121. številka Ljubljana, v sredo 30. maja. XVI. leto, 1883. lahaja vsak dan «Ye*er, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., ca pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., n jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa Be po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znala. Za oznanila plačuje se od četiristopne peti t-vrste po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. fie Be dvakrat, in po 4 kr., če so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in tipravnifitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hifii .Gledališka stolba". D p ravni fttv u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Poziv! Po sklepu notranjskih rodoljubov, ki so se udeležili volilnega shoda v Postoji ni dne 20. t. ni., je bila prva točka posvetovanje, kako naj sprejmejo Notranjci Nj. Veličanstvo v Logatci o priliki potovanja v Idrijo in kako naj se uredi velika ljudska veselica, prepuščena Logatčanom, osobito pa Dol. in Gor. Logaškima županoma g. Muleju in g. Milavcu. — Na njihov poziv osnoval se je pri seji dne 24. t. m. odbor, obstoječ iz 16 udov, in sicer je bil voljen predsednikom g. Mulej, podpredsednikoma gg. Milavec in Gruntar, odbornikom za cerkvene zadeve g. župnik Markič, tajnikoma gg. Lavrenčič in Sicherl, blagajnikoma gg. dr. Sterger in B. Kobal, uevovodjem g. Ribnikar, aranžerjem dekoracij g. Arko n odbornikom sploh gg. Candusso, Jeglič, Petrič, Puppis, Jos. Rihar in Tollazzi. Ta odbor imel je prvo svojo Bejo 28. t. m., katere se je udelpžil tudi g. c. kr. okrajni glavar *-ahkot. Ukrenil j>) odbor mej drugim, da povabi no pol na vi županstva, društva, razna zastopnica, rodbine in po >amne osebe v Notranjskej, da se poklonijo v imenu slednje Nj. Veličanstvu o Njega prihodu v Logatec-Idrijo, ter da se udeleže velikanske ljudske vnosti, katero priredi slavnostni odbor v imenu Notranjcev o priliki pohoda Nj. Veličanstva v Notranjsko. Spored: 1. 1. Dne 14. julija: razsvitljava in sprevod z bakljami iz Dol. Logatca do c. kr. okrajnega gla varstva v Gorenji Logatec, katerega spremlja vojaška godba. 2. Dne 15. julija: Budnica. 3. Slovesni poklon dostojanstvenikov, županov, društev itd. Nj. Veličanstvu na kolodvoru Logaškem ob 7. uri zjutraj. 4. Slovesna sv. maša pri Sv. Nikolaji v Do!. Logatci z asistenco — mešani pevski zbor z orgijami in vojaškim orkestrom. 5. Skupni obed, pri katerem svira vojaška godba. 6. Poklon Nj. Veličanstvu o Njega odhodu iz Logatca ob 3. uri popoludne. II. Ljudska veselica, — vrši se pod milim nebom. 1. Pozdrav. 2. Slavnostni govor. 3. Petje in godba. 4. Ples in prosta zabava. 5. Zvečer umetalni ognji, kresi itd. Posamne točke petja, godbe in plesa določijo se pozneje. V Logatci, dne 29. marca 1883. Slavnostni odbor. Politično društvo „ K<1 i nos t" za vse Primorsko. Poziv na tabor. bodo T JL M © H> na polji v Brezovici, poleg Materije Začetek tabora točno ob 3. ari popoludne. dnevni 1«01>: 1. Kako bi so povzdignilo narodno fiotatvo in kako hi bo pr.šlo v okom nemarnomu pohajanj u šol — govori g. A. Medvešček. 2. Kako nai so uredujojo slovensko, oziroma hrvatsko občino v Istri — govori g. Gr. Kastelcc. 3. Kako dela poreški kreditni zavod in potreba posebno posojilnice za podgradski okraj — govori g. SI. Jenko. 4. Kako bi bo povzdignilo zanemarjeno kmetijstvo v Istri — govorita gg. Ribani Dolenc in j. KriBtan. 5. Je li potrebno, da se župani in drugi odlični m ožjo raz nib občin zbirajo v župansko shode — govori g. SI. Jenko ti. Kam se uporablja denar od kaznij zaradi prestopkov gozdnib postav kaznovanib kmetov? — govori cest. g. Kociper. 7. Ali in kjo so ima napraviti veliki tabor v sredini Istre — govorita gg. Mandie in V. Dolenc. 8. Drugi nasveti udov društva. Podpisani odbor vabi prav nujno vsa slovenska in brvatska društva in splob vso rodoljube, da se v obilnom številu udeleže tega jako važnega tabora ter s tem pokažejo, kako jim je na srcu narodno probujenjo Istro in to dežele duševni in gmotni napredek. „ Živila srečna, napredujoča Istra!" naj bode gaslo tega četrtega tabora v Istri, kateri nam skoro gotovo šo letos porodi šo drugi važnejši tabor v sredini Istro mej brati Hrvati. — K<»doljulije hrvatski in slovenski ! mej nami id razliko v mišljenji in cilji, vsi skupaj delajmo na korist in povzdigo jednoga naroda in za srečo in boljšo bodočnost mile nam Avstrije! — Na