LJubljana, sobota 19* novembra 193* Cena f Din cpravruštvo; l.] udi Jana, Knafljeva ulica a. — Telefon št. 3122, 3123, 3124 4125. 312b. Inseratm oddetea.: Ljubljana, šelea. ourguvB UL 8. — Tet 3492. 2492. Poaružniea Maribor: Gosposka ulica itev. 11. — Telefon št. 2455. Pooružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Teiefon št. 190. Računi pn p.št. eek zavodih: Ljub« Ijana St 11.842 Praga čislo 78.180, 105 241 Naročnina znaša mesečno Din Zb.—. Za inozemstvo i_Hn . UreoniStvo: LJubljana Knafljeva alica 5. Teiefon št 3122. 3123 3124. 3125, 312tL Maribor, viosposka ulica 11. Teiefon Št. 2440 Celle. Kocenova ul. 8. Tel. št 190. Rokopisa se ne vračajo — Oglasi do tanfu Seja Narodne skupščine Senatorji in poslanci iz dravske banovine izrekajo ministru dr. Kramerju neomejeno zaupanje — Tudi včerajšnjo sejo je moral predsednik prekiniti — Sprejete konvencije Beograd, 18. novembra, p. Današnja seja Narodne skupščine se je pričela ob 10.45. Predsedoval ji je podpredsednik dr. Popovič. Po prečitaniu zapisnika včerajšnje seje ^e ie oglasil k besedi narodni poslanec Lovro Petovar, ki je kot odgovor na včerajšnj-i napad poslanca Alojzija Pav-liča na ministra dr. Alberta Krameria prečita! naslednjo skupno izjavo senatorjev in poslancev iz dravske banovine: »Včerai si je dovolil na seji Narodne skupščine neki narodni poslanec nekvalificiran napad na odsotnega ministra :n narodnega poslanca dr. Alberta Kramerja. Njegova izvajanja so upravičeno zbudila ogorčenje zlasti med tovariši g. ministra iz dravske banovine. Gospo-d predsednik Narodne skupščine ste res govornika ust-meno ukorili, sklicujoč se Pri tem na ne-pariamentarni nastop poslanca, vendar smatramo narodni predstavniki iz dravske banovine za svojo dolžnost, da sporočimo v Narodni skupščini naslednje: Člani Narodnega predstavništva iz dravske banovine, senatorji in poslanci so se sestali takoj po nečuvenem nastopu nekega poslanca na seji Narodne skupščine dne 17. t. m ter soglasno sklenili, da dostavijo g. ministru in narodnemu poslancu dr. Albertu Kramerin to-le zaupnico: Ogroženi odklanjamo nekvalificirani napad govornika v Narodni skupščini na uglednega člana kraljevske vlade in našega posla-niškega tovariša, zaradi bolezni odstotnega dr. Alberta Kramerja .ki je s svojim dosedanjim delom nesporno dokazal, da ie vedno imel v vidu dobro vsega našega naroda. S tem je postal priljubljen ne samo v svoji ožji domovini temveč tudi v ostalih krajih Jugoslavije: povsod si je s svojim delom pridobil priznanje i;i zaupanje. Zato Izrekamo tudi sedaj ministru g. dr. Albertu Kramerju neomajno zaupanje in priznanje. Prosimo Narodno skupščino, naj to izjavo zastopnikov iz dravske banovine sprejme na znanje.« Govor poslanca Petovarja je motil z medkl ci poslanec dr. Nikola Nikič. Narodni poslanec g. Anton Cerer ga je parkrat opozoril, naj ne prekinja govornika. Posl. Nikič ie reagiral na način, da je povzročil še večje razburjenje. Med gg. Cererjem in Nikičem je prišlo do kratkega, a ostrega prepira, ki se je končno stopnjeval do dejanskega spopada. Priskočili so drugi poslanci in ju razločili, vendar pa je bilo razburjenje v zbornici tako veliko, da je predsednik mora! prekiniti sejo. Po zopetni otvoritvi seie so b'!a objavljena razna sporočila. Skupščini so bila predl-ožena: poročilo odbora za zakonski • predlog o zaščiti javnih cest in o varnosti prometa, poročilo odbora za zakonski predlog; o preprečenju nezgod pri delu ter poročilo verifikacijskega odbora o volitvah v srezu Otočac. Nadalje ie bilo objavljeno večje število prošeni in pritožb, med njimi dopis zveze kovinskih delavcev podružnice Celje, zveze kovinskih -delavcev podružnice Štore, zveze ko-vinsk h delavcev podružnice v Muti, strokovne komisije iz Ljubljane. delavcev in nameščencev z Broda ob Savi, delavcev in nameščencev papirnice v Vevčah ter nekaterih drugih organizacij o uvedbi osemurnega delavnika. Narodna skupščina je nato prešla na dnevni red, na razpravo o konvenciji med našo državo in Turčijo glede izvoza opija. Poročevalec odbora .ie bi! dr. Dragoliub Jevre-movič ki je obširno poročal o predloženem zakonskem načrtu. Za njim ie govoril minister za trgovino in industrijo dr. TI j a Šumenkovič, ki je poudarjal, da predstavlja sklenjeni sporazum iskreno in lojalno sodelovanje naše države in Turčije v važnem gospodarskem vprašanju. Jugoslavija in Turčija sta glavni prodncentinji op:ia, ki ga pridelujeta 80 od'stotlkov celotne svetovne produkcije. Po daljši razpravi, v katero so posegli tudi poslanci BaHič, dr. Mita Dimitriievič, dr. Kostič in Vasilje Tr-b:č, je bi! zakonski predilog odobren v načelu in podrobnostih z 208 glasovi. Prihodnja seja bo jutri ob 9. d-opoMne. Na dnevnem reuiu so naslednje točke: 1. trgovinska pogodba z Brazilijo; 2. verifikacija poslanskega mandata za srez Otočac: verifikacijski odbor se je v svojem poročilu izrekel za verifikacijo mandata dr. Brankoviča: 3. zakonski predlog o preprečevanju nezgodnih primerov pri de!u: 4. zakonski predlog o zaščiti javnih cest in varnosti prometa. Zakon o zaščiti kmeta Beograd, 18. nov. p. Skupščinski odbor za zakonski načrt o zaščiti kmetov je danes popoldne nadaljeval načelno debato o zakonskem osnutku. V dsbato so dar»es posegli poslanci Kurtovič, dr. Živkovič, Vo-jislav Trdič in Mirko Neudorfer. "Diskusijo je zaključil poljedelski minister dr. Jura; iJcmetrovič, ki je odgovarjal na pripombe raznih poslancev. Nato je bil zakonski načrt v načelu odobren. Ker pa so nekateri poslano' v načelni debati stavili nekaj konkretnih