje in poškodbo prsnega koša, zaradi česar je kmalu potem izdihnila. Gorica. — Pred sodiščem je bil oproščen šofer Dagian, ki je na cesti Gorica^-£v. Lucija do smrti povozil kolesarja Josipa Podreko. Dokazal je, da ni bila njegova krivda. Gorica. — Služkinja Angela Marinič iz Smartnega pri Koj«< skem je bila obsojena zaradi kraje na 7 mesecev in 17dni zaigra ter 750 lir den. kazni. Orne« Glasovi iz • J : naselbin (Nsdsljevanje a S. strani.) ¿pas smo pa le imeli a "faruc-ljem". Dne 24. septembra je mr. Ne-manič iz Eaat PiUaburgh« naprosil mojega aina, če bi ga peljal v Strabane, ker želi obiakat svojega starega prijatelja Johna Žigona. Mislil aem ai: avtomobil gre tako ali tako tja, bom šel pa še jaz, ker že nisem bil dolgo v Strabanu in tudi preoej naših ljudi i nunam tam. Opoldne smo že bili v tamošnjem Slovenskem domu, ki ga oakrbuje John Žigman. Po poldrugi uri voinje se je bilo treba nekoliko okrepčati. Spijemo vsak par koaaroev in pravimo ŽigBMuni, da ae še oglaeimo pred no odideino domov. Mr. Majael naa je peljal do Žigona, ki živi v bližini. Neerefe je bila, da njega ni bilo doma. Obrnemo ae in zaslišimo, da naa kliče neki fant, Namaničev ain, ki pravi, da ja Žigon pri njih. On je bil po "kvartirmoharjih" le obveščen, da amo v naselbini in da ga obiščemo. Odpravimo se do lepe NemanMeve hiše. Ko pridemo tja, prida Žigon z lepo rdečo rožo v roki in jo ]>odari svojemu prijatelju Antonu Ne-maniču. Skoraj ne morem opisati, kako ginljiv ja bil ta sestanek dveh prijateljev. Prijazna Nemavrlčeva družina na« je povabila v hišo. kjer so nam postregli a pijačo in kosilom. Kramljali smo eno in drugo in bili val veselih obrazov. Treba je bilo, da ae odpravimo proti Slovenskemu domu. Mimogrede amo ae ustavili še pri Ži-gonu, ki nam je razkazal lepo urejeni vrt. Ima lep vinograd in lep aadni vrt, paaebno jabolka, katerim pravijo Cortland. Nisem vedel, da ao ta jabolka tako dobra, dokler jih niaem po-kusil doma. Caa beži. Jas pravim, da moramo ebiakati še Slovenski dom, nakar se odpravi mo tja. Dvorana je bila tam akoraj polna in sestali smo se s mnogi- r_________________________ ml prijatelji, na primer s Kokli- njena je pri svoji gospodinji «en, Mitocem, Žagarjem, OWeš- Žal, da se nisem sestal a Trče-Ijem, ker ga ni bilo tam. Treba mi je končati ta dopia, da uredr aik ne bo preveč razjarjen. Torej hvala vsem. a katerimi amo ae sestali, za prijazne |K>govore, mr. Žigonu za jabolka in endiv-jo, predvsem pa družini Nema-nič za okusno kosilo ter prijaznost Bil sem prvič pri vas, toda sto me tako pogostili kakor brata. Bodite mi zdravi in veseli do svidenja. Martin lludale. »00. Sodiiče obsodilo Bmrgdolla V zapor New York, 7. okt.—Grover C. Bergdoll, ki se je izognil vojaški shižbi v času svetovne vojne z begom v Nemčijo, je bil na obravnavi pred vojaškim sodiščem obsojen na sedem in pol leta težkega zapora. On se ja vrnil v Ameriko 26. maja tega leta in bil takoj aretiran. Na obravnavi je preaenetil sodišče s izjavo, da ae je skrival v hiši svoje matere v Phiiadelphiji ae-dsm izmed devetnajstih let, ko so mislili, da je v Nemčiji. VVukalatovl, med časom, ko ae je nahajala v Trstu, vdrla v o-mare in odnesla nekaj denarja ter se odpeljala v Italijo iskat druge službe. Gorica. — Znani potovalni u-rad R. Appiani bo priredil od 6. do 12. sept. t. 1. dve potovanji v Ljubljano in sicer z vlakom In avtobusi. Za voznino, osebni potni list in vizum je treba plačati 98 lir. Gorica. — Dne 2«. avg. je obi-,skalo Sv. Goro 700 romarjev iz Slovenije. Romanje je organiziral aalezijanski zavod v Ljubljani, Gorica. — 30-letni Marij Bre-gant iz Moše je bil kaznoval na 2 leti 4 mesece in 13 dni zaradi posilstva 65-letne starke. Trst. — Pri obnovitvenih delih kina "Nuovo cine" je padel z ogrodja 19-letni zidar Josip Su-ligoj, stanujoč na OpČinah. Pri padcu si je zlomil gornjo čeljust. Kozina. —Ker sta se vola splavila, je prišel pod avto W-letnl Pečar Josip iz Kozine. Zaradi številnih ran po vsem telesu se bo zdravil 4 tedne. Novi grad. — Ko Je vodil Peter ftajn voz. ki sta ga vlekla dva oslička, se je zaradi slabe cesto prevrnil in 5-letna sestrica Sonja» ki je bila na vozu, je zadobila težke poškodbe. Zaradi zlomljene ključnice se bo morala zdraviti nekaj tednov. f op*|„e. — Večji kompleks grmovja je zajel požar, ki so ga Vod$a fašistov v Švici armtiran Bellinaona, Švica, 7. okt.