taboru v Brezovici so vidimo, tam si bomo zvestib src segali v bratske rokel Trst, 24. maja 1883. ODBOR. Politični razgled. Notranja dežel e# V Ljubljani 30 maja. Deželni zbor »tnJermUl volil j« v zadnjej seji razne odseke. V Šolski, finančni in peticij-ski odsek voljena sta le pojeden klerikalec in jedeu Slovenec ; v g o s p od a rs k i in občinski odsek pa noben Slovenec in tudi le po jeden klerikalec. Vo-litvi grofa Herbersteina in dr. Kotzbecka sta se verificirali. Cc?ftlil deželni zbor hode zboroval kakih šest tednov. Močno se domneva, da se hode zhor zavoljo žetve takoj po izvolitvi deželnega odbora preložil; mej tem naj bi pa odbor izdelal nekatere predloge, ki bi se potem v jeseni obravnavali' pred sestankom državnega zhora. — Trdi se, da je grof Taaffe fevdalnemu volilnemu odboru obljubil prevzeti mandat za deželni zbor, ter se tudi udeleževati njegovih zborovanj. Deželni odbor M. o ravnice* stopil je s svojim ukrepom v nasprotje z vlado. Pred nekim časom imenoval je bil namreč kot zastopnike ljudstva v okrajnih šolskih svetih same može, ki ne umejo češki ali pa so najzagrizenejSi nasprotniki Čehov. Proti temu činu nastalo je po vsej deželi odločno LISTEK. P i 11 o n e. (Danski spisal Viljem Bergsde, poslovenil 1. P.) (Dalje.) „Vender bilo je v njenej lepoti in obnašanji nekaj zoprnega, če tudi je slepilo oko na prvi utis." „Ne le, da se je zavedala svoje lepote, temveč prezirala je vsa častenja in laskanja, s katerimi so jo obsipali, kar se je slabo ujemalo u prijaznostjo, s katero so jo vsprijeli ti revni ljudje. Okrog njenih ust videle e>o se neke ravnodušne poteze, in če so jo užalile opombe njenega spremljevalca, naredila je mrzel obraz, ki je spominal na sneženi lesk po apeninskih vrhovih." „Pisana družba usela Be je zopet k dolgej mizi, in sicer tako, da je bogati tujec sedel na desni strani mize zraven svoje spremljevalke. Jaz sem mislil, da je to kak bogat vinšček, kateremu je Sinila v glavo čudna misel, da se je podal na ženit-nino jednega svojih podanikov; v tej misli bil sem še bolj utrjen, ko je izvlekel težko moSnjo in jo podal z nekaterimi besedami uevesti.M „Oči njegove spremljevalke so kar zabliskale, ko je poklonil nevesti to darilo. Hitro se je za sukala in pošepetala svojemu spremljevalcu nekaj besed, na kar je ta z mračnim čelom in bliskajo-Čimi očmi ustal. Ona se je pa od žalosti zgrudila, ko je kmalu potem ustala in iz Sotorovega uhoda dolgo v jedno mer gledala na morje; videl sem, da je brisala solze, ki so jih prouzročile besede njenega spremljevalca." „To trenutje prišel je doli po kamnitej stezi raztrgan grbast berač. Šel je od jeduega gosta do druzega, pomolil plehasto pušico in dobil od vsa-cega na Čast novoporočenih majhen dar. Zapazil sem dve stvari: prvič, da je vedno po strani ogledoval na 7adnje prišlo dvojico, in drugič, da teh dveh kakor tudi ženina in neveste ni poprosil miloščine, nasproti: splazil se je v najtemnejši kot, kjer se je ustavil komaj deset korakov od mene." „Pojedina Be je nadaljevala, prinašali in odnašali so skledo za skledo in vinski vrči vrstili so se hitro okrog, hrup in vrisk bil je vedno glasnejdi in glasnejši, in ob jednem svetil je bistro polni me- sec čez temne skale, kukor bi hotel spoznati veselje, ki vlada mej revnimi zemljani." „Na Neapolitanskem mora se vsaka veselica končati s plesom. Tarantela jo za te otroke prirode ravno tako potrebna kakor makaroni in peneče vino. Na ženinovo povelje pomaknili so mize in stole v stran in jeden trenotek pozneje oglasili so se oni menjajoči, omamljivi glasovi, katere vsi poznamo, kateri pripravijo najmrzlejšega severnjaka, da vriska od veselja." „Prva dvojica, ki je začela plesati, bila sta ženin in nevesta, ž njima vkupe figurirala je ona bogata dvojica, katero je pripeljal poslednji Čoln. Nikdar de neseni videl plesati tarantele tako milo in tako živo, in ob jednem tako različno. Mlada zaročenca sta se popolnem udala prijetnej plesnej omami. Plesala sta kakor dva frfrajoča metulja, ali dve žvrgoleči lastovki, ki zidati pod streho svoje gnezdo." „Čisto drugače druga dvojica. Ona plesala je bolje, lahneje in mnogo živahnejše nego vesela majhna nevesta, ali v tem, kako je stopala pred svojega plesalca, bilo je nekaj zmernega, hladnega, da ne rečem porogljivega, kar je učinilo, da je na nasprotje in nezadovoljnost, ki se je posebno izražala v deputacija