261 Politični pregled. Domače dežele. Inozemski in domači listi so poročali, da se bodo vršile premembe v vrhovnem poveljništvu naše vojne mornarice ter da pojde baron Sterneck v pokoj. To novico preklicujejo oficijozni listi kot neosno-vano. Časopisi zopet javljajo, da se bode v naši državni polovici miuieterstvo ,za komunikacijske reči ustanovilo, ter imenujejo poslanca Bilin«kega kot ministerskega kandidata. Znani Gautschev odlok, vsled katerejza je bilo leta 1887. odpravljenih več srednjih šol, popravlja in razveljavlja se vedno. „Wiener Zeitung" je objavila te dni cesarsko odloko, vsled katere se imajo obnoviti visi razredi na gimnazijah v Roveredu in Kotoru ter na realki v Steyru. V Kutni Gori s 3 bode premenila spodnja realna gimnazija v realko in potem obnovili visi realni razredi, gimnazijo v Slaneh prevzame pa država v svojo upravo. Kaj pa z gimnazijo v Kranji ? Kaj smo mi Slovenci zakrivili, da ravna z nami vlada drugače, nego z drugimi. Morebiti smo pa pri vladi zato v nemilosti, ker so jo naši zastopniki dozdaj podpirali tako krepko. Cesko* — V češki razstavi se je praznoval roj-stveni dan našega cesarja z izrednimi slovesnostimi. Na prostoru pred razstavo se je zbralo nad 60.000 ljudstva, ki je pelo navdušeno cesarsko pesem. Nemškim liberalcem to ni všeč. Glasilo večnega ministerskega kandidata dr. Pleuerja „N. Fr. Pr." se jako huduje nad to patrijotično demonstracijo. Naj delajo Čehi, kar hočejo, oni ne bodo nikdar ustregli dr. Plenerju in njegovi stranki, katera ima v zakupu patnjotizem v Avstriji. Ogrski državni zbor je zaključen ter se zopet snide 3. oktobra t. 1. Vnanje države. Nemško. — Zarad prepovedi ruske vlade, ki ne dovoljuje izvažanja rži iz Rusije, prišla je nemška vlada v hude škripce. Vsled tega in pa vsled prav slabe letine na Nemškem poskočila je jako žitna cena in posebno dražila se rž, ki je danes na Nemškem dražja od pšenice. Nemška ima danes jako visoko uvozno carino za žito. Uže pred par meseci se je mislilo, da bodo izdatno znižali to carino, ker je ljudstvo to zahtevalo vsled previsokih žitnih cen. Če se ni udala nemška vlada takrat splošni zahtevi, morala se bode udati zdaj, ko se ne da več prikrivati slaba letina in je vsled prepovedi ruske vlade cena žitu do 12 mark pri 10 meterskih centih poskočila. Naš dižavni zbor se bode narbrž še letos posvetoval o trgovski pogodbi med Avstro-Ogrsko in Nemško. Vsak za se, Bog pa za vse, tega izreka se drži danes cel svet. Se ga bode li držal tudi naš parlament? Znižanje uvozne carine na žito od strani nemške vlade je nehalo biti za nas koncesija. Nemška bode morala to nolens volens storiti. Ni treba, da iščemo drugih koncesij. Mi moramo za to skrbeti, da se določijo više carinske tarife na industrijske izdelke, ki nam prihajajo iz Nemške da ne bode konkurenca v tem oziru prevelika za domače izdelke. 262 Srbsko. — Ministerski predsednik Pašič je izjavil, da je Srbski mnogo do tega, da sklene z Avstro-Ogrsko novo trgovsko pogodbo. Pogajanja se bodo baje začela prihodnjo jesen. Bivši srbski kralj Milan je bil pri igri zadnji čas jako nesrečen. Razni časopisi so poročali, da se jo hotel celo usmrtiti v Parizu. Ta vest se je pa kmalu preklicala. Rusko.— Ruski prestolni naslednik je prišel, vračaje se s svojega potovanja, dne 17. t. m. v Moskvo. Ruska vlada je zaukazala, da bode odslej v Finlan-diji ruščina uradni jezik. Ruska vlada je prepovedala izvažanje rži čez za-padno mejo. Belgija. — Kralj Leopold je zaukazal, da se osnuje za državo Congo narodna vojska, ki se ima nabrati med ondotnim prebivalstvom, Vojaška služba bode trajala pet let. Francosko. — Minole dni je bil na francoskem ruski veliki knez Aleksij, kjer so ga povsod burno pozdravljali. Govori se, da pride v Kronstadt še to jesen tudi Španjsko brodovje. Dne 17. t. m. so se sešli generalni sveti francoski. V teh generalnih svetih, ki so razdeljeni po departe-mentih, posvetujejo se navadno le o finančnih in gospodarskih rečeh. Večkrat smejo pa generalni sveti izreči svoje mnenje tudi o političnih vprašanjih, bodisi notranjih ali pa tudi vnanjih, kar se je pri sedanjem zborovanji tudi zgodilo, in sicer v Epinalu. Ondotnega generalnega sveta predsednik Ferry je namreč rekel, da mora z zadovoljstvom konstatovati, da je nastal na Francoskem mir ter vsled notranjega miru stalen notranji položaj. Javno mnenje, ki se je vsled nestalnosti notranjega položaja, anarhije ter vednih vladnih pre-memb odvrnilo od Francoske, postalo je Francoski ugodno. Francoska se je preustrojila, v njej se je uvela disciplina ter s tem povzdignila država. Tak preobrat postal je Francoski koristen. Izvestno je mislil Ferry pri teh besedah na sedanje odnošaje francosko-ruske. Zadnji čas pišejo časopisi veliko o zdravji nemškega cesarja. Posebno trdijo francoski listi dosledno, da je nemški cesar resno in nevarno bolan. Nemški listi sicer ugovarjajo ter pravijo, da ni nemškemu cesarju drugega, nego da ga še precej boli samo noga, katero si je poškodoval, ko je padel 'na ladiji „Hohenzollern", Francoski listi pa dosledno trde, da ne boli cesarja samo noga, marveč, da ga bole tudi ušesa,'v katerih se mu na-pravljajo večkrat mehurji, katere morajo prerezovati zdravniki, kar pa provzročuje cesarju strašne muke in je zaradi tega tudi tako nervozen. Res je sicer, da človek ne sme verjeti vsega, kar pišejo francoski listi o nemškem cesarji. Ti listi so tudi o cesarjevem padci na ladiji „Hohenzollern" pripovedovali jako čudne reči, katere se nam pa tako neverjetne zde, da jih niti ne omenjamo. Ali da je nemški cesar jako nervozen, to ve ves ?vet, da pa iuia taka nenavadna nervoznost gotovo svoje vzroke, to pa je tudi naravno.