spreminjevalnih predlogov, je bil izvoljen ožji odbor, da bo vse te predloge vsestransko proučil, koordiniral in združil v enoten predlog, ki ga bo nato predložil plenuma odbora. Enotni predlog bo služil odboru kot osnova za niegovo nadaljnje delo. Prihodnja seja bo jutri popoldne. Senat manifestira za bratstvo s Poljsko Soglasno odobrena kulturna konvencija - Pozdravna brzojavka poljskemu senatu - Odgoditev sej Beograd, 18. nov. p. Pod vodstvom predsednika dr. Paveliča, se je sestal danes senat; seje se je udeležilo tudi več ministrov s predsednikom dr. Srškičem na čelu. Senatu je bilo predloženih nekai zakonskih osnutkov, ki jih je skupščina že predebatirala in sprejela, med drugimi tu. dii pogodba med našo državo in belgijsko-luksemburško gospodarsko unijo. Senat je pogodbo dal v proučitev odboru, ki je proučil jn sestavil poročilo tudj glede konvencije s Poljsko. Pravosodni minister je nato zahteval, naj senat dovoli, da se izroči sodišču senator Toma Kovačevič za-radj kršitve zakona o tisku. Senat je nato prešel na prvo točko dnevnega reda, na razpravo o klirinški pogodbi med našo državo in ČSR. O pogodbi je poročal senator dr. Miroslav Ploj. Minister za trgovino in industrijo dr. šu-menkovič je dal še nekaj pojasnil, nakar je bila konvencija v načelu sprejeta s 45 glasovi, v specialni debati pa s 53 glasovi. Kot druga točka je bila na dnevnem redu konvt-no.ja o znanstvenih, šolskih in umetniških odnošajih med Jugoslavijo in poljsko republiko. Kakor pretekli teden v skupščini, tako se je razprava tudi danes v senatu razvila v spontano manifestacijo bratstva med našim in poljskim narodom. Govorili so prosvetni minister dr. Raden- ko Stankovič in senatorji Josip šilovič, Bogdan Gavrilovnč, dr Valentin Rožič in dr. Momčilo Ivkovič. Vsi so poudarjali, velike simpatije, ki jih goji naš narod do poljskega. Pri glasovanju je bila konvencija v načelu in v podrobnostih z aklamacijo soglasno sprejeta. Obenem je senat odobril brzojavko, ki jo je predsednik d.r. Pavelič poslal predsedniku poljskega senata. Brzojavka se glasi: »Senat kraljevine Jugoslavije je sprejel danes soglasno in enodušno za.kon o sporazumu glede znanstvenih, šolskih in umetniških odnošajev med kraljevino Jugoslavijo in republiko Poljsko. Ta zakon je rezultat dosedanjih dobrih odnošajev med obema bratskima narodoma ln bo v bodočnost; podlaga naših vzajemnih vezi. Senat kralievine Jugoslavije smatra za svojo dolžnost, da ob priliki tega važnega akta izraz; senatu poljske republike in vsemu poljskemu narodu občutke svojih iskrenih n trajnih bratskih simpatij in prijateljstva.« Nato je predsednik zaključil sejo in sporočil. senatu, da bo prihodnjo sejo sklical pismenim potom Predsednik je bil pooblaščen. da predloži posameznim senatnim odborom zakonske načrte, ki jih je te dnj odobrila Narodna skupščina in bodo sedaj prišli pred senat. Omejitev pošiljanja deviz v inozemstvo Beograd, 18. nov p. Ministrski svet je na svoji seji 16. t. m. sklenil: 1 da se ukine pošiljanje deviz in valut v inozemstvo za vzdrževanje dijakov razen onih. ki jim manjkata le še dva ali en semester do konca študijev, kar pa morajo dokazati s potrdilom šolskih oblasti; 2. da se ukine pošiljanje deviz in valut v inozemstvo preko zneska, ki je dovoljen in zabeležen v potnih listih, kakor tudi pošiljanje deviz in valut v inozemstvo za vzdrževanje bolnikov v tujini, razen v primerih, če je bolezen taka, da je ni mogoče zdraviti v državi kar je treba dokazati s potrdilom treh domačih zdravnikov; 3. da se vsa sedaj veljavna pooblastila in legitimacije za kupovanje tujih plačilnih sredstev za vzdr-žavanje dijakov in bolnikov v tujini uki- nejo s 15. decembrom t. I. in da morajo vse osebe, ki imajo po 1. in 2. točkj tega odloka pravico, da se v inozemstvu vzdržujejo z valutami in devizami, poslanimi iz naše države, najdalje do 10. decembra predložiti oddelku državnega računovodstva za devizne in valutne posle preko svojih staršev ali oskrbnikov zadevne prošnje, ki jim morajo predložiti potrdila šolskih oblasti za dijake, potrdila zdravnikov za bolnike ter potrdila o plačanih davkih za oba primera. HITLER DRUGIČ NA RAZPOTJU Mindenburgova posvetovanja z voditelji meščanskih strank — Ključ za rešitev situacije v Hitlerjevih rokah Berlin, 18. novembra dg. Državni predsednik Hindenburg je že pričel pogajanja z voditelji strank, da najde izhod iz težavnega položaja, ki je nastal po ostavki Papenovega kabineta. Za danes so bili pozvani v avdijenco vodja nemško nacionalne ljudske stranke Hugenberg, predsednik centruma pre-lat dr. K a a s in vodja nemške ljudske stranke D i n g e 1 d e y, dočim sta bila Adolf Hitler in za bavarsko ljudsko stranko dr. S c h a f e r brzojavno pozvana za jutri. Socialni demokrati in komunisti so od konsultacij izključeni, ker gre predvsem za proučevanje vprašanja, ali in na kakšnem programu bi bilo mogoče sestaviti vlado nacionalne koncentracije. Razgovori z voditelji posameznih meščanskih strank so se vršili v prisotnosti državnega podtajnika dr. Meissner-ja in so bili proglašeni za strogo tajne vse dotlej, dokler ne bo položaj popolnoma razčiščen in dokler se ne pokaže, ali bo Hinednburg s svojimi konferencami uspel ali ne. O razvoju konsultacij ne izdajajo niti nobenih uradnih komunikeje- O pravih namerah predsednika Hin-denburga in njegovih zaupnikov ni mogoče izvedeti ničesar zanesljivega. Gotovo je le, da je od voditeLiev strank zahteval predloge za rešitev krize in da slej ko prej vztraja na načelu prezidi-alne vlade in avtoritativnega državnega vodstva, kar pa ne izključuje vsaj delnega parlamentarnega kabineta. Z iz-premembo vlade se zlasti ne sme izpre-meniti dosedanja smer nemške zunanje politike. 