^Policija je aretirala Rnrica Meri-anija, voditelja italijauakiii fašistov v italijanski sekciji Svi ce. Povod za "aretacijo ni znan. Načelnik krajevne organizaaija italijanskih vojaih veteranov ja bil tudi aretiran na obtožbo Šplonaže. Govorice o špionaži ao zavzele tak obseg, da je vlada zapretlla, da bodo val, ki širijo nereanične govorice, strogo kaznovani na podlagi zakona o na rodni obrambi. Vodja unijo CIO an za krivca čenom, Podbojem, katerega sem zdaj spoznal, z Holetom in več drugimi. Razvidno je, da ae Slovenci v Strabanu prav lepo raa-umejo in tudi lep dom imajo. mogli priti gasit tržaški gasilci zaradi nevarnosti, da ne bi pričela goreti kaka stavba v bližini. Skoda ni. Pevma. — Ker je pri delih za napeljavo elek, voda mina predčasno eksplodirala, Je bil težko ranjen delavec Friderik Gravner, star 25 let, doma Iz Steverjana. Zdravniki ao Izjavili, da Je njegovo stanje zelo nevarno. Rihsmberk. — Žrtev nočnega napada je poeta! Milan Rupel. Ko se je zvečer vračal domov, sta ga neznana roparja napadla in mu vzela jopo, v kateri Je bilo 50 lir. Sv. Lucija. — Naš trg Je postal priljubljena izletna točka, odkar Je nastaki v strugi Soče Jezero, po katerem že vozijo številni čolni. Razne organizacije so priredile Že več lepo uspelih prireditev na obalah novega Jezera. Montezuma, Ia., 7. okt.—Wll-liam Sentner, direktor unije E-leetrical k Maehine VVorkera (CIO), je bil spoznan za kriva» ga kršenja zakona proti kriminalnemu aindikalizmu v zveni s stavko pri Maytag VVashing Maehine Co. v Newtonu, Ia. Po-rotniki so podali avoj izrek ih> kratkem posvetovanju. Maksimalna kazen za U prestopek je deset let zapora. Sodnik, ki je predsedoval obravnavi, je naznanil, da bo izrekal obsodbo 20, oktobra. Pastor spoznan za krivmga umora > Camden, N. J., 7, okt—Rev. Walter Dworeckl. pastor lijake baptiatične cerkve, je bil spoznan za krivega umora avoje 18 1st atare hčerke, Porotu, katero je tvorilo sedem metkih in Vit žensk. Je dološiia smrt na električnem stolu. Pastor Je bil obtožen, da Je najel nekega blv-šega cirkuškaga igralca, naj u-mori njegovo hčer, da se bo lahko polastil zavarovalnine $20U0. Rsnja nastopila proti kopičsvalesm iivil Moskva, 7. okL—Vač oseb Je bilo aretiranih v evropski Rusi-ji, ker ao kopičile živila v času mobilizacije vojaških čet, kateri Js sledila Invazija poljskega o-/.emlja. Mnogo oseb je bilo že ■Tolmin. — Odbor. Inatltuclje ol>1KJjen|h v zapor. Moka, milo, Carnegie Je odlikoval dečka A- stilno blago, petrolej ln slad. medejs Lunderja a 350 lirami kur m (jjje giMVne potrebščine, zaradi hrabrega dejaAja izvrle nega v juliju 1937, katere so kopičili aretirane!. !V.TU ir1 Stavka .tavbnih divjalo težko neurja a točo na vsem ozemlju od Postojne do Vipave. Pnaebno so prizadeti kraji okrog Cola in Vipave. inàmmrjmv v How Y or hu New York, 7, okt.—Öradnja poslopij v Kast llronxu je bila ustavljena zaradi stavke stavbnih inženirjev, članov unije À-meriške delavske federacije. USSR in tretji roj h Henry O. Weife (Harp»r*a Mafaslns. Dail Je bil ¿Isnek apiaan pred abliSanJvm Kuatj* in N«m*ije, Je kljub lemu aanimiv.) 1 Strah pred možnim sodelovanjem med Nemčijo in Ruaijo je preveval vse evropske mednarodne konference zadnjih pet let. Politični voditelji malih držav, ki teže med tema dvema ogromnima državama, ao se tega najbolj bali. Ta možnost je vrgla svojo senoo tudi čez mize, za katerimi so državniki Londona in Pariza reševali usodo starega sveta. Vsi narodi med Egejskim morjem na jugu in Arktičnim oceanom na severu in njih državniki «o ae bali te zveze med narodnimi socialisti in bolj» Ševiki. Te sveže so se enako bali tudi politični voditelji, ki žive ln delajo na bregovih Seine in Tem-ze. Čeprav ae o njej v javnosti redko govori, je vendar to vprašanje zelo pereče, ker se o nJem na skrivaj misli. Zato tudi zelo vpliva na odločitve vaeh vlad. V večini primerov je tudi |K>gla-vilui činitelj, ki vodi zunanjo politiko vseh drŽav, Možnost, da bi ae narodnoao-cialistična Nemčija in sovjetska Ruaija združili proti svojim sedanjih zaveanlkom, se bo zdela večini Antorfčanov kar fantastična. Mar sovjetska Rusija ne vid! v sedanjem rajhu največje ga naaprotnika komunizma? Ali državniki rajha mar ne govore, da je aovjetaka Ruaija njihov sovražnik, ki ae z nJim ne bodo nikoli pobotali in ga morajo uni čiti? Ali nI mar predaodnlk ao-vjetske vlade Molotov na kon gresu zastopnikov vaeh aovjet skih republik leta 1986 Izjavil, da so voditelji narodnih soclall a tov "sodobni ljudožrel"? In ali nI leto dni nato na nUrnberškem kongresu rekel o voditeljih sovjetske Rusije, da so "tolpa kri minalnih tipov"? |AII Hitler, Reaenberg, Goebbels in drugi naaodno socialistični državniki niso