Kristina: Pomlad. — B. H. Gausseiiron: Kakošna bodi mati. 149 Kakošna bodi mati. Francoski spisal B. H. Gauss eron. Napoleon je dejal, du je bodoča zla ali dobra nrav odvisna jedino le od matere. Govore z gospo Campanovo, je trdil, da so stari sistemi vzgojevanja ničvredni, ter poizvedoval hkratii, česa bi trebalo, da se vzgaja mladež prav in dobro. , ; „„Mater je treba""' — je odgovorila gospa Campanova.i Tak odgo- vor je osupnil Napoleona tako, da je vzkliknil :„Glej, ves sistem vzgoje- vanja v jedni sami besedi !¦' 150> B. H. Gausseron: Kakošna bodi mati. In res. ona ki ziblje dete, gospoduje svetu ; saj le ona vodi in uči mlade dušice, ki vtisnejo zgodovini že jutri nov pečat. Vsak pogled, vsak naglas, vsak materin čin se vtisne v srce in pamet deteta že v najnež- nejši mladosti in vpliva pozneje na srce v neizbrisnem spominu. Materino dostojanstvo stoji nad vsakterim drugim dostojanstvom sveta. Prav je storila gospa Laeticija Bonapartejeva, da je zavrnila pred zbranim dvorom vsa razdražena svojega sina - cesarja, ko ji je ponudil roko v poljub : „Pač bi vi morali poljubiti roko oni, ki Vam je dala življenje !" Nihče ne oporekaj, da je dobra mati mojstersko delo prirode ; naj- krasnejša in najdragocenejša stvar je na vesoljni zemlji. Njej zahvaljuje človeštvo visoke čine in vznesena dela velike večine genijev in junakov. Ideje, ki jih vcepi mati v duha nadarjenega otroka, moremo primerjati s pismenkami, ki jih vrezujemo v skorjo in ki rastejo z drevesom. Walter Scott je črpal svoje nagnenje do poezije srednjega veka iz starih balad, koje sta mu peli mati in babica še predno se je naučil či- tanja. Goethejevo mater je dičil nenavadno razvit talent, buditi v mladih dušah energijo ; kaj izvrstno je znala učiti spoznavati svet, imajoča ob- sežne iskušnje. Neki tujec je dejal, ko se je seznanil ž njo: „Sedaj umem, zakaj je postal Goethe mož, kakoršen je". Sicer je pa tudi sin vselej radostno priznaval, koliko je dolžan svoji materi. Znano je, kako visoko sta cenila pesnika Lamartine in Viktor Hugo svoji materi in kako ganljivo povdarjata, da sta dolžna svojima mate- rima ne samo življenje, ampak tudi vspodbudo, ki ju je dvigala in ki ju je povzdignila kot velikane nad druge velike može. Neka mati je vprašala nekoč duhovitega znanca, kedaj prične vzgoja svojega 41etnega sinka. ,.Ah ! madame', ji odgovori oni, „če niste že pričeli, zamudili ste štiri leta". Mnogokrat se razpravlja to in ono o modrosti starega veka. Poda- jam tu dvoje prislovic, ki pričata, da je opravičena sodba o modrosti starih časov. .Prepusti vzgojo svojega otroka sužnju in kmalu se ti vzgoji otrok v sužnja". „Blažen je le oni, kojega uči mati!" Prava mati zmore več nego sto dojk in sto profesorjev. Dete. ki ni deležno nadzorstva, nauka in navoda materinega, je izgubilo takoj od dne svojega rojstva nepregleden hasek in nič mu ne nadomesti več te izgube. Da bi le to uvaževale vse žene, ki ljubijo sicer svojo deco, a ljubijo vendar bolj brezbrižnost in veselice. Kje najdeš več potrpežljivosti če ne v materi V .Zakaj ponavljate temu malopridnežu isto dvajsetkrat?" karal je nekdo gospo, ki se je B. H. Gausseroa: Kakolna bodi mati. I^I.; trudila, vcepiti V malo trmasto glavico nekaj navadnih pojmov. „Ker bi bil ves moj trud zaman,,če bi ponovila le devetnajstkrat" je odgovorila ona^ A, tudi osodepolno vpliva na značaj in na razvoj svojih otrok, matj^ , nečem reči zla — kajti ne govorimo, tu o izrodkih — vendar, pa ,nespa-.