2e sedaj se zato smatra kot gotovo dejstvo, da bo Neurath tudi v novi vladi še nadalje ostal zunanji minister. Hindenburg je tudi odločno proti temu, da bi bilo nemško stališče glede razorožitvenega vprašanja vezano s kakimi strankarskimi koncesijami. Ako poizkuša sedaj Hindenburg, da pridobi politične stranke podpiranje nove predsedniške vlade, v kateri pa bi bili tudi parlamentarci, mu gre v prvi vrsti za to, da pridobi za sodelovanje tudi narodne socialiste. Da bi predsednik države izročil hitlerjevcem vso vladno oblast, o tem ni niti govora. In kakor se čuje, niti narodni socialisti sami ne vztrajajo več na tej zahtevi, s katero so bili poprej tako energično zavrnjeni. Ključ k nadaljnjemu razvoju položaja ima vsekakor sedaj v rokah Adolf Hitler, za čigar avdienco pri državnem predsedniku, ki bo jutri dopoldne, vlada v vsej javnosti silno zanimanje. Stališče, ki ga bo zavzel vodja narodnih socialistov, bo vsekakor odločilnega pomena. Šlo bo predvsem za to, ali bo Hitler tudi to pot vztrajal na tem, da se mu izroči vodstvo državne vlade, ali pa bo sedaj pripraviien prilagoditi se želiam državnega predsednika. Vsekakor na rešitve nemške vladne krize ni pričakovati nred sredo ali koncem prihodnjega tedna. Prihod Hitlerja Berlin, 18. nov. g. Voditelj narodne socialistične stranke, Adolf Hitler, je danes popoldne prispel z letalom iz Monakove-ga v Berlin. V njegovem snremstvu je bilo 8 gospodov, med njimi štabni šef napadalnih organizacij, kapetan Rohn Na letališču v Temoelhofu je pričakoval Hitlerja dr. Goebels. Hitler se je takoj po prihodu odpeljal v strankin dom kjer so bil: zbrani vsi vodilni politiki narodno socialistične stranke. Hitler je prinesel iz Monakov^ga s seboj spomenico, v kateri ie skiciran vladni program narodnih so-cial:stov V političnih krogih smatrajo, da bo Hitler v jutrišnji avdijenci manj ofenziven kot 13 avgusta Popolno izročitev državne oblasti ne bo več zahteval, pač pa morda Se vedno vodstvo državne vlade. Ni pa izključeno, da bo predlagal za vladnega šefa morda kakega drugega prominentnega na-rodneea socialista. Rim, 18. nov. AA. Bivš; predsednik nemškega parlamenta in eden izmed voditeljev nacionalnih socialistov, Goring, ki se je udeležili Voltovega kongresa v Rimu, je danes z letalom odpotoval v Berlin. Kdo bo sestavil novo vlado Berlin, 18. novembra, n. Glavno zanimanje političnih urogov je osredotočeno okrog vprašanja, kdo bo sestavil novo vlado. Pojavljajo se vSe mogoče kombinacije, v katerih prihajajo predvsem v poštev: komisarsk' pruski notranji minister doktor Bracht, vojn- minister general Schleicher. bivši vojn1 minister general Gessler in ceio b'vši predsednik državne banke dr. Hjal-mar Schaeht. Seveda naglašajo listi obenem, da so vse te kombinacije več aii m-anj brez vsake podlage, ker si sedaj riti Hindenburg sam še m na jasnem, ko na naj poveri mandat za sestavo nove vlade. Predsedn k lHndenburg vsekdkor hoče, da bi se sestavila avtoritativna predsedniška vlada, ki bi imela široko podporo v parlamentu, ne pa vlada strankarske koalicije. »Tagliche Rundschau« pravi v svojem komentarju, da so za sestavo novega kalrneta odločVii trije faktorji: Hindenburg. Schleicher in Hitler. List zahteva, naj se pogajanja nadaljujejo, kjer so se pred meseci med Hitlerjem m Papenom prekinila. Narodni socialisti morajo svojo sio inkorporirati v državne m sistemu. Ostali listi menijo, da državni predsednik glede sestave nove vlade nima namena, v kakršnemkoli 6mislu kršiti določila ustave. Le oemško=naeiona!no glasilo trdi, da je bil Papenov kabinet le poslevodeča vlada, ki je ne more zrušiti nobeno glasovanje parlamenta. Odmev v ženevi Ženeva, 18. novembra, n. V zvezi z demisijo Papenovega kabineta je nastalo vprašanje. kakšne posledice bo imela izpremem-ba nemškega režima za nadaljnja pogajanja o razorožitvi. V splošnem prevladuje mnenje, da se nemška zunanja politika v načelih ne bo spremenila, ker se vse nemške stranke, ki prihajajo v poštev za sestavo nove vlade, strinjajo s Hindenburgo-vo politiko. Zaradi tega pričakujejo, da bo dosedanji zunanji minister Neurath ostal v Ženevi na svojem mestu kot voditelj nemške delegacije. Amerika ne odneha Splošen odpor proti odgoditvi plačila vojnih dolgov — V torek pride na sestanku Hoovra in Roosevelta do odločitve Hoover in Roosevelt bosta imela na torkovem razgovoru o medzavezniških vojnih dolgovih vsak po enega svetovalca. Hoover si je izbral zakladnega tajnika Ogdena Millsa, Roosevelt pa Ravmonda Moleya, profesorja kolumbijske univerze in ene-ga izmed svojih najintimnejših svetovalcev za volilne kampanje. Cenzura v Nemčiji Berlin, 18 novembra AA. Od objave uredbe o časopisju v marcu 1931 pa do 10. septembra 1932 so pruske oblasti izdale 379 prepovedi listov. Dve tretjini prepovedi je veljalo listom skrajne desnice 'n skrajne levice. Washington, 18. novembra. AA. Poučeni kroga zatrjujejo, da je že toliko kakor gotovo , da bo ameriška vlada odklonila odgoditev decembrskega plačila medzavezni-ških vojnih dolgov, tembolj, ker je proračunski primanjkljaj Zedinjenib držav od 1. julija do 15. novembra narastel za 709 milijonov dolarjev. Politični krogi ztesti naglašajo, da bi koncesije nasproti Evropi opogumile ameriške dolžnike, to je farmarje in male bančnike, da bi tudi oni zahtevali odgoditev svojih obvez. Republikanski senator Fess je mnenja, da bi podaljšanje