napadali sovjetske unije In trdili o njej, da Je sodobna Kar-tagina, ki jo je treba uničiti? Ree je narodnoaociallatlčna propaganda trdila, du je Hitler človek, ki bo Kvropo rešil ne-varnosti asijakega boljševizma Rs« Je tudi to, ds Je rajh na čelu tistih držav, ki ne marajo ao» v je tov in ki ao podpisale tako imenovani "pakt proti komlnter ni". V okviru tega pakta so Nemčija, Italija, Madžarska, Je INHtska, Španija in Mandžurija^ sklenila sveso, k! Je naperjena proti aovjetakt uniji. Narodno, socialistična In sovjetska politika sla se borili po vsej F v ropi in je svet nazadnje že verjel, da js to bitks, ki bo trsjala do po-slednjega diha, bitka med dvema močnima diktatorjema In med dvema ideologijama, ki al nikoli ne moreta dati roko v spravo. Toda zunanja ministrstva tistih držav, ki leže med Rusijo In Nemčijo In ki Jim je dobra obveščenost o vsem, kar se dogaja msd Berlinom ln Moskvo, življenjsko vprašanje, mislijo, da ts bitka ne bo trajala do (Kislednje-ga diha. V Helslnklju, Rigi, Ver šavl, Bukarešti in drugih obmej-nlh prestolnicah se zelo trnje, da Je to obmetavanje s priimki le prazno besedičenje in vojns s propsgando samo navidezna. Finci, Poljaki, Rumuni in drugI narodi, ki žive med tema dvema državama, ao prepričani, da nI sovraštvo med narodnimi socialisti in boljievlkl nič drugega kakor zgolj manevriranje, ki mu je nam*n samo to, da bi vsaka teh dveh držav dobila čim boljši položaj. Ti narisi I mislijo, da to sovraštvo ne bo rodilo vojn«, ampak da bo na«|>rotno ustvarilo trajno zvezo med obema dr- London in ns Pariz is se irloboke vkoreninil v Franciji in Veliki Britaniji. Zato je zunanja politika Oraay*kega nabrežja ia Downing Streeta pod velikim vplivom možnosti, da bi se utegnili rjavosrajčnl Nemci in rde-česrajčni Rusi združiti proti drugim državam. S tem si tudi n 11 ko razlagamo vedenje zapad-nih demokracij, ki je bik) as A-meričsne večkrat nerazumljivo. nekaterih primerih je bil ta strah pred pred možnim nem-Ako-ruskim sodelovanjem vzrok \cčje popustljivosti proti rajhu, v drugih primerih so |>a zahodne države odločneje nastopile proti Berlinu, S tem se da približno pojasniti tudi neodločnost .ondona in Pariza nasproti Moe-tvi, Na monakovski konferenci je bilo sleherno sodelovanje s sovjeti Izključeno. Ko so pa potem v marcu Izginili tudi poslednji oatanki Češkoslovaške, sta začeli Anglija in Francija goreče dvoriti Kremlju. Francoska in angleška politika proti kom-interni je docela nesmiselna, če Projekt, ki pradvidaje elroške ■ $50,000,000, financira Mftropo» | J» ^J*™ litan Life Inainrance Co. Zaradi stavke inženirjev mora počivati čez 4000 drugih dslsvcev. KI/OVKN8KA NAMDNA POI> POENA JEUNOT* Izdaja svoje paMIkaHJe Ia le posebno list ProsveU «a koristi, ter potrebne a«(tatftj» oesjlh ta Haast vs ta m svej* Mej. proti drževlesm ob njunih me jsh In proti bogstlm zahodnim kokniijskim imperijem. Ti strah držav Hrednje Kvro-ps prod možnostjo nemškoru s lis zveze je prešel žs tudi ns presremo večni trepet pred nem^ ško-rusklm sodelovanjem. Ce ga ps upoštevamo, nam bo |>ol!tič-na slika sedanje Kvropc dosti jasneiš^p Sprn^B^rah, da se Berlin in Moskva ne bi zvezala, pa ne temelji na prepričanju, da ae narodni socialisti In boljševlkl med srltoj radi gledajo. Se zdaleč ne! Noben sunanjl minister si ne more misliti, da vladajo kakšne simpatije med molčečnim In skrivnostnim Stalinom ln temperamentnim Hitlerjem, Nihče ne more verjeti, da bi ta dva čudaka kdaj utegnila sklenKI prijateljstvo ali pa da bi mogla vsaj drug drugega trpeti. Njune psihološke lastnosti isključu-jejo medsebojno prijateljstvo. Nekaj Je |>a vendarle, da lahko «kupno uredita. Oba sta pristala realne politike. Zato ne bo nihče ismed njiju dovolil, da bi njegova oaebna čuatva vplivala na zunanjepolitično razmerje, ki bi moglo biti zanj koristna. Čeprav napreduje aovjetaka zunanja politika zelo počaal, se vendar pomika k svojemu cilju z lato lanealjlvostjo kskor poMtika narodnih aociallatov s njihovimi "nedeljskimi presenečenji ln "Izvršenimi dejstvi" l \ -V resnici čutijo narodni socialisti In MJčevikl Isto potrebo po nemško-ruskem sodelovanju, Rusija In Nemčija ae v gospodarskem osiru izpopolnjujeta. Är Bismarck Je govoril o tem, koliko koristi bi mogli imeti obe državi <»d dobrega medsebojnega razmerja. Zelo Jo verjetno, da bi bila šla zgodovina v čisto drugo smer, če bi bila teta 1917 namesto Avstro^Oarske Rusija uvoznik Nemčija, Ce se državniki povojne Nemčije niso takoj zavedeli potrebe po nomško-ruakem sodelovsnju, h* Je