h, protestih in prošnjah do namestnika, da imenovan h prisednikov ne bi potrdil. Namestništvo je na to stvar na tanko preiskavalo ter slednjič predlagalo 12 izprememb najhujšega značaja, kur je jedva deseti del vseh imenovanih zastopnikov ljudstva. S tem pa deželni o Ibor ni zadovoljen ; v soboto obrnvnavaii so se ti nasveti na-mestniUva. Pri dotičnej seji je baje poročevalec dr. Freudi pepel se do izteka, da tudi " čisto Čeških okrajih ne treba, da bi prisedn ki šolskega sveta morali znati reski, ker je interni jezik te oblasti itak nemški ter da voli deželni odbor svoje zaupne može, ne ljudstvene. Vlada da nema pravice se v to zadevo umešavati. Na to se je ukleuilo odbiti predlog namestništva in mu ta ukrep priobčiti v energične) izjavi Vsa prizadevanja jedrnega češkega odbornika dr. Šroma za spravljivo dognanje te stvari so se razbila ob fanatičnej trmi „zatiranih" Nemcev. še nikjer ni bilo, kdo bo kandidiral; pač se je pa izrazilo več veljavnih mož pri raznih prilikah, koga da mislijo mesto starega g. Mohorčiča, katerega se s tem bremenom ne more več obkladati, voliti v deželni zbor. (G. dr. Abram, katerega Kraševci poznajo kot poštenjaka, se ve, ostane poslanec.) O tem novem kandidatu govori dopisnik iz Komna v zadnji Soči in tudi iz uvodnega članka je razvidno, da kandidat kratkih kmečkih občin je duhoven. Ta mož je g. Sila, župnik na Repentaboru, mož zna-čajen, učen, nesebičen, ker domačin poznajoč bede in težave Kraševcev, ne Čestilakomen. Slovencem je znan po spisih priobcenih v Danici, v Edinosti itd; Kraševeem je znan, ker je njih domačin, bil župnik v Rodiku in tudi zdaj biva sredi mej njimi; poslu šalcem svojim je pa znan kot dober in tehten go vornik. Tega moža prosilo je več gospodov iz Gorice V kronani dvorani jin 8 Krasa, naj prevzame on kandidaturo Branil se ponedeljek dopoludue vzprejemal je nbvo-|Je dol«° časa- Tudi 8e ne bi u ,al' ako bi «a ne car ranki in njega obitelj v prestolnej : prepričal, da je to storiti dolžan, ako neče škodo Kremlju čestitke. C«r je imel na sebi vati naši stvari, maršalsko uuiformd, velike kneginje in dvorske dame Vsak pač lahko razume, da se možu, ki se ne bile so v narodnej no«. Najprej čestitale so depuL fl| ve,iko |ožje za kak(jr uk ki ■ sod tacne gubernnskih mest. nudeč v znamenje poklon- , . ... . , . J - , , stva kruh in sol. Posebno prijazno vzprejel je car unva> katerega cilj In konec je „ego". Res je, da avstrijsko-ogrsko deputacijo plemstva, g* Sila ni hodil veliko okolu, se ni k izal, tudi morda ro deputaciiah prišli so na vrsto plemiški maršali, \ ni toliko poznan, kakor bi bil lehko, ako bi hotel. duhovščina in diplomatični corps, kar je trajalo do 3. popoludne. — Zvečer je bil sijajni dvorski ples, katerega so se udeležile vse korunacijske deputacije, kneževski gostje, zastopniki tujih vlastij ter ruski državni in dvorni dostojanstveniki. Ples je pričela carica z nemškim poslanikom grofom Schvvei nitz-om; potem sta plesala carica in car še s i>an roškim in danskim poslanikom ter njunima sopro goma. Velikdiisk je bil razgled iz balkonov na čarobno razsvetljeno mesto. Prezident francoske republike dejal je ob priliki, ko mu je avstrijski poslanik grof II o vos izročil svoja poverilna pisma ter zagotovil ga prijaz nosti svoje vlad", da bode grof H jyos v izpolnovauji svoje naloge našel vedno loj:,lno sotrudnost ter odkritosrčna prizadevanja pokazati iskreno zaupanje. — O bivanji nemškega feldmaršala grofa Moltke-ja na zahod njej meji Francoske in ob genueškem zalivu poroča francoski general \VimprtWi, da je Moltke zato prišel v Sau Remo, da se sam prepriča o naj-nevartiiših uuskočnih krajih. On da s.cer potuje sam, da pa hodijo pred njim njegovi ljudje, ki prepotujejo francosko zemljo od Marseille a do Lyona in imajo nalogo proučiti, kako bi se storili neuspešni mesti Toulon in Lyon, ko bi vojska marširala v Marseille. Z odjemom Mirseillea bi se Francija ločila od Sredozemskega morja; pri tem pa da bi moralo pomagati italijansko-avstrijsko bro-dovje — „Itepublique Franc liso'' konstatuje z veliko zadovoljnostjo prijazne odnošaje mej F r a nci j o in It u s i j o. Dopisi. H Krasa 25. maj. (Tzv. dop.'j V 115. št Vašega cenjenega lista piše dopisnik iz Sežane, da se do sedaj oiicijaluo še nikakoršeu kandidat za deželni zbor ne pojavlja. Ues, da v časopisih izrečeno mah odskočil on izmej plesalcev, in zraven