moratorija evropskim dolžnikom pomenilo vrh tega signal za splošen naskok ameriškega občinstva na državo, da mu olajša izvrševanje njegovih obvez nasproti državnim ustanovam, zlasti proti poljedelskemu uradu in' društvu za finančno obnovo. Predsednik finančnega odbora senata, Smoot. je izjavil novinarjem, da bo treba vprašanje vojnih dolgov vsekakor urediti z vsako državo-dolžnioo posebej In individualno, upoštevajoč plačilne zmožnosti vsake države. Toda še ta koncesija bi prišla v poštev le v primeru, da države v resnici ne morejo izpolniti svojih plačilnih obvez na način, kakor so se v pogodbah obvezale. Senator Smoot je bi! vedno proti črtanju vojnih dolgov. Po njegovem mnenju bi tak ukrep ameriške vlade samo zvišal dajatve ameriških davkoplačevalcev in ni drugega 'zhoda, kakor da Evropa plača svoje dolgove. Britten, republikanski poslanec iz IIII— noisa, vpliven član parlamentarne pomorske komisije, je ime! te dmi govor, v katerem je glavnim evropskim državam direktno grozil, rekoč: Ako evropske države ne bodo hotele decembra izpolniti svojih obvez, potem naj jih haaško razsodišče krat-komalo proglasi za insolvemtne io bankrot-ne. ter tudi nesposobne za mednarodno trgovino in za mednarodno diplomacijo. London, IS. novembra. A A. Zaradi vesti, da bodo Američani zoper odigoditev plačila vojnih dolgov, se ie začel funt spet majati. Danes ie funt šterlimg zaključil z 83.80 frankov (včeraj 84.62), v dolarjih pa je razmerje 3.28 (3.31). V zvezi s tem je seveda narasla tudi cena zlata. Danes je znašala 124 šilingov in 10 in pol penyjev, za 8 peny-jev več kakor včeraj. »Daily Mail« piše: Ce bo Aniglija morala 15. decembra plačati dolžni obrok, bo prišlo do desorganizacije britanskih financ in bo funt še nadalje padal. V obrambo britanske valute pa bo vlada seveda v tem primeru prisiljena, da še bolj zadrgne uvoz in zviša carine. Odmev Simonovega razorožitvenega govora Francozi pogrešajo omembo varnosti, angleški listi upa jo, da pride do sporazuma AA Fran^ncki listi vnr v katerem ie Pariz, 18. novembra. AA. Francoski listi ze!o različno presoiajo angleški razorožit-veni načrt. »Petit Paris!en« naglaša predvsem, da se Angleži trudijo, da bi spravili Nemčijo nazaj na razorožitveno konferenco. »Journal« obžaluje, da Anglija trdno vztraja v prepričanju, da bo pomiritev prišla izključno samo od razorož tve. »Excel-sior« meni, da si francoska in angleška teza nista nasprotni, in izraža nado. da se bosta dali snraviti v sklad s Hoovrovim predlogom. »Echo de Pariš« izjavlja, da ie britanski načrt antiteza francoskega načrta, »Ere Nouvelle« pa ugotavlja, da Simon niti z besedico ni omenil varnosti. Pariz, 18. novembra, n. Painleve je Imel snoči na banketu bivših vojnih letalcev go- vor. v katerem je dejal, da se francoska vlada na vse načine trudi, da bi preprečila vojne, predvsem oa, da bi se opustilo bombardiranje mest in ubijanje neoboroženega prebivalstva. V svoji akciji bo francoska vlada postopala oprezno in bo brezpogojno zahtevala, naj se postavi vse civilno letalstvo pod mednarodno nadzorstvo, ker ni mogoče dovoliti, da bi se civilna letala in zrakoplovi lepega dne izipremenili v nevarno orožje. Ce bo vlada to dosegla, bodo v Franciji odpravili letala za bombardiranje. London. 18. nov. AA. Vse angleško časopisje obširno komentira včerajšnji govor zunanjega ministra Simona v Ženevi. Po mnenju »Timesa« ie bistvena točka Simonovega govora odstavek, v katerem je obrazložil način, kako bi bilo mogoče pritegniti Nemčijo v najkrajšem času k sodelovanju pri razorožit veni konferenci. Na podlagi teh predlogov bo Nemčiji sedaj težko ostati ob ^strani in še nadalje odklanjati udeležbo v Ženevi Simonova izvajanja i>e v marsičem strinjajo s francoskimi načrti in s predlogi predsednika Hoovia. Če bo razorožitvena konferenca spejela vse te predloge, potem bo na vsej črti prodrlo glavno načelo prostovoljne omejitve oboroževanja s primerno kontrolo. »Manchestar Guardian« izvaja, da bo znižanje letalskih sil na eno tretjino po izravnavi s sedanjim angleškim stanjem za Veliko Britanijo z njenim ogromnim imperialnim področjem huda žrtev. Vsekakor bi ta ukrep mnogo huje zadel" Veliko Britanijo kakor druge velesile. List napoveduje, da bo desnica konservativne stranke Simono-e načrte o letalski razorožitvi najbrž ostro napadla. »Dailv Telegraph« odločno brani Simona. Po njegovem mnenju je Simonov predlog o postopnem razoroževanju odličen, rranco-siki načrt je preveč zasidran v varnostnem vprašanju in sloni skoraj v celoti na misli o organizaciji varnosti, tako da v celoti ne rešuje razorožitvenega vprašanja. Angleško politiko pa prešinja misel, da je razorožitev kot taka sama na sebi najvitalnejši ukrep varnosti. »News Chronicle«, glasilo liberalne stranke, je mnenja, da jemljejo Simonova izvajanja Nemčiji vsak izgovor za nadalj.no odsotnost iz Ženeve. Pribiti pa je treba, naglasa list, da je Simon zagovarjal splošno razorožitev vseh narodov na stanje, ki je v vojaškem pogledu sedaj obvezno za Nemčijo in da more Nemčija doseči svojo vojaško enakopravnost le z razorožitvijo drugih držav, ne pa z Lastno oborožitvijo. Težkoče grške vlade Atene, 18. nov. AA. Konferenca, ki se Je snoči vršila med vlado in voditelji političnih strank, je pokazala, da obstoje znatna nesoglasja med vlado m političnimi strankami, posebno v finančnih vprašanjih. Zato se je ponovno sestal ministrski svet, da prouči politični položaj Trdijo, da nI iziključeno, da pride do ostavke Tsaldariso. vega kabineta. Rumunska zunanja politika Bukarešta, 