ps te |K>trebe zavedel generali štab rajha, Višji čaatni-ki w vedeli, kakšen |M>men bi mogla imeti akupna nemško-ru-ska fronta proti zahodnim državam. Že v začetku povojne do-be so zahtevali voditelji reichsweh ra sodelovanje s rdečo vojsko proti antantl, Prepričani m Mil, da Je osvobojsraa Poljska skupen »ovratnik Nemčije In Rusijs, Poudarjali so dsjatvo, da užlvs komunlatlna Rusija ira v tsko maso priljubljenosti pri zshodnih državah kskor premega ris Nemčija. Ks J ti prav tiste dni so ('lerne m» es u in njegovi tovariši, ki ao nsrskovali mirovno pogodbo, akušall poetsviti nekako "zdravstveno ogrsjo'' ob msjsh mlade komunistične drža* ve* Ceprsv ss sliši skoraj kskor Ireni Js, morsmo vomier priznati, da so rtsjbolj reskciossmi sloji v nomškl vojski zshtsvsii •odelovanje s «<»Jst*ti» zttieo, ki je bila takrat Htvsn zsksns. Zastopniki socialistov so ss zsms n ismkušsl! s|M)rszumeti Z zahodnimi državami. Pozna js, ko Js posts! Htresemsnn nemški zu-nanji mnister, Je nadsljevsl pol-tlko sodelovati Js z zahodnimi de-mokra* i j »mi In omogočil lokam-sko pogodbo.—(Dalje Jutri.) J ijfiiTf«Vffor*p*** tšttsstttttrrrrrcrr'--" ....."" Vmêm er - Tore J ta »im Claai federalne lu tunika« ij«kc komieije na keofera^š Vabilo na Vinsko Trgatev katero priredi Slpveiuki Dom v Brougkton, Pa. v tvoji dvorani v soboto dne 14. oktobra 1939 Igrala bo Izvralse godba Joe Kramar Kadlo nrbeatrs. Ns razpolago t">dn fine kranjske kkibsne in sveža pijača. Torej hs svidenje v soboto 14. okt. r Vabi ODBOR I jjjjjjrrrrfffrrrrrr...................... Roman Treh Src JACK LONDON i} jjjjjjjjjjjjrfffffffffrrrfrrrrr.................................................. — Samo ena pot je, po kateri se fte lahko rešimo, — je za jecljala carica, stoječ na verandi, ki je viaela nad vrtincem. Prijela je Pranciaa za roko, kakor da išče pri njem zaičite^ — Po tem vrtincu lahko pridemo iz podzemlja. Pokazala je na arediiče vrtinca. — Doslej se iz vrtinca ie nihče ni vrnil v našo dolino. V Ogledalu Sveta sem videla, kako so mnogi plavali po podzemnem toku in splavali na površje. Bili so vedno mrtveci. Razen Torresa nisem ie videla nikogar, ki bi priplaval živ na zemljo. Sami mrtveci l In nikoli se niso vračali. Tudi Torre« se ni vrnil. Vsi so se prestrašeno spogledali pri misli na to strašno pot. — Drugega izhoda ni? — je vpraial Henry in objel I^eoncio. Carica je odkimala z glavo. Okrog njih so že padali s strehe goreči šopi slame; Izgubljene duše so stale na bregu In prepevale bojne pesmi. Carica je izpustila Francisovo roko in hotela planiti v svojo spalnico, nato ga je znova prijela za roko in potegnila za seboj. Začudeno je gledal, kako je zaprla in zaklenilo kov-čeg, v katerem je bilo vse neizmerno bogastvo Izgubljenih duš. Nato je odstranila z nogo preprogo in odprla rov, ki je spajal spalnico z jezerom. Namignila je Franclsu, naj potegne kovčeg k rovu in ga spusti v jezero. — Niti svečenik solnca ne ve za tajni rov, —1 je zašepetala carica, prijela Francisa za roko in ga potegnila na verando, kjer sta ju čakala licnry in Leoncie. — Zdaj je pa skrajni čas, da zapustimo ta kraj, je dejala carica. — Objemi me, Francis, dvigni me in skozi z menoj v vrtinec! Midva pokaževa pot. Skočila sta in izginila v vrtincu. V hipu, ko se je začela goreča streha podirati, je vzel Henry Leoncio v naročje, jo pritisnil k sebi in skočil za Francisom v vrtinec. s • • Kakor Tor res, tako so tudi naši begunci srečno priplavali mimo skal in podzemna reka jih je prinesla h kraju, kjer je zlezel Torres na skalo. * ;■ - i{ ■ Henryju je bilo lahko, ker je znaÜa Leoncie dobro pluvatl. Pa tudi Francis je kot izvrsten plavač z lahkoto držal carico na površju. Ravnala se je točno po njegovih navodilih. Ni ga prijemala za roke, niti vlekal navzdol, kakor vleče utopljenec človeka, ki mu je prihitel na pomoč. Ko so priplavali do skale, so zlezli vsi štirje iz vode, da si odpočijejo. Obe ženski sta takoj razpustili mokre in skuštrane lase ter jih začeli ožemati. — To ni prva gora, v kateri sem bila z vama, — je dejala Leoncie smeje Morganoma. Njene besede so bile namenjene prav za prav carici. — Jaz sem pa z možem prvič v življenju v notranjosti gore, — se je zasmejala carica v odgovor in ostrina njene ironije se je globoko zapičila v Leone i i no srce. —- Zdi se mi, Francis, da se tvojs žena In moja zaročenka ne bosta posebno dobro razumeli, — je dejal Henry, hoteč ublažiti mučen vtis, ki ga je napravilo na oba Morgana zbadsnje med Leoneio in carico. In kakor je bil tudi to pot rezultat moške