stoječemu potegnil gitaro iz rok. Bila Bta zaročenca, pred katera bi bilo trebalo stopiti; zdaj moral bi na vrBto nov par, a ko se je to godilo, videl sem mlado dekle približati bo grbastemu beraču in pokloniti mu dar, za kar se je ta zahvalil s tem, da se je priklonil skoro do tal." „Mladi mož tega ni videl. Ubiral je gitaro, potem je stopil v prvo vrsto godcev ter začel tako milo svirati in peti, da so vsi drugi instrumenti umolkni! drug za družim. Pel je o sreči prave ljubezni in slavil, kako ona Čisla le plemenito srce in se ne meni za bisere in drago kamenje; primerjal je ljubezni živeče s tonovščicami, ki vedno le v parih letajo nad sredozemskim morjem, in ko je nameknil na mlado veselo nevesto, imenoval jo je kraljico morskih ptic in povzdigoval lepoto in milobo njenega letanja. SvirajoČ in pojoč bližal se je vedno bolj svojej spremljevalki, ki se je bleda in obupana opirala na kamnato steno. Kar plane k njej in hitro kakor blisk sname jej koralde z vratu in jih hitro ovije krog vratu nevesti, katera se zarudeč zmuza izmej plesalcev." (Daljo priti.) Dosti je, da ga poznajo možje, katere pozna ne le Kras, temveč tudi širja naša domovina kot može; če ga priporočajo ti, dolžnost naša je, da jim verujemo in jih tudi ubogamo. Po celem Krasu znanega g. Suca so že večkrat prosili, naj bode on zastopnik Kraševcev v deželnem zboru. Branil se je /mirom in tudi zdaj se je izrazil odločno, da je popolnoma zadovoljen s kandidaturo g. Sile da je on že prej mislil tega moža ljudstvu priporočati. Tudi goriški volilni odbor, kateremu so želje Kraševcev znane, namerava g. Silo proglasiti kandidata kmetskih občin na Krasu. Predsednik tega odbora je g. dr. Tonkli. Kraševci, poznate tega moža! Veste, da ta mož ni zamudil nobene priložnosti v državnem zboru, da je zmirom in povsod, kjer koli je bilo umestno, močno povzdignil svoj glas, potegoval se za vas in za pravice, katere bi morale biti vaše po božjem in natornem pravu. Če vam vsega ni pridobil, kar je vam z Dunaja prinesti hotel, vedite, da so temu krivi volkovi, ki bivajo mej vami v ovčjih oblekah, se vam laskajo in govore, d* so vaši prijatelji, da skrbe za blagor ljudstva in napredek naroda. V resnici pa skrbe le za svoj napredek in lestvo, po kateri hočejo plezati, drž te vi. Ko pa dospo do zaželjenega Ctlja, lestve več ne rabijo ; vi bodete imeli trud in sramoto jo odstraniti, ali pa jo pristaviti zopet drugemu, katerega bode mikalo hoditi nad vašimi glavami. Da Kraševci, ne le Kraševci, tuai ne samo Goriški Slovenci, Slovenci sploh: če bi mi mej nami tacib lizunov ne imeli, pridobitve njegove bi bile nam drugačne, kakor so. Mislim, da je že dosti velik in dolg dan, če hočete le poznati vaše prijatelje, če jih pa poznate in če ste prepričani, da vam hočejo le vaše dobro, ali ni potem vaša sveta dolžnost, da se tudi vi obnašate njim nasproti, kakor zahteva prijateljstvo in spoštovanje? To pa skažete, če jim zaupate, če jih ubogate. Želeti je le, da bi gospod doktor prišel jedenkrat osebno na Kras, da bi se sam prepričal, da znamo ceniti njegove zasluge; pri tej priložnosti bi tudi g. S la razvil svoj program. Kakšen program? Kdor pozna g. Silo, pozna tudi njegovo geslo. Da jo versko njegovo stališče, katoliško, pač ni nič na paSnega; saj so vsi Kraševci katoličani. Pri narodnih vprašanjih potegoval se bo odličen narodnjak za pra vice, katere so nam bile kratene po krivici. Gospo darske (gmotne) kraške razmere so mu tudi znane Dobro ve, da je doklad pri davkih preveč ; da no beno glavarstvo ž njimi ni tako obloženo; da sena Krasu mora marsikaj storiti, da pride vinski pri delek v boljšo veljavo in da kmetije ne pridejo v nič. Pa poreče jeden ali drugi: Pa je duhoven, ni kmet. Mislite res, da samo tisti ve, kaj je kmetu treba, ki ima pikon v roki? Ali ni on sin kmetskih starisev, ali ne živi mej vami? Ali ne veste, da če kmetu primanjkuje, da tudi duhoven ne živi v obil nosti? Ali neso vaše reve tudi njegove bede? Je kaka sramota, če je vaš zastopnik duhovskega stanu? Ali si ne želi marsikateri oče videti svojega sina duhovna, si ne štejete v čast mej sorodniki imeti duhovna, ali ne žalujete kakor sirote, če je vaša duhovnija zapuščena? Je li morda večja čast, če je poslanec človek, ki se iz duhovnov norčuje? Morda je vam neznano, da se imamo ravno duhovnom v prvi vrsti zahvaliti, ker so oni skrbeli, da se je ohranila naša