18. novembra, g. »Adeverul« javlja, da zunanji minister T^ulescu ne bo odpotoval v Ženevo pred sestankom spioš* ne razorožitvene koherence. V zadevi tehničnega sodelovanja Društva narodov pri finančni obnovi Rumunije še ni padia odločitev Gotovo je. da Tituiescu oseoio ne bo vodil nadaljnjih pogajanj o tej zaievi. List tudi poroča, da je neresnična vest. da je vlada dobi'a noto iz Moskve s pogoji, pod katerimi h> Rusija vodla z Rumuniio pogajanja o zaključitvi pogodbe glede ne-napadanja. Bolivijski uspeh Santiago, 18 novembra AA. Bolivijski generalni štab poroča, da so bolivijeke čete 16. in 17. t. m. zavrnile močne paragvajske napade v odseku Saavedra in zajele mnogo ujetnikov. Papeneva demisija Demisija Papenove vlade ni presenetila, saj so na njo kazali že vsi dogodki zadnjih dni. Ze takoj po volitvah, ko se je poleglo razburjenje, se je pokazalo, da vlada pod Papenovim vodstvom ne bo mogla dobiti v parlamentu večine. Kljub temu je Papen, očividno na Hindenburgovo zahtevo, začel pogajanja s političnimi voditelji in jih poskušal pridobiti za nekako nacionalno koncentracijo. Povabljene stranke so razen nemških naclonalcev druga za drugo odklanjale sodelovanje s sedanjim državnim kancelarjem. Najostrejši sta bili odklonitvi hitlerjevcev in socialnih demokratov, ki so vabila na pogajanja kratkomalo ignorirali. Pri Papenovih poskusih za sestavo parlamentarne večine niti ni prišlo do razprave o načelnem ali delovnem programu nove parlamentarne večine, ker se je sama Papenova oseba izkazala za nepremostljivo zapreko. Ko pa se je Hindenburg enkrat spustil na pot parlamentarnih pogajanj, je ne more zapustiti samo zaradi Papena. Tudi ako mu ni iskreno do tega, da najde iz sedanjega kaosa parlamentarno ali vsaj navidezno parlamentarno rešitev, marveč bi rad samo pokazal, da je vodstvo države na demokratični in parlamentarni osnovi nemogoče, tudi v tem primeru mora iti vsaj še malo dalje. Veliko avtoriteto in velike simpatije ima Hindenburg v vsej Nemčiji. Niso pa dovolj jake, da bi si mogel dovoliti tako briškiranje, kakršno bi ogromna večina nemške javnosti videla v tem, ako bi državni predsednik trdovratno vztrajal ravno na Papenu, ki ga odklanjajo vsi in ki stoji na politični pozornici vsaj za enkrat kot glavna ovira za sodelovanje med vodilnimi strankami. Tako je moral Papen po dobrih petih mesecih svojega kancelarjenja zopet oditi. Ni bil odslovi jen na tako robat način kakor njegov prednik Briining, vendar pa ni dvoma, da tudi Papenov umik ni bil prostovoljen, sa je vedno in povsod zatrjeval, da ga parlament prav malo briga in da ga ne more vreči. Ali je njegov odhod trajen ali samo začasen, je težko ugibati pri sedanjih nemških razmerah, ko je vsa državna moč v rokah ozkega kroga vojaške, fevdalne in velei ndustri jske oligarhije. Možno je, da se že čez nekaj dni zopet vrne, ako se pokaže, da tudi nihče drugi ne more ustvariti za delo sposobne parlamentarne večine. Možno je to, mnogo verjetno pa ne, ker je Papen v nemški javnosti res zelo omražen. Ko je Papenova vlada 1. junija prevzela državno upravo in se je poleglo prvo presenečenje in razburjenje, je nekaj časa kazalo, da si bo res priborila simpatije množic. Papen je spretno porabil za sebe glavna gesla, s katerimi je ooajai in vabil zbegano nemško prebivalstvo Adolf Hitler Zlasti v zunanji politiki je prevzel in začel že tudi izvajati ves hitlerjevski program, v no- tranji politiki pa je obetal nebesa na zemlji vsem strankam razen obeh marksističnih. Borba proti tema dvema, proti socialistom in komunistom, pa je bila množicam simpatična, saj so jih v tem pravcu do dobra preparirali že hit-lerjevci. Papenova politika je bila po svojih ciljih in svojih glavnih linijah brez dvoma po duhu in po okusu pretežne večine nemške javnosti. Ni pa znal svoje politike izvajati na način, da bi si prvotne simpatije ohranil in jih še razširil. Njegova taktika je odbijala skupino za skupino. Skiegal se je s Hitlerjem, čeprav je prišel na krmilo kot njegov protektor; pognal ga je v tabor svojih najhujših nasprotnikov. Centrum mu je ( bil nasproten že od začetka zaradi načina, kako je izpodrinil Briininga, Papen pa ni znal najti poti čez nastali prepad. Hitlerjevskih množic ni mogel pritegniti, ker je gospodarsko in socialno politiko usmerjal le po interesih velekapitala in veleposestva. A tudi ta dva činitelja si je odtujil zaradi svojega kolebanja, ko je danes dal kake koncesije industriji, jutri pa ji jih je zopet vzel s koncesijami agrarnim fevdalcem. S svojim udarom proti Prusiji je Papen alarmiral vse ostale pokrajine, ki so se upravičeno bale, da pridejo za Prusijc na vrsto tudi one. Posebno v južnonemških deželah je bilo Papenovo ime kakor rdeča ruta. In končno je bilo v Nemčiji tudi vedno več ljudi, ki so se jim začele odpirati oči, da tudi -aina-nja politika Papenove vlade ni najboljša .Res so se po ogromni večini strinjali in se še strinjajo z njenimi imperialističnimi cilji. A tudi tukaj se je pokazalo, da svet ne prenese Papenovih metod, in mednarodna pozicija Nemčije je danes kljub uspehu na reparacijski konferenci slabša kakor je bila ob nastopu Papenove vlade. Ni dvoma, da je tudi ta pasivna polletna bilanca pripomogla k Papenovemu padcu. Hindenburg je demisijo sprejel. Hindenburg pa je samo zunanja firma za oni zakulisni krog ljudi, ki danes v Nemčiji vedrijo in oblačijo, za krog, ki ima že dalje časa v rokah ves nemški državni aparat. Ti ljudje so poklicali Papena in ga kot svoje orodje postavili na čelo vlade. Ti ljudje so ga sedaj odslovili. Niso pa