odkritosrčnosti še bolj neprijeten in mučen molk. Obe ženski sta bili zadovoljni, da so vsi umolknili. Francis se je zaman trudil, da bi našel primerno besedo, ki bi pomirila razburjene duhove. Tudi Henry je razmiiljal, kaj storiti, ds potolaži ljubosumno Leoncio. Naenkrat je vstal, češ, da si mora ogledati okolico, in povabil carico, naj ga spremi. Francis in l^eoncie sta sedela nekaj časa molče. Prvi je spregovoril on. — Najraje bi vas pošteno premikastil, Leoncie. — Kaj sem pa storila, da se jezite name? — je vprašala izzivajoče. — Kakor da ne veste. Vaš«* vedenje je bilo skrajno neumestno, — Vi ste se vedli nedostojno, ne jaz, — je dejala in malo je manjkalo, da ni zaplakala kljub trdnemu sklepu, da Franclsu nikoli ne bo dala povoda misliti, da je ljubosumna. — Kdo je vas pa prosil, da se poročite s njo? Saj niste vi potegnili kratke bilke. In vendar vam žilica ni dala miru. Prostovoljno ste etorili korak, ki bi ga nihče drugi ne tvegal. Mar arm vas prosila, da se žrtvujete za druge? 8rce me je zabolelo, ko sem slišala, kako ste Henryju izjavili, da se po- ročite z njo. Mislila sem, da omedlim. Niti za avet me niste vprašali. In vendar sem jaz predlagala, naj odloČi Žreb. Hotela sem vas na ta način rešiti te nevarne ženske. Da, da, prav nič se ne sramujem priznati, da sem vas hotela rešiti zase. Henry me ne ljubi tako, kakor me ljubite vi. Saj ste mi sami priznali. In tudi jaz nikoli niaem ljubila Henryja tako, kakor sem ljubila in ljubim še vedno vaa . . . bog mi od-puati ta greh! Franciaa so njene besede zadele v živol — ga je pokarala. Njegove roke so omahnile. — In vi govorite to v hipu, ko sva oba nepopisno srečna? — je zašepetal vea potrt. t- Zakaj pa ne? — je vzkliknila užaljeno. — Ljubili ate me, sami ste mi povedali, da me ljubite. Danes ste pa kar na lepem zavrgli mojo ljubezen in se poročili s prvo žensko, ki je vam prišla pod roke. — Ljubosumni ste! — je vzkliknil Francis in se razveselil, ko je prikimala z glavo. — Vem, da ate ljubosumni — obenem se pa poslužujete ženske pravice in lažete. To, kar sem storil, ni bilo lahko. Poročil sem se s carico zato, da rešim sebe in vaju. Ne smete misliti, da sem izgubil moško čast — Moška čast ni vedno tisto, kar potrebuje ženska, — je ugovarjala Leoncie. — Mar bi vam bolj ugajalo, če bi ravnal podlo in brezvestno? — je vpraial Francis. — Ženska sem, ki ljubi — to je vse, — je odgovorila z drhtečim glaaom. — Strupena osa ste, — je vzkliknil ves iz sebe od jeze. — In krivični ste! — Mar more biti ženska pravična, kadar ljubi? — je priznala Leoncie. — Samo moikim zadoatuje v življenju poitenoat. Ne smete pozabiti, da ženska brez ljubezni ne more živeti, da ji je ljubezen vse na avetu. Da, žaloatna resnica, in vendar moram priznati, da je ženska pripravljena žrtvovati vse, tudi svojo čast in poštenost, kadar gre za ljubezen. — Morda imate prav. Čast in poštenoat je atvar razuma, ženska pa brez čuatva ne more živeti. In vae, kar ji preostaja, je . .. — Vrtoglavost in kaprice . . . ae je oglasila Leoncie. Henry in carica sta ju poklicala in tako je bil pogovor prekinjen. Odšla sta po strmi stezi ter se pridružila Henryju in carici tik pod ogromno pajčevino. — AH ste kdaj videli tako strašno pajčevino? — je vzkliknila Leoncie. — Rad bi videl pajka, ki jo je spredel, — je dejal Henry. — Sreča naša, da ni to edina pot, ki vodi iz tega brloga, — se je oglasila carica. Vsi so jo-začudeno pogledali. Pokazala je na potok, rekoč : — Evo, to je naia pot. Znane so mi vse strahote tega labirinta. V Ogledalu Sveta sem če-sto videla to pot. Ko je umrla moja mati in ko eo vrgli njeno truplo v vrtinec, sem pogledala v Ogledalo Sveta in opazila, kako so zanesli valovi truplo v ta-le tolmun, kjer je Izginilo. — Saj je bila mrtva! — se je oglasila Leoncie. In zopet sta se krssotici srdito spogledali. — Med mojimi vojščaki, — je nadaljevala carica mirno, — je bil lep mladenič, ki se je spozabil tako daleč, da me je začel nadlegovati a svojimi ljubavnlmi ponudbami. Živega so vrgli v vrtinec. Tudi njegovo usodo sem videla v Ogledalu Sveta. Ko je priplaval do tega kraja, je zlezel na auho. Videla aem, kako je splezal pod pajčevino, kako ga je nekaj vrglo nazaj In kako je padel v tolmun. — Se ena žrtev! — je dejal Henry zamišljeno. — Ne. Opazovala sem in daai v temi nekaj čaaa niaem ničeear razločila, ml je Ogledalo Sveta kmalu pokazalo, da je aplaval na površje široke reke, ki toče po zemlji. Priplaval je do brega in aplezal nanj. Prav dobro ae ie spomi-njam, da je bil to lSvi