narodnost? Ali neso bili duhovni in so še zdaj učitelji ljudstva ne le v verskih, temveč tudi v gmotnih stvareh ? Sploh se pa tu ne godi za osebo in stan, temveč za stvar. Res, če bi bo morda kak drugi oglasil, bil bi nekaterim tudi ljub. K^r pa tega ni noben storil, dolžnost je volilcev, da združijo vsi svoje glasove za g. Silo ; to zahteva od njih disciplina, ki ravno terja, da v volilnem boji stoje vsi ko jedea mož in s tem pokažejo svojo narodno prepričanje in politično svojo zrelost. Dolžnost in sveta dolžnost tistih mož pa, ki so morda vse jedno mislili kandidati, katerim bi morda ne bilo neljubo, ako bi postali deželni poslane', njih dolžnost pa je, tiste volilce, ki so m slili za nje glasovati, pregovoriti, da glasujejo za kandidata od voldnega odbora priporočenega. To zahteva oi njih narodnost in poštenje, če jim narodnost ni zadnja briga, če jim neso lepe besede, katere so že večkrat izustiti, le prazne čenče. Ako bi tako ne storili, pokazali bi, da jim je boli pri srci njih častilakomuost, nego narodnost. Bi pa potem narod take k svojim prišteval? Bi jih ne imenoval rajfo odpadnike? Gotovo si pa ne žele tega imena, in bi ga no hoteli slišati iz ust nijed-nega in reči nobenemu. Vsi zavedni narodni možje na Goriškem sploh glasovati bodo morali za kandidate, katere bo volilni odbor proglasil. Potem bomo videli, kar so gledali i Kranjci pri volitvah v državni bor in v ljubljanski mestni zastop, — kaj da premore disciplina pri volitvah. Potem bomo tudi mi imeli zastopnike, ki ne bodo kimali kakor marionete, ne plesali po taktu pisk tj oči h ekscelenc, temveč imeli bomo značajne zastopnike zavednega naroda Wj Dolenjskega 25. maja. [Izviren dopis. „Slovenski Narod" priuesel je onikrat nekaj črtic-neukretnem postopanji jednega c. kr. sodn. pristava, bivajočega tam pod sv. Kumom; obelodanil sem bil stvar g. Jeunikerju, c. kr. kresijskemu predstojniku v Novem Mestu meneč, da dojde po njem zaželjena pomoč. Toda zgrešil sem bil, kajti g. Jeunikor izjavil se je neki: „Wenn der Herr Adjunkt 28 Jahre vor mir in me i nem Kreisgerichtsspreogel vvirkte, liude ich keinen Grund, ihn in seinem VVirkungs-kreise zu storen." G. Jeumker pomogel bi rad g. adjunktu, — to že vemo, saj nesmo Tirolci — da stolče 40 službenih let ter odide s polno plačo v pokoj. — Hvalevredno od gospoda, bližnjemu pomagati, pa ni na mestu, temveč strankam v materijalno škodo in nikakor vzvišenej justici v prospeh. G. Thomann, c. kr. adjunkt v Radečah, čegar ime sem zadnjo pot zamolčal, je sicer skupno 38 let v državnej službi in prav rade volje dal bi svoje duševne moči še dve leti državi na razpolaganje; potem je 38 + 2 = 40, — Številka zanj in skoraj za vse c. kr. uradnike vele važna; še važnejša pa polna plača, katere mu sicer ne zavidamo, da ne bi šlo na račun pravice iskajočih strank. Objavil bil sem zadnji pot nekaj smešnega gradiva o g. Thomannu, danes pak sledi druga serija ; tretjo in četrto hočemo tudi še spraviti v javnost, če bi današnja znala biti zopet — bob ob steno. Boštjan tožil je Tomaža, ker je zadnji njegovemu šarcu rep odrezal; Tomaž moral bi po tožbi, uloženej po Boštjanu, 5 gld. odškodnine plačati. — Sreča je hotela, da njima g. Thomann reč sodnij-sko poravna. — „Veste kaj," pravi g. sodeč, .rep vašega šarca nikdar ni 5 gld. vreden; za ta denar si dam jaz — brado odrezati!" — Boštjan, ne len, poprime na mizi ležeče Škarje, položi petak na g. Thomannovo dlan ter odstriže v hipu t. Thomannu brado po celi Btrani obraza. — Gosp. Thomann pobral je nežne relikvije svojik brk, zavil jih v papir- bodo stvar sami preložiti v domači jezik, sicer zgubi original dovtip. Aus Liebe gewidmet. ček ter s petakom vred spravil v žep, v ostalem pak čisto mirno-resnega obraza čez celi trg šel navzlic po jednej strani Čisto odstriž»ni bradi opo ludne domov. — Ako vprašaš č. bralec — kedaj se je to pripetilo? Ti povem, da na pustni dan ne, ampak poletni čas. Dru^i slučaj, žalibog spidajoč mej one, katere prouzroča g. adjunktova plitva duševna zmožnost bednemu kmetu v materijalno škodo. — M«*ta, po sestnica v C.