s tem dali iz rok tudi moči in oblasti; gospodarji Nemčije so še vedno oni. Zato pa je tudi nemogoče prorokovati, ali je sedanja kriza resnična kriza ali pa samo farsa. Nemogoče je soditi, ali je poskus po-vratka k parlamentarizmu iskren ali ne. Mnogi sodijo, da je Papenov odstop in da so vsa sedanja pogajanja s političnimi voditelji le uvod v državni prevrat, v odkrito diktaturo oligarhije, ki pa bo zopet le prehodna faza za vzpostavitev Hohenzollemcev. Odgovor na vsa ta vprašanja bo dala šele bodočnost. Pri REVMATIZMU protinn, trganju, ishiasu, zobobolu in glavobolu se priporoča masaža za masaž o. Pred rešitvijo mamfzurskega vprašanja Izjavi japonskega in kitajskega delegata v Ženevi - Izročitev japonske spomenice k Lyttonovemu poročilu Pariz, 18. novembra. AA. Mandžursko vprašanje je eno izmed najbolj perečih svetovnih problemov in mu žeto tukajšnji listi posvečajo dolge članke. Tako pravi »Petit Journal« med drugim: Društvo narodov bo te dni načelo proučevanje kitaj-sko-japonskega problema Zato se nam je zdelo zanimivo čuti glasove dveh najbolj pckl eanih zastopnikov obeh držav glede Mandžurije List prinaša noto razgovor z genera'nim tajnikom japonske delegacije Savado in voditeljem kitajska delegacije v Ženevi, Wpl'ington-Koom Savada je izjavil: javno mnenje pjzna danes vsaj temeljne točke tega problema Japonska je prepričana, da je Društvo narodov danes bolje po» učeno o stvar kakor svoje čase in da bo moglo dati zadovoijivejšo rešitev celotnega problema Lyttonovo poročilo naglasa nedvoumno. da sc neredi na K tajskem glavni vzrok sedanjega spora Nekateri so hoteli podtakniti da so ti neredi pos!ed;ca japonskega nastopa, toda te trditve ne vzdrže resne proučitve položaja V japonskem interesu je, da v'ada ra Kitajskem red. dočim nered ni v nobeni odvisnosti cd zunanjih vzrokov ker vlada anarhija v ra~n h kitajskih pokrajinah, posebno v tistih. kjer je japonski vpliv brezpomemben To se je neizpodbitno dokazalo Mednarodne pogodbe so uvedle v Mandžuriji režim k' zahteva prijateljskega sodelovanja med Krajci m Jaoonci. toda že več let se je politika čangsulanga trudila uničiti ta režm Ta voha po un:čevanju reda in kon"osti je bila tisto kar je prisililo Japonsko k nastopu Japonska je gledala, da je na minimum znižala obseg svo'e vo>aške intervencije in da ie 'zvršila svoje zaščitne ukrepe z najmanjšo uporabo efektov ki ji je bi'a mogoča To naj bo odgovor kitajskim trditvam po katerih se je število atentatov v Mandžuriji po iaponski zasedb- nomno= žilo Ne gre gledati osam1'enih dogodkov, temvpč bistvena dejstva Sta*'stika namreč dokazuje. da se je gospodarsko življenje v Mandžuriji začelo obnavljati Mandžtir-ska dada je začela obnavHat? deželo no finančnem polju m je zniža'a bremena ki so bila prej tako težka S tem bo zmanjšala bedr v deželi in pomagala iztrebiti raz-bojnstvo Pri tem delu mora dobiti vzaiemna rk-cria med Janonsko in preb va^tvom Mandžurije odobritev Japonsko delo v Man-džurH po 1 1906 ie na'bo' še jamstvo za bodo? ':i?peh njenega <»odeWania z man-džurclc'm o rabiva's t vnm Tiponekfl ;mn ptrvf nVi; ed:r smoter zagotovit' '<"i :n bin^r^da v lror-st Prn pravicami ostalih velesil. To naj omogoči rešitev, ki naj bo sprejemljiva za vse To pa se bo zgodilo šele tedaj kadar se odprav škoda, nastala zaradi propagande nekaterih krogov m neznanja drugih. Kitajek' delegat v Ženevi, pariški poslanik We!lington Kco pa je o mandžurskem vprašanju podaj to-le izjavo: Predvsem je treba vedeti, da ne gre fi* daj toliko za Ženevo kakor za vvash ngton-sko pogodbo o Daljnem v.-.hodu, na kater1 so avtentični podpis: japonske države. Če pustite da se začne Kitajska kosati, ne bo* ste nikoli vedeh kds>j bo konec klanja Lvttonovemu poročilu se more očitati, da so se pustil član- anketne komisije preveč vplivat po uovršenih dejstvih, kar pa se je zgodilo po naukih zgodovine, ni nemogoče izpfemeniti Treba se je samo spomniti položaja k- je nastal po k'ta "ko-japonski v«jni 1. 1894/95 in po port-smouthskem miru. ki je končal rusko-iaponsko voino Naj bo Japonska še tako močna, nekaj je močnejše od nje. pravica. Kitajska preživlja zelo resne ure. Njej je do tega da zve, ali bodo v Ženevi zbrani velesile pristale a obstoj nove mandžur-ske države Če se z brutalno silo ustvarjeni položaj ce da popraviti, je treba vsaj moralne obsodbe Japonci so zatajili svoj podpis na meduarodnih pogodbah in polo* žili roko na Mandžurijo Naj vsa] ne trdijo. da so jim šli Mandžurci prostovoljno v naročie. Lvttonovo poročilo v tej točki ne pripušča dvomov. Zato ni mogoče govoriti o svobodni odločitvi naroda Osebno bom storil vse. ka- bo v mojih močeh, da pripomorem v ženevi pravičnim željam svoje države do zadoščenja. Ženeva. 18 novembra AA. Izredni japonski delegat Macuoka in japonski pariški poslan:k Nagacka «t* davi prispela v Ženevo Ob 12. ie iapnnska delegacija izročila tainištvu Društva narodov spomenico. o^-egaioeo kakih 70 strani, s pripombami iaoonske vlade k Lvttonovemu poročilu. Taimštvo Društva narodov bo spo« menico dalo orevesti v francoščino Vi jo v začetku prihodnjega tedna objavilo v obeh uradnih jezikib Društv? narodov, v sngleščini in francoščini. Stavbna katastrofa paiermo, 18 novembra A A. V Arenelli se je podrli hiša 'n pokonala pod seboj 10 liudi Pet rh ie bilo ubitih, ostalih pet pa nevarno ianien;h in ostani Slan Vodnikove družbe: eLG5 8teW«o.wa Dia 11.