Fomeiiki o 8 tovens kem p i s a n / i. XI. U. Pervi književni jezik slovanski jetisti, v kterem sta v 9. veku učila in pisala ss. Ciril in Metod, v kterem so govorili in pisali nju učenci in nasledniki, v kterem so pisane najstarje cerkvene knjige slovanske, ki so se nam ohranile v starodavnih prepisih. — Kako se prav za prav imenuje? T. Imenuje se v starih slovanskih in neslovanskih knjigah jako različno; o tem sem pisal drugej. Poglavitne imena pa sem ti povedal v doslej razkazanih razredbah slovanskih govorov. Dobrovsky p. mu pravi ,,slavica vetus", Safafik wstaroslovančina, cirilsko, cerkveno ali starobulgarsko narečje", in Miklosič mu veli ^staroslovenščiua ali jezik staroslovenski". U. Kaj mi je misliti o teh naslovih? T. ,,CiriIsko" narečje bi ga jaz ne imenoval zato, kerga ni samo Ciril govoril in pisal, ampak tudi Metod in mnogi nasledniki. U. Morebiti se prav zove ,,slovansko cerkveno" narečje, kakor mu pravi tudi Safafik? T. Glede na to mi je všeč, kar svetuje Miklosič. Pervi knjižni jezik slovanski se je pozneje po bulgarskem, serbskem, ruskem mnogotero sprernenil, ia ta tako spremenjeni jezik, ki je v rabi sedaj še v vzhodnji cerkvi, naj se imenuje cerkveni jezik slovanski. U. Da se staroslovanski jezik ne more zvati, si že omenil, ker bi sicer utegnil marsikdo misliti, da je oče vsem sedanjim slovanskim narečjem ali govorom. — Safafik mu veli tudi starobu lgarsko narečje; jeli to imenovanje pravo? T. Da je pcrvi knjižni jezik slovanski v tesni zvezi s starobulgarskim, to je res in to se da lehko pojasniti iz njegove zgodovine. Vendar se med seboj tudi razločita. Razun tega je itne ^Bulgar" tuje, ni domače, ni slovansko. U. Po tem takem ostane leimenovanje Miklosičevo: staroslovenščina, in perva hčerka njena je naša ali nova slovenščina. Toda v tem, si djal unkrat, mu oporekajo še mnogi učenjaki. zn. V. Ta tako uči, drugi drugač! Komu čem tedaj verjeti, kaj si sedaj mislili o imenu in o razmeri pervega knjižnega jezika slovanskega? Godi se mi kakor človeku, ki gre skozi les, pa ne vidi dreves! T. Jasno ti bode pervo, ako se spomniš tega, kar sem ti pripovedoval v pomenkih o splošnjem ali občnem imenu našem (Jezič. III, 40.), ki se v naj starših in naj boljših knjigah glasi SI o v e n i. Bili pa so Sloveni poseben rod, v 9. veku krog Donave; k njim sta prišla sv. Ciril in Metod, in njihov jezik, ki se mu je slovenski reklo, se je povzdignil tedaj v knjižni jezik, in tako je tudi njih posebno ime postalo vsem občno. Prešlo je na ves narod z nekterimi premembami n. pr. Slovan pri Cehih, Slavjan pri Rusih, Slaven pri Serbih in Hrovatih itd.; in potem se kliče tudi jezik tu slovanski, tam slavjanski ali elavenski. Pervotna oblika je tudipra- vilna; torej se sedanji slovanski jezičniki že skorej sploh strinjajo v tem, da pervi naš knjižni jezik imenujejo slovenski ali slovenščino. U. Pervotno pa pravilno imensko obliko imamo ravno Slovenci jugozahodnji pa severovzhodnji t. j. Slovenci pa Slovaci; in kaj velja, da smo ravno mi tudi po jeziku pravi nasledniki tedanjih Slovenov. T. Šafafik piše (Urspr. und Heimath des Glagolit. 1858) in po njem hrovaški jezikoslovec Jagio, da glede na brizinske spoininke mi Slovenci nismo neposredni potemci ali nasledniki panonskih Slovenov, kakor bi si po imenu uteguil kdo domišIjevati (vid. Tisučnica slovj. apost. ss. Cir. i Met.). U. Če nismo neposredni, smo pa posredni! Po brizinskih spominkih soditi, tudi ni varno. Iuie ni prazno. Česar nima naš jenik, kakor mu po Šafafiku pravi tudi Majar, gorotansko-slovenski sam, i to ima ugersko-slovenski! T. Stanovali so tedaj Sloveni po Panonskem, Bulgarskem in Moravskem, kakor stanujemo p. sedaj Slovenci po Kranjskem, Štajarskeni, Koroškem; in kakor se naš jezik ne imenuje kranjski, koroški ali štajarski, ampak slovenski, tako se mi zdi prav in primerno, da se pervi knjižni jezik ne zovepanonski, bulgarski ali moravski, ampak slovenski — po narodu, ki ga je govoril. V. Dobro, verlo dobro! Tako je prav; zdaj vsaj vem, kako mi je imeuovati. zm. U. Pojasni mi sedaj še razmero, v kteri je nekdanji jezik slovenski proti sedanjim slovanskim. T. Ime Sloven se ima razlagati v dvojnem pomenu — v občnem in posebnem; tako, bi djal, se sme razločiti tudi razmera. Posebej kaže p. Miklosič itd., da je nekdanja slovenščina mati sedanji ali novi slovenščini pa bulgarščini; Sreznjevskij itd. pa terdi, da je tedanje slovensko narečje sicer pervo po starosti, toda Ie brat med brati. U. Torej mi je bila tolikanj všeč primera tvoja, da je jezikov razred slovanski sam velika zadruga, v kteri živijo mnoge družine; ia kakor ima vsaka zadruga svojega starosta ali starešina, tako ga imajo tudi jeziki slovanski. f. V tem oziru se mu gotovo spodobi pridevek stari t. j. staroslovenski jezik ali staroslovenščina. Sicer imenujejo sfovanske govore le-ti sploh narečja, in govorijo tako tudi le o staroslovenskem narečji. Vendar ima vsako spdanjih že svojo staro književnost, in torej je brati sim ter tje o narečji starohrovaškem in serbskem, o staro- in nouobulgarskem, staroin novoruskem, českem itd. U. In v kferi občni razmeri so si med seboj ? T. Vsem sedanjim slovanskim jezikom., pravi Miklosic, hrani staroslovenščina v sebi prestare oblike in gotove pravila ter se sme imenovati serce ali središče slovanskega jezikoslovstva. Xe Ie sreda, začetek in sveršetek se sme zvati, pravijo Sreznjevskij, Jagič itd. V njej se vjemajo več ali menj vse sedanje narečja, zlasti po svojih starejih oblikah; čim dalje se nazaj slede, tim bliže so ji. U. Na njo se sme opirati, po nji se ima ravnati tedaj i naša mila slovenščina, kakor veleva Jezičnik v svojem glasoviteoi pismu.