^ metna, prenapeta ali nerazsodna. , . ] Glejmo le mater Lorda Bvrona, toli togotno, da je umrlji od gnjeva,'^ ko je čitala svojega tapetnika opomin k plačilu računa. Vzgojila je Cordona Byrona v viharnem, vzdušju ; dušila in utrujet-^ vala ga je sedaj s strastnimi, poljubki, a že se je zopet znašala,nad njim v strastni razdivjanosti, v kateri se je tako daleč spozabila, da se ni,sra- movala, tepsti ga in ga po hiši preganjati s kleščami v rokah. In prav tu je iskati vzroka Byronoyi abnormalnosti in razmršenosti v tempera- mentu in v pesniški inspiraciji ; v taki vzgoji leži tudi povod bolestni po- tezi Byronovega genija, oni ironiški — bolestni potpzi, ki je nadela §y-.,. ronu satanov znak. Velik v svojih slabostih s strastnim srcem in skeptiški skozi in skozi, je nosil v, sebi materin strup, ki ga je vsesal v sebe že kot .dete. , „Niso me v mladosti učili krotiti srca, zastrupili so mi v yrelcu moje življenje*. In zato je neobhodno potrebno, da so žene vešče svojega materin- skega poklica. Ni se mu moči, priučiti v .šolah in je ta poklic radi tega izmed vseh najtežji. Morda je to Tzrok, da ni v šolah pouka o izvrše- vanju tega poklica. Nežnosti in trdnosti je treba nasproti otrokom, moramo jim bili dobri in moramo jih navajati k poslušnosti. ,,Človek, ki se je naučil trobiti v rog in pa razvajeno dete sta ne- znosna druga" pravi neka tuja lirislovica. Trobec ima, pa saj veselje se svojo zvočno spretnostjo, dočim je razvajeno dete samo sebi v nadlego, neznosno je tudi drugim in to tem bolj, čim bolj je razvajeno. Materi, ki si svojo glavo nikdar ni hotela beliti s kaznovanjem svoje dece, preti nevarnost, da si bode morala, ko dorastejo otroci, marsikdaj beliti srce. Z druge strani se pa varuj mati, da ne škoduje z neizvršljivimi ukazi in z brezpomebnimi prepovedmi svoji avtoriteti v očeh otrok. Na- pačno jo, ako se ravna z dečki, kakor da so iz stekla in ako se jim,,: brani zdaj to, zdaj ono, samo da jim kaj ne škoduje. Vodi; naj nas glavno načelo: ne delajmo težav, izvzemši, ako-vi- dimo, da se ubranimo s tem večjih težav. Ugodi se naj željam, ak>o se-: ne npira. temu zdrav razum. Kakor hitro se pa za kaj odločimo, treba, ob sklepu vztrajati. Če. se ne privadi otrok že od početka smatrali vsak „da'' matere zgolj kot da in vsak ,,ne" zgolj kot ne, se razvadi in - je kmalu pokopana vsa materina avtoriteta. 152' _ Milena: Kapčev strie.-' "Preveč nesebične in otrokom preveč udane ¦ matere zakrivijo, d» po- stanejo otroci sebični. Ako vidi otrok, da žrtvuje miiti svoj čas, vse svoje novce, vse moči in radosti v to, da zadosti zahtevam otrokovim, se mu vcepi v misel prepričanje, da ima pravico zahtevati tudi öd vsacega dru- zega jednako nesebičnost. Zahteva potem vedno' le več in nr gä moči ni- koli zadovoljiti. ' Mati, ki se zadovoljuje s starimi cunjami, da le preskrbi sinu novo obleko, in ki se z delom utnrja, da se le sin zabava, rabi najboljša sredstva, da vštVari iz sina potratnika, sebičneža in končno ničvredneža." Modra mati ve, da mora stati na čelu domu in čuva zato svoje mesto z mirno' a heodjenljivo dostojnostjo. Nikdar se ne poniža za služkinjo svojih otrok. Najboljše in najlepše stvari bodejo naj za njo, he pa za sine ali hčere. Ona je' kraljica, in dolžnost ji je, da čuva svojo krono na glavi. Tako mater bodejo spoštovali otroci od prve mladosti naprej in jo bodejo vselej stavili nad sebe. Upadala ne bo mati v očeh otrok, čeprav bodo doroščali. In čejtrav jo bodejo otroci prekašali v izobrazbi in v vedi, ostane mati nad njirni, odlifcujoča se po plemenitosti in po vznosu svojih čutstev. Česar ne ve njen duh, ve njeno srce. • Goi-jé'iilateri, kini taka! - > . , • . . : '¦• Iz češčine priredila P.' Foerskrjeoa.