—. ne?, p'H «. Br. ?5.S>"'32. Kriza italijanske paroplovbe Trst, 15. novembra. Te dni je bil v Rimu izredni občni zbor največje italijansike parepiovne družbe »Italia«. Na občnem zboru je bil izvoljen novi upravni odbor, ker je dosedanji zaradi finančne krize podal ostavko Družba »Italia« je bila ustanovljena pred letom dni po posredovanju m s pomočjo vlade. V novi družbi so se finančno in upravno združile tri največje italijanske pa-roiplovne družbe »Navigazione Generale Paliana«, »Llovd Sabaudo« in »Cosuiicli«. Režim, ki je prtj podpiral vsako izmed teh družb posebej, je dajal tudi novemu podjetju enake subvencije m vlada je ra eunala, da bo državni denar pri skupnem podjetju več zalegel, kakor pa poprej, ko je bil raztrgan na tri deic Deloma zaradi splošne krize, deloma pa tudi zaradi pretirane prestižne konkurence s starimi svetovnimi paroplovnimi podjetji, je »Italia .že v prvem letu zašla v volike težkoče. 'Družba je gradila ogromne ladje, ki so bile za italijansko oceansko plovbo vse predrage. Vrh tega so v okrilju družbe kljub takozvani fuziji še nadalje obstojala nekdanija nasprotstva med delničarji posameznih združenih podjetij. Ko se je nazadnje ponesrečila prva vožnja novega oce anskega kolosa »Rex« (50 000 ton), ki so se mu blizu Gibraltarja pokvarili motorji. Je prišlo do ostavke upravnega odbora. V nekaterih listih, med njimi tudi v trzajem »Piccolu«. so se pojavile prav ostre kritike i,11 tudi nekatera namigavanja, ki so vzbudile veliko pozornost in precejšni razburjenje. Tudi položaj sam je silil vlado, da ukrene karkoli, da se uredi položaj družbe, katere polom bi gotovo pomenil izreden udarec režimu ne le v njegovi tako zvani »realistični politiki«, marveč še mnogo bolj v njegovih načelih o podrejenosti privatne podjetnosti državnemu sistemu. Zares je ministrski svet na svoji zadnji seji sklenil izdati ukrepe, po katerih bodo smele delniške družbe poviiati svoj kapital z emisijo novih privilegiranih delnic. »Agenzia Eccmomica« pripominja k temu. da se ta sklep vlade v prvi vrsti nanaša na družbo »Italia«. V italijanskih finančnih krogih so se namreč pojavile govorice, da bo družba na osnovi tega ukrepa emitirala serijo privilegiranih delnic ter tako povišala svoj kapital Kakor pravijo, bo izdanih novih delnic za 250 milijonov lir. Delnice bodo najprej ponudili sedanjim delničarjem. Če jih ti ne bodo prevzeli, bodo emitirane javno. Medtem so delnice družb, ki so združene v »Italiji« silno padle, tako delnice »Navl-gaziione Generale Italiana« od 500 lir nominalne vrednosti na 145, delnice »Llovd Sabaudo« od 250 na 82, delnice družbe »Cosulich« pa od 80 na 27 lir. Sporazum z upniki avstrijskega Kreditanstalta Dunaj, 18. nov. s. Pogajanja, ki so se več dni vršila v Londonu med upniki avstrijskega Kreditanstalta, so sedaj dovedla do načelnega sporazuma, ki ureja obveznost jamstva države za zunanje dolgove Kreditanstalta. Obseg teh obveznosti ie bil določen s 440 milijoni. Zunanji upniki so bili doslej na stališču, da mora država prevzeti izplačilo celotne vsote in da gre le za to, da se določijo modalitete tega plačila. V sedanjih pogajanjih je uspelo pridobiti upnike za nadaljnji obstoj Kreditanstalta. Razen tega se bodo zadovoljili namesto s celotnim plačilom v gotovini s prevzemom 9 delnic Kreditanstalta v vrednosti 70 mili jonov šilingov, ki se bodo emitirale, nadalje s prevzemom obligacij družbe Holding, k' bo dobila vsa inozemska posestva Kreditanstalta v vrednosti 130 milijonov in 10 milijonov lastnih delnic, dočim se druga polovica dolga v znesku 200 milijonov zniža na 140 milijonov in se bo vračal v več anuitetah. Ta oblika rešitve je za Avstrijo zaradi tega posebne važnosti, ksr je bila uprava inozemskih posestev Kreditanstalta zaradi raznih deviznih in carinsko-tchnič-nih odredb zelo otežkočena Upajo, da bo družbi Holding lažje uspelo izrabiti ta posestva. V ostalem je preosnova Kredi'an-stalta zamišljena tako, da se bo že enkrat reducirana posest delnic v znesku okob 170 milijonov žigosala na 1 milijon in se bodo za 160 milijonov izdale nove delnice, od katerih bodo inozemski upniki prevze h 70 milijonov, država pa 71 milijonov Po ženevskih nemirih Basel, 18. nov. n. Na včerajšnji seji baselskega občinskega sveta so socialisti zaradi ženevskih dogodkov zahevali, naj se seja prekine za četrt ure Ker je meščanska večina odklonila njihov predlog, so kor porativno zapustili dvorano Komunisti so zaradi ženevskih dogodkov vložili tri interpelacije V debati o teh interpelacijah so bili odklonjeni njihovi predlogi. Eden izmed komunističnih govornikov, ki je ostro napadel vlado, je bil nazadnje izključen s seje Ker ni hotel sam zapustiti dvorane, so ga odstranili s silo na hodnik, nakar se je seja nadaljevala. Bern. 18. nov. s. Zvezni svet je sklenil zaradi zadnjih nemirov v Ženevi, da izvede sodno zasledovanje zaradi upora in even-t-uelmo zaradi zločina proti ustavnemu redu in notranji varnosti Preiskava ie uvedena zlasti proti Nicollu in drugim upornikom Obrtniki in zahteve pooblaščenih Inženjerjev Protestno zborovanje obrtnikov proti načrtu zakona o pooblaščenih inženjerjih Špansko-francoski obrneini 5nc?dent Biarritz, 18. nov AA. Španske obalne straže so ubile nekega francoskega ribiča. 