-rkljah tožila je Kukmanco i/. Beršlina — imeni itak neste bistveni — radi poškodovanja njenega gozda s tem, da jej je posekala dve sme-reki v vrednosti 5 gold. — G. Tbomami, Meta »n Kukmanca pridejo torej na tožni dan skupaj. Prvi prinese mapo, jo razprostre na tleh, se uleže z M to in Kukmanco na njo in terja od Mete, da natanko pove, kje ste stali smereki in kedaj ju je zato-ženka posekala. — Na prvo vprašanje Meta ni vedela odgovora, ker se „na mape" ne spozna in ker itak posamezna drevesa neso notri; na drugo vpra sanje pak dobil je g. Thomann pod nos: „Ved6 kaj gospod, če bi jaz vedela, kdaj je Kukmanca dre vesc posekala, prida bi bila ter jej hrbet s palico ohladila,u Nasiedek bil je, da je komisija prišla in locuui rei s tae pregledovat, kje■ ste amereki stali. Zipisnik takratnega ogleda glasi se blizu takole: (Uvod navaden) — „D.e geuannte Com mission begab sich zeitfrlih bei regnerischem Wet ter an db besagte Stelle und gdangte nach zvvei-stttndigeiB mtlhevollem Marsche dort; betracbtete zur Orientirung unter Aufsicht des Gerichtsadjunkten Thomann die 4 Weltgegenden und kam zu folgen-dem Rezultate etc. . . . Rezultat bil je res okolu 20 gld. sodnijskih stroškov zarad 5 gld. škode ! — Se-li to ne pravi krave s svedrom iz kože devati ? Ali — za boga, to ni šala za revno stranko, katera sicer plača mirno troške, na tihem pak kolne cesarske urade, katere reprezentujejo take puhle ju-ridične ničle Kresijskemu predsedniku menda ti slučaji neso znani; ah g. Jeuniker dobro v6 o protokolih, katere j zborovanje s sledečim dnevnim redom: 1. Verifici-pošilja g. Thonihiin tja in kateri slednjega zmožno- ] ranj„ vpisnika'. 2. Poroč lo odb >rovo. 3. Čitanje. Domače stvari. — (Zasluženo o d likovanje ) Mestni zbor ljubljanski je v včerajšnjej seji jednoglasno sklenil, da se vodji prve mestne šole, g. Andreju Pra-protnik-u, povodom njegovega 25 letnega izvrstnega službovanja, v pri/nanje njegovega odličnega delovanji, po predlogu g. Klein-a podeli ljubljansko meščanstvo brez, taks, n>> jiredlog šolskega odseka, v čegar imenu poroda g. profesor Šuklje, pa, da se mu dosedanja letna službena doklada poviša od 100 gld na 200 gld. m na predlog Kosp. Goršič-a, da se mu nakloni častna remuneracija 200 gld , da si zboljša pri službovanji pokvarjeno zdravje. — (F. Z M baron Khun) pride jutri zvečer oh \/a10 uri z gorenjskim vlakom s Predila v Ljubljano iu bole v petek zjutraj ogledal tukajšnje vojaštvo. N:i Prtdtlu bilo jo pretekle dnij pod njegovim nadzorstvom poskusno streljanje s topovi, ki so nastavljeni v novem železnem fortu, ki se da za-ukati. — (B a z a r za nemški Sulverein) hote napraviti pr hodnji teden v kazinskifa društvenih prostorih. Ljubljanske „gertnanke" bodo prodajale na korist razširjenja nemške kulture šopke, sodo-vodo, malinover, svinčnike itd. — (Nezgoda.) Danes dopoludne ponesrečil je v papirnici v Velčah 13letni Ignacij Mihelič. Po neprevidnosti menda prišel je |>reblizo stroju, kater mu je stri irlavo, da je bil takoj mrtev. — (Tatvina.) Usmiljene sestre v hiralnici ljubljanskej zapazile so t.-' dni, da jim je nekdo iz mej perila odnesel okolu osemsto rjuh. Kdo je sprav11 to veliko število perila v svojo mavho, še ni znano. — ( A k a d e m i č n o društvo „Slovenija" na Dunaj i) ima v petek 1. junija svoje redno Sti nikakor ne hvalijo. Kaj je bilo oni dan! Kre sija zahtevala je o l g. Thomannu, da jej doj'oslje mesečni izkaz zastalih kazenskih obravnav. G. Thomann dal je na to lakonioni odgovor: „K. k. Ge-richtsadjuukt Thomann schickt sich soeben an, die Auskunfts Tabelle zusauienzustellen !" Prav dobro, kajl — Kazenski red zahteva ueizogibljivo, da vsaki zapisnik podpiše tudi perovodja; g. Thomanna to kaj malo ženira, temveč piše sam in podpiše sam vse, kar ima obravnavati, ne oziraje se na cesarski ukaz. G. Jeuniker tudi dobro zna za to uepostavno postopanje šestdesetletnega g. adjuukta, ali priraste! se mu je k srcu. Oj ljuba številka 40! A tu bi se dalo pomagati, da g. Thomann itak ne bode pri polni penziji prikrajšan Kresija tudi dobi o ve, kako kapaciteto (!) ima v Rudečah za adjunkta, iu ven-der delegira za najmanjšo stvar mokronoško ali katero drugo sodnijo. Pred letom dnij bil je v C komisij on zarad nečega hododelstva; g. Thomann bil je že tam, kar pride g. adjunkt iz Mokronoga tudi z dekretom v žepu, v katerem ga kresija k temu činu pooblastuje. G. Thomann se je sicer takrat ustavljal: „Bin ja Bchou ich da!"