breg. Izginil je med visoko drevje, tako drevje, kakrinega v dolini Izgubljenih dui ni. Kakor Torree, tako so se tudi caričini spremljevalci bali deročega potoka in za vae na avetu bi ne bili skočili v tolmun, ki ae je valil po-čaai proti bližnji strmini, kjer je izginjala voda zopet v podzemlje (Dalje prihodnjič.) Kozji močnik M. Pleanlk Morda vas ho tale sgodbica vsaj pet minut kratkočasila. Drugega namena pa bogme nima. Je dosti vsakdanja, in vendar—čitali Uosto—svojevrat na. Govori pa o dveh mladih sakon-cih. On je bil (in je ie) Martin, ona |« Gabrijela. On je bil uradnik, ona pa i pisarni. Saj je vseeno, ami>ak tako pravimo. I*to dni sta se ljubila, pred pustom sta se |N>t#m poročila. Stanovanje? ,,. Oprema? ... Najela sta si opremljeno sobo nekje med «desničarji v Sliki. S souporabo kuhinjo, seveda. Namreč, kuhinja je bila lahko venomer na raepolago. Gospodinja, ki je bila rodila šeotnajat otrok, je ostala na stara leta sama In se jI nikoli nI splačalo kaj pride kuhati. Novoporočenca pa sta glede sajtrks držala dieto in nista sajtrkovala. Opoldne In zvečer pa ata poiskala kaj cenenega v mestu. Le ob nedeljal Je bil potrpežljivi štedilnik na ras-polago mladi goapodinji Gabrijeli. da J* na njem uprtsarjala ljubke premiere svoje kuhinjsko umetnoeti. Poizkusila ae Je nekoč s gu- Ijašem in je it tega konec kon-oov nastala govedina a kisom in oljem Torej opereta. Drugs, Jako dramatična* premiere: ribe se niso . in niso hotelo apeči, rajši eo naposled do kraja zgorele. A tretjo, to Je bila zabavna ko. medija. Gospa Gabrijelica je bila neko pred pomlad no nedeljo sklenilo, da razveseli možička a sladko močna to jedjo. Cim so Jutmji zvonovi oznanili nrdeljo, je vsela v roke debelo knjigo, podobno Testamentu. Tu jo bilo sbranih nešteto koristnih naukov, kako se jedi prirejajo In na miao postavljajo. In ne samo tiskana je bila vsebina, podjetna gospa Gabrijelica je v svojem kuhinjskem Testamentu zbirala tudi raznovrstne koristne nauke, ki jih je bila nabrala In zapisala pri sestrah ki znankah. En tak recept je odbrala za to pred pomlad no nede-[ ljo. Veselo je za plapolal plamen v hladnem štedilniku — in polna upa in radosti je gospa Gabrijelica varila svojo umetnino, kakor je imela v knjigi predpiaa-no. — Toliko in toliko moke in prdsnega masla* par rumenjakov, nekaj aladkorja in za eno špico jedilne sode ... Da, za eno špico! Vse je šlo gladko, samo nekoliko prenaglo. Posledica je bila očitna šele potem, ko je bila močnata jed že pečena. Okušala je ženka, pa je nekam zagrenila. Okušala je stani gospodinja — moj Bog, koliko dobrega in slabega je. že morala v življenju pogoltniti — toda tokrat je odmajala: "Nekaj ni v redu, gospa." Slednjič je prišel na vrsto še mož in je okušal in hvalil in je svojo ženko v znak priznanja poljubil in jo vmes tolažil, da je veak začetek težak in da bo čez leta že drugače — pri tem pa je gnetel moč-nato jed v ustih in napoeled ni vedel kaj boljšega z njo, kakor da i o je izpljunil. Ženka pa ni zamerila, le temu ae je čudila, kako je mogoče, da štedilnik izkvari, kar je pravilno napisano in narejeno in kar je celo od sestre, ki ji v kuhinji ni para v devetih farah. Majali so z glavami mož in ženica in gospodinja in so šli ie enkrat prebirat kuhinjski recept. I seveda, pa se je vsem trem posvetilo. Slo je tako rekoč za tiskovno ali pismeno pomoto. Ne, tudi to ne. Saj napiaano je bilo prav, le gospa Gabrijelica je v naglici nekaj pomotno prebrala. Namreč, namesto ... "vzemi eno ipico jedilne sole" . , . je vzela "eno žlico" . . . pa ie "eno veliko jedilne žlico" ... In to je bil krah in ah njene premiere z izbrano močnato jedjo. Grenko je bilo, ds je težko o-pisatl. Tisto nedeljo sta Martin in Gabrijelica prišla jako pozno popoldne v mesto, hi je bila še prava sreča, da so v kuhinji, kamor sta sicer redno zahajala h kosilu, imeli nekaj ostankov. A preden sta bila odšla z doma, ni pozabila dobrosrčna gospa Gabrijelica kaj v dobrega ukreniti z močnato jedjo. Ni je zavrgla» marveč jo je nesla na konec dvorišča, kjer je v ličnem hlevcu samevala bela koza, edino premoženje stare gospodinje, e Minil je teden, spet je bila nedelja. Pusta in deževna sicer, toda srečno prestana. Sedela sta Martin in Gabrijelica zadovoljna pri večerji — zunaj v kuhinji je smrčala stara gospodinja, premamil jo je dobri brinjevček, ki ai ga je bila popoldne privoščila iz nezaklenjene omare, ko sta bila mlada zakonca na izpreho-du. Zdajci vpraia Martin: "Kaj pa koza?" "Zakaj vprašaš?" je presenečena zastrmela gospa Gabrijelica. 