'Kakor pripovedujejo. ie ladja z več francoskimi ribiči lovila ribe v mednarodnih vodah, ko jo je začela zasledovati španska •ladja, na kateri so bili španski obmelni stražniki Španska ladja je francosko prehitela. Stražniki so se izkrcali na francoskem obrežiu in začel stresati na ribiče, ko so se ti izlccli. ter nri tem en^ga izmed niib ubili Tri 5n«n«ke «tri*n'ke so aretirali. Izgovariaio da so rih'č; prvi za"eli nanje streljati. Oblast je uvedla preiskavo. Ljubljana, 18. novembra. Danes popoldne so se zbrali v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev predstavniki obrtniških organizacij in številni obrtniki gradbenih strok, da jasno manifestirajo za svoje teilko pridobljene pravice, ki jih obrutno ograža načrt zakona o pooblaščenih inženjerjih. Ze pretekli teden te zaradi tega zakonskega načrta priredila Zbirnih za TOI anketo, ki je pokazala, v kako dalekosežni meri nosega zakonski načrt o pooblaščenih inženjerjih v pravice številnih obrtniških strok in tudi v sam obrtni zakon, ki :e po dolgoletnih bojih komaj stopil v veljavo. Ta zakonski predlog omogoča veepodjot-jem. ki se bavijo s prodajo tehničnega ma-terijala in za katerimi stoji povečini može n-ski velekapital, da z nastavitvijo odnosno z navidezno samostojnim sodelovanjem poobU-ščenesa inžen erja kot poslovodje ali družabnika lahko izvršujeo in projektiralo vsa montažna. insta'aciiska. konstrukcijska m druua podobna tehnična dela. ne da bi imela za to obrtno pooblastilo, odnosno dovolie-nie. To nasprotuje temeljnim načelom obrtne; a zakona, obenem r>a dela iluzorne vse predpise in ustanove za zaščito domače proizvodnje in delavnosti Zakonski pred oa pridržuje nadalje pooblaščenim inženjerjem izključno pravico do cele vrste tehničnih del ki so iih po dosedanjih zakonskih predo sih, rbičajih in praksi ve lno izvrševali obrtniki. Cela vrsta obrtniških strok bi po zakonskem osnutku izgubila s tem svoj delokrog in eksistenco. Graditelji tesarski in zidarski moistri, ključavničarji, mehaniki, instalaterji vodovodov, centralnih kurjav in toplovod nih naprav elektrotehniki, elektroinstalnter-ji in še drugi bi tako postali odvisni od pooblaščenih inženierjev Zakonski načrt o ooob'aščenih inženjeriih bi ustvaril za te ;nžen>erie nekak monopoi na tipična obrtniška dela ter bi iemal obrtnikom stare pravice, ki so si iih zasisrurali celo v novem obrtnem zakonu in ki jih imajo tudi obrtniki v drugih naprednih državah. Zakonski načrt bistveno spreminia in dopolnjuje določbe povsem drugega zakona, namreč obrtnega, ki je stopil v veljavo šele 9 marca t. 1. Protestno zborovanie. ki so ga skPcale Strokovna zadruga koncesijoniranih elektrotehnikov za dravsko banovino. Zadruga stavbenikov v Liubliani. Zadruga zidarskih mojstrov v LjubPani. Pokrajinska zadruga kleparskih. ineta^terskih in kotbrnkih moi-etrov v Ljub'iani. Zadruga tesarskih mojstrov v Liubliani. Zadruga ključavničarjev v Ljubljani. Organizacija dinlomiranih tehnikov in Organizacija Drastičnih elektro- in strojnih tehnikov v Liubliani. ie pokazalo, da so naši obrtniki zaradi pretiranih zaVev pooblaščenih inžeiveriev upravičeno vznemirjeni. Velika dvorana OUZD ie bila nabili polna. Zborovanie ie otvoril nredsednik Zadrug konce^iioniranih elektrotehnikov g. Tone Poljšak, ki ie nain^-ei pozdravil podnredsed-nika Zbornice za TOI " .Tišina Rebeka. zborničnega tain'ka dr Pretnarja, komisarja banske unrave g. šinka in načelnike zastopanih zadrug, nakar !e podrobno razložil določbe zakonskega načrta, ki se tičejo obrtnikov. Predsednik S- Poljšak ie usotovil. rla zakonski tnačrt o pooblaščen-h ln2enjerj'h postavila na glavo vso seflanio obrtno zakonodaj Gre za temeljne nravice obrt-niištva. na katerih je interesirano vse ju-s^ifo^sijo obrtništvo Zakonski načrt ne >1a-'e pool^aščenim inženjerjem samo kliučne nravice za projektiranje skoro vseh več iih in tudi manjših del v gradbenih, elektrotehničnih. lnsta'aterskih in sličn:h strokah, temveč mu da^e tudi izključno pravico za izvrševanie važn!h del. Obrtniki ne bi samo iz.girbi.li nravice do dela. temveč bi morali dajati tudj svoje načrte v nodnis ooobiaščen!m inženjerjem protii visokim honorarjem. Prozoren je torej namen načrta. k;l ne zre za tem. <^a bi doserel tehnično izbolišan'e del, temveč zato, da se niSeei nrivilegiranih pri-bavi komodna eksistenca. Iz veterinarske službe Beograd. 18 novembra p. S kraljevim ukazom je bil upokojen ravnatelj veteri-narsko-bakteriolcškega zaveda v Ljubljani dr. Ferdo Kern Izvoz naše živine na Dunaj Beograd, 18. novembra AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine objavlja, da je urad za nadzorstvo nad izvozom živine razdelil kontingent goveje živine m svinj za teden od 20 do 26. t. m. Javlje-nih je za Dunaj—St. Marx: debelih svinj 8 952, mesnatih 1.142, volov 860, mesa mesnat h svinj 35.000 kg, mesa pitanih svinj 19.500 kg, Tiaklanih telic 1.000 glav, drobovja 500 kg. Dodeljenih je za Dunaj— St. Mara: debelih svinj 2.337 glav, mesnatih 404, volov 150, mesa mesnatih svinj 31.500 kg, mesa pitanih svinj 18.500 zaklanih telic 1000 glav, drobovja 500 kg. Za Dunajsko Novo mesto: debelih svinj 100, mesnat h 200. Za mesto: debelih svinj 300 glav. Cene na trgu 15. t m.: mesnate svinje I.a 1.75—183 šilings. kmetske svinje iz Jugoslavije 1.62—180 svinje iz predvojne Srbije 1.63—1.80 Zavod za pospeševanje zunanje trgovine tudi pri tej priliki opozarja interesente, pro zvajalce in zadruge, naj posebno pazijo na kakovost rogate žčvine in svinj, ki jih pošiljajo na trg na Dunai—St. Mara. Rogata živina, ki se tja poš lja. ne sme imeti manj kakor po 600 kg. svinje pa ne smejo tehtati manj ko po 130 kg. Vlom v zagrebško borzo dela Zagreb, 18. novembra n. V pretekli noči so neznanci vlomiH v prostore borze dela na Ilici St. 49. Prišli so iz sosedne h še na balkon borze dela in od tu odšli v pisarniške prostore, kjer je bila železna b'a-prajna v kateri pa so našli samo 763 75 T>m. Večto Škodo so povzročili samo z raz-hitiem blagaine. Vlom ie bil