--„To nič ne de" — odgovoril mu je g. adjunkt ter poslal g. Thomanna domov. Torej na jednej straui podpirati zastarele mož-jani Thomannove, a na drugej delegirati drugo sodnijo z večjimi troški! — Take so torej razmere v Radečah, odkar je g. Thomann tam, in naslednik njegov bode imel do kaj posla, da si kot adjunkt zopet pribori tisti res-pekt, koji pristuje njegovemu stanu. G. Thomannu pak dajemo svet, prositi za od pust, potem se malo prolongira in 40 let je skupaj; ako pak to ne pomaga, začeli bodemo b tretjo serijo g. Tbomanuovega postopanja na firmo Nj. eks celence g. AVaaerja; vsaj leži dosti zapisnikov in druge tvarine v kresuski regiBtraturi, torej bode tudi dosti smeha; toda g. čitatelji „Naroda" morali si 4. Slučajnosti. Lokule: Fnedls Kestaurant „zum alten Stubenthor", L, VVollz.eile 40, Souterrain. Začetek ob Va 8. uri zvečer. — V n-deljo 3. junija pa napravi „Slovenija" skupen izlet b domačo zabavo Mo lliog-He'ligenkrenz-B iden. — Zbirališče točno ob 7. uri zjutraj na južnem kolodvoru. — K temu izletu kakor tudi k zborovanju vabi najuljudneje o d b o r. — (Razpisana je služba) c. kr. okraj nega so Imka v Metliki Prošnje do 14. junija t. 1. [iredsedsr.vu c. kr. okiožne sodnije v Rudolfovem. Slavno uredništvo „Slovenskega Naroda!" Moj govor pri shodu županov ljubljanske okolice dne 26. maja t. 1., priobčen v Štv. 120, vašega •enjenega lista je tako pomanjkljiv, da nema nobenega pravega pomena. Da pa občinstvo pravi zapopadek mojega omen-enega govora izve, in o njem prav soditi zamore, prosim, v jedni prihodnjih številk priobčiti sledeči jopravek. Moj omenjani govor glasi se bistveno tako: „Častiti Zupani! Ker je mej vami tu zbranimi več onih mož, ki so me volili v deželni zbor, štejem si torej v dolžnost nekoliko spregovoriti o svojem delovanji v deželnem zboru. Znano vam je, da so imeli nasptotniki naši večino v deželnem zboru, torej ni bilo mogoče on.iu kaj doseči, če je bilo še tako utrjeno in potrebno. Le pri obravnavi gruntnega davka ni bilo nasprotstva. Po odstopu nekaterih gospodov iz deželne ce-nitvene komisije, če se ne motim leta 1874 ali 1875, izvolil me je deželni zbor v omenjeno komisijo. Po v začetku nastavljeni tarifi doseglo hi se bilo zmanjšanje gruntnega davka le za kacih 100 000 gld. Z našim prizadevanjem popravila se je tarifa tako, da je sedaj grnntnl davek dežele naSe zmanjšan več ko za 300.000 gld. V reklainncijsko komisijo me ni volil deželni zbor, ampak voiila me je vlada; ali vender nesem pozabil pri tem delovanji svojih volilcev in sploh kmetovalcev dežele naše, ker mi je bilo predobro znano, da so z gruntnim davkom preobloženi. S tem smo dobili veČino v reklainacijski komisiji, »n dosegli smo marsikaj, kar bi sicer ne bilo mogoče. Pri prejšnji (to je «tari) meri povišal se je davek deželi naši okolu 145 000 gld., nasproti se je pa zmanjšal Štajerski deželi okolu 145.000 gld. in Koroški okolu 143.000 gld. S sedanjim zmanjšanjem davka se je v deželi naši popravila prejšnja krivica. Da pa davek v okraji okolice ljubljanske v primeri k drugim okrajem ni v jednakej meri zmanjšan, temu uzrok je obširno ljubljansko močvirje, ki je bilo pri prvej men še jiuščava, sedaj je pa v obširnih legah spremenjeno v rodovitno zemljo, v njive in travnike in je torej v»Aje nego prej ocenjeno, in gre tudi več davka od njega. Več doseči ni bilo mogoče. Delajo se pa priprave in pridejo na svitlo, da bodo mogoče v prihodnje primerjati občino k občini, iu ob svojem času po|>raviti to, kar je morebiti napačnega. Če bodem voljen, sprejmem volitev, ako pa ne lm m, bodem pa ravno tako delal na korist naroda našega, kakor sem delal že pred, predno sem bil voljen jirv.krat v deželni zbor. Razsodba pa je v vaših rokah." S spoštovanjem Luka R o b i č. V Ljubljani, dne 29. maja 1883. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Lvov 29. maja. Pri deželnozborskih volitvah v kmetskih občinah zmagali so z malimi izjemami kandidati centralnega odbora. Rusinskih kandidatov izvoljenih je samo jednajst, izmej katerih je večina zmernega mišljenja. V primeri s prejšnjimi deželnimi zbori pridobili so Rusini štiri, izgubili pa osem sedežev. Moskva 29. maja. Car vzprijel je danes dopoludne papeževega nuncija Vannutelli-ja. Car in carica vsprijemala sta potem čestitke prvih štirih dostojanstvenih razredov in vseh inostranih častnikov. — V hudej gnječi pri slavnostih udušile so se tri osobe. Bukurešt 29. maja. Knez Ghika odpotoval je danes na svoje mesto v London Domneva se, da ima seboj odgovor vlade na Granville-ovo noto glede Londonske pogodbe London 29. maja. Vlada odposlala je na Zjedinjene