'Tako ... ali je še živa?" "Seveda je živa in zdrava, kaj bi ne bila!" "I no ... saj si ji vendar pred tednom žrtvovala vso tisto močnato jed l" Gospa Gabrijelica je prasnila v smeh. Potem sta se še dolgo smejala oba. Ko se je v kuhinji zdramila gospodinja in trikrat široko zazehala, ata hitela k njej in jo vprašala: "Ali vam je alabo, gospa? Ali ne bi požirek brinjevčka?" Zakrilila je s rokama: "Sam Rog me varuj tega zlodja, brinjevčka pa ne!" "Kako pa, goapa, kako je z zdravjem vaše dične kožice?" "Jejhata, moje kožice? . . . Kaj vam pa v glavo pade! Ali ste danes šaljiva!" "Ne, ne, draga gospa," je povzela gospa Gabrijelica in si z robcem dušila smeh. "Veste, vprašal me je mož, ali ni koza morda poginila, ker sem jo pred tednom nakrmila z močnato jedjo." "O, presneta reč," je tedajci kruto resno pojasnila gospodinja. "To vam pa povem: krep-nila res da nI, toda tri dni pa reanično ni nobene hrane povohala S tem je naia zgodba konča- Kozarec vode JUrgen Hahn-Budry—Iv. Vuk Is knjig« "Vojaki s bojnih poljan si pripovedujejo Tsskdsnjosti s bojilčs tsr o materah in ženah." Moja mati je bila zelo ljubezniva in dobra ženska. Ko sem moral s svojimi osemnajstimi leti na vojno, me je posvarila s temile besedami: "Zoper smrt in zoper usodo še ni zrasla nobena mast. Zato te nečem prositi, da se moraš na vsak način vrniti. Pač pa ti moram svetovati, da ne smei zamenjavati najstrožjih danih povelj z nepremišljenim vratolomnim pogumom. Svetovati ti ie tudi moram, da ničesar ne sprejmi od ljudi, ki so tujci iz tuje dežele. Sovražnik je sovražnik, lahko ti pokvari pitno vodo in preži nate iz vsakega skrivališča. Mati je prav govorila, to sem čutil. Se vedpo je bilo v Franciji mnogo zahrbtnežev in zastrupi je valce v vodnjakov in marsikateri nemški vojak je bil žrtev take zastrupitve. In ie to je zahtevala mati od mene: Ce te bo žejalo in boš iskal vode, zahtevaj, da Francoz, ki ti bo dajal vode, najprej sam napravi požirek, preden boi ti pil. Previdnost je previdnost!" Misel, da bi me mogei sovražen kmet ali meičšn zahrbtno zastrupiti, me je navdajala s tako mržnjb, da sem to povedal vsem svojim bojnim tovarišem: "Najprej naj naredi požirek tisti, ki bo dajal vodo ... !" Tako smo nekega dne primar-širali v Neuvilly, ki je ležal nekako 50 kilometrov južnovzhod-no od Cambraisa. Teh 50 kilometrov smo mi, gardijski mušketirji, prekoračili v pekoči sončni vročini. Samo dvakrat je bil majhen odmor, a sesti ni smel nihče. Vsak si je samo s puško podprl telečnjak. Hrbet je bil namreč ves oiuljën in je pekel, kakor da je posut z žarečim ogljem. Noge vse polne žuljev, a žeja — žeja — žeja! Čutare so bile vse izsušene, kajti vsa potna pehota je bila slab gospodar svojega vodnega premoženja. Naposled smo prispeli v Neuvilly. Planili smo k hišam. "Vode! Vode;" Oblegali amo sopeči studenec in zajemali, zajemali. Bila je borba s pestmi in pili smo, pili . . . Kdo naj pa še pomisli, da je treba vodo preizkusiti. Poiskal sem kmečko hišo, kjer mi je bilo določeno stanovanje. Naletel sem med vrati na staro ženico z vedrom in kozarcem. Njena prijaznost mi je vzbujala sum. Ali tako sem bil žejen, da se nisem mogel premagati. Na-točila mi je. Jaz sem zakašljal: "Pokusite — prvi požirek, boire d'abord!" • Razumela me je. Njen prijazni smehljaj se je izpremenil v zaničljivo trpkost. Srknila je iz kozarca, potem sem ga pa jaz prijel in vsebino tako rekoč pohlepno požrl. Moja soba je bila snažna. Postelja je dišala še čisto po opranem perilu. Bilo je prvič in zadnjič, da sem kot bojevnik imel res dobro posteljo, če ne štejem tednov, ki sem jih prebil v laza-retu. Bil je to nekak podeželski delavski dom, v katerem je o-stala samo ie tista stara ženica. Na steni so visele pobožne alike, pestro slikane in preproste, visel pa je tudi Chamfortov u-porniški izrek: "Guere aux chateaux! Paix aux chaumieres!" "Vojno graščinam! Mir bajtam !" Pomislil sem. Papir, na katerem je bil ta izrek, je bil že zelo porumenel in star. Na vrata je potrkalo. Vstopila je starka. "Nekaj sem pozabila," je rekla. In postavila je na posteljno omarico fotografijo francoskega vojaka. In starka je zamrmrala: "Tukaj! Camerade! La guerre! Moj ain!" Nato je odšla z nekakšno oči-tajočo potezo na obrazu. Kaj naj počnem s to sliko, saj je to slika tujega, celo aovražnega vojaka? Vea teden smo ostali v Neu-villyju. Iz pre le tale m> nas tem- William C. Hushing, pravni svetovalec ADF. ne slutnje. Bilo je kakor v peklu. Podnevi smo imeli velikopotezne boje, ponoči pa so pokale bombe. Vedno sem se zvečer vračal v stanovanje strašno žejen. Starka, tako se mi je zdelo, je že pozabila vse žalitve. Do nekega dne. Bilo je to neko nedeljo, ki mi je ostala nepozabna. Francoski župnik tiste župnije je obiskal starko. Ko je po eni uri zopet odšel, je planila starka vsa trepetajoča in s solzami zalita v mojo sobo. "Ste me klicali?" Pomislil sem in začutil Žejo. "Da. Strašna sopara je tu in žejen sem." Takoj je prinesla vode. Ali ko mi je mislila ponuditi kozarec, je bridko zajokala in pokazala na fotografijo svojega sina: "O, camerade, mrtev, la guer-re — la guerre!" Kaj sem v tem trenutku naredil, bo vsak, kdor si je v divjanju dogodkov ohranil čisto srce, razumel. Razjokal sem se, kakor da mi je umrl najboljši prijatelj in tovariš. , .Starka je hotela pokusiti vodo, narediti prvi požirek. Iztrgal sem ji vrč in kozarec in . . . sram me je bilo. "Nič boire n' abord, ma mere." "Mati,'' sem rekel bi. "Kako si mogu mT, Ne, ta ženska neTm* šati vode." 1 Objel sem starko, ji i» vo ki se je tresla od L duši tiho pozdravljal «/p znanega vojaka, ki se sil atvar nič več žrtvoval k. žrtvujem jaz. Vse te mau in one strani, so matere so se žrtvovali na bojnin nah. In mati, starka, j* stano, vsa v solzah, polj sliko svojega sina, ki je s posteljni omarici v moji Tisto nedeljo smo ii sto. Ostal sem v sobi in sal materi v Kolin: . . verjemi, mati,, ostanejo matere. Ni lep, zahteval od njih, naj L jo one prve požirek vt manj pa, da bi to od nij čakovali. Ko bi vedela mati, kako sem v boM uboge starke zopet nai be. Ko bi vedela, kako sram, ko sem prejšnj preziral smehljaj mat mi je hotela pogasiti U sleča pri tem na svoj« na .. . I" Da, svojo- vojaško de sem vršil še naprej strogo tanko. Nisem pozabil i svete obrane.—Kolikorkra se pa spomnil zgodbe o L požirku vode in o tem pr doval, se mi je zdelo, kak sem izvojeval veliko zmag ŽENITVENA PONUDI Spoznati se želim s Hi ali Slovenko v starosti < ali več v svrho ženitve. Bi ra dobra gospodinja, zdi razuma in imeti mora neka možen j a. Katera resno naj piše na naslov: VDO 2667 So. Lawndale Ave., ( go, 111. —(Ad Litten lu and Advertiu PALANDECH S YUGOSLAV Folk Songé and Mi Tambaritza Orclm Station WWAK, Every Swky BM 8. Clark at* Chieape — Has TISKARNA S. N.P. SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoči Ma Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, ki koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvstskem, slovašken češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8.N.PJ TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vss pojasnila dsje vodstvo tisksrns.—Cene smerne, unijnko delo prve Pilit« po informscije na naslov: SNPJ PRINTERY 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Tat Roekvrell 4004 CHICAGO, ILLINOIS na. Pa aaj ni zgodba, je le majhen spominčeK »a prve sladkosti mojega zakointkega življenja. I moClTESlDNEVNiKPROmit Pa sklep« 11. rešae keaveadje ae lahka asrefl as Ust prišteje «ds«, dva, tri, Mri aU pet ttaaev Is sas drsltae k eal ssi* ainL Ust Prosveta etaae sa vae enako. sa llaae aH asilsse H.* ■ as letae aareialao. Kar pa «laai ie plaiaj« pri ssesmests IL» ■ tednik, ae Jlai te priitaj« k naračninl. TereJ sedaj al vrssks. re«. a Je list predrag sa lisa« SNPJ. List Preeveta Je vais l"™ ' fotovo I« v vsaki draiiai nekdo, ki M rad «tal Ust vssk Iss. t« llata Prosvets Je: Za Zdml. driave (a Kaaade.fS.00 " --«-rau... ie. . . .M 1 tednik ia..............4JI t tednika la............ 1.00 S tednike ia............ t.40 4 tednike la............ 1J0 5 tednikov ia........... o« Za Bvrepe Je., Irpolnite spednjl knpon, priloftite potrebno vsete 4e.srje ** Order v pkma In ai naročite Preeveta. list, Id Je vais m J*« Jaanile:—Vselej kakor hitro kateri teh ilanov pr««* » w SNPJ, ali Is se preseli proč od dmline In bo sešteval aaei tm tednik, bode morsl tisti člsn is dotične druiin«. ki )• teio ^ naročena na dnevnik Prosvete, te takoj nasnssiU «pra™«< ^ hi obenem doplačati dot itn o vsoto lista Prosvete. Akoten tedaj mora uprevnlltvo tniiati datum ss to vsote nsrotts«. Za Cleere la Ckleage Je... i" 1 tednik In.............f* t tednika In... S tednike in.... 4 tednike In.... I tedaikov la.. .......ooao I.M iS ta IM PROSVETA. SNPJ. MST Se. Lewadale Ava. Cbkaf* ,IL Prilsieae peMIJam narotniao sa Hot Presvete vsete I...... Ui____rt Sraffvt a..»« VnU. ................. Ustavite tednik In pn priplllte k e*M oarečaisl el meje drnUne: «) , drsltva a........ •t ft. drsltv« a....... 4) ; dn#" * """ B) ...ft i*«*** Haete...... Nev narotalk.