Države nujno zahtevanje, da se jej izroči vodja irskih teroristov Tynan, poznat kot „ številka 1". Razne vesti. * (Nenavadno časniško podjetje) Bnuje se v Novem Yorku. Izdaval se bode mesečnik pod naslovom „The Moon", kateri bodo uredovali, tiskali in izdavali blazni v norišnici na „\Vard'd Island" mej katerimi je več časnikarjev. Poslano. Iz Postoj i ne 28. maja. Na „Poslano" izpod Nanosa v „Kdinosti" od 26. t. m. za danes le toliko odgovorim, da sem bil volilnemu ; hodu v Postojino pismeno in ustno povabljen od odličnih volilcev, torej menim, da sem imel jednako pravico govoriti in glasovati, kakor gospod Nanos! Kar sem pa pri tem shodu govoril, govoril sem iz prepričanja, katero sem si pridobil največ mej notranjskimi kmeti ali kmetovalci. O tej skeleče) rani na našem narodnem telesu bom, ko bodemo jed enkrat gospodarji v avojej hiši, brez večuih kandidatov, stvarno pisal. Fr. P. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gg. naročnike pa, katerim naročnina koncem meseca poteče, prosimo, da jo o pravem Času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za četrt leta.......3 „ 30 . „ jeden mesec ...... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za četrt leta.......4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 » Upravništvo ,,8lov. Naroda**• Javna zahvala. Blagorodni gospod Martin Hočevar, imovnik reda železne krone III. vrste, posestnik itd. v Krškem, blagovolil je občini VelikolaSkej darovati sto goldinarjev za napravo gasilnega orodja. Podpisani občinski odbor si fitejo v dolžnost, časti -temu gospodu darovatelju za ta blsgodušni dar v imenu vse Velikolaške občine po javnem potu izreči najiskronejSo zahvalo. V Velikih Laščah 23. maja 1883. Za občinski odbor: Janez Tomnič s. r., župan. Trzne cene v 1 Ju M juh 1 dne 30. maja t. 1. Pšenica, hektoliter . . . Rež, n . . . Ječmen „ . . Oves, „ . . . Ajda, „ . . - Proso, „ ... Koruza, „ ... Leča „ . . Grah „ . . . Fižol - . . . Ktompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. ■ Mast, „ . . Spe h frišen „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, r . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinjsko „ „ Košrninovo „ „ KokoS........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 k v. metre . n mehka, „ „ „ . gld. kr. 7 4 4 2 4 5 5 8 8 10 3 64 87 78 92 55 4 60 73 9G 88 70 78 85 8 60 54 60 36 50 17 8« 96 40 20 IDuLn^sl?:^ boiza dne 30. maja. (Izvirno telegrafićno poročilo.) ^rebrna renta .... ..... Zlata renta........ , . 5°/0 marčna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije...... . . London . ..... . Srebro . ....... Napol. ......... C. kr. cekini. ...... . . Nemške marke ..... 4°/0 državno srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864. 100 „ 4°/» avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta n" ,,...... 4°/ „ papirna renta 5n/0..... cj°/, štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4*/an/o zbiti zast. listi . Prior, oblig. Elizabetino zapad, železnico Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Radotfove srečke..... 10 n Akcije »ngloavstr. banke . 120 „ Trainuaway-drnšt. volj. 170 gld. a. v. 78 gld. 15 kr 78 li 70 t> 98 90 ff 92 n 20 840 — Ti 998 a 50 n 120 * — n 9 i TI 5l«/t n m 5 n 67 n 58 n 50 M 119 b 75 n 169 n 75 iy 99 T) — n 120 n 35 ft 88 n 65 n 86 n 95 f> 103 ■ — ■ 113 rt 75 118 n 20 fi 101 rt 75 n 105 n — rt 170 1 o n — n J 112 n n 30 9 f, 215 n 75 n Hiša se proda v Begunjah per Rakek, Cerknica) s 4 sobami, kuhinjo, kletjo, vse obokano, krito z opeko; Idev za 9 parov, dva hleva, kašča, klet, kozole v tribo, 6 predelov, skedenj, ko-zole samec, 5 predelov, ves hrastov, poleg cesto iz Uakeka na sv. Vid nad Blokami. Vrt iu prostor gori omenjenega poslopja meri 2310 □ metrov. Kupci naj se oglasijo v Cerknici pri g. Franu Tui-Nifu it. 68. (365-l2) Umel ih^ (234—14) j VIKTOR GLOBOCHIK ces, lii-. notar -v 2Ka.tičiii.i9 naznanja, da je že odprl (366—1) wm~ svojo pisarno. zftfte in zobovja ustavlja po najiiovejšem ame r i k a n s k em načinu J brez vsakih boiočin ter opravlja, plouibovauja in vse sobne operacije zobozdravnik A. Paichel, ♦ tuiiu n...,i....i._:____________.... i_______• 9 poleg Hradeckvjevega mostu. I. nadstropje. Usojam si p. n. občinstvu ponižno naznanjati, da imam v prodaja.nici Tereek & Nekrep, mi Mestnem ti-jjju. *?»t. IO v Ljubl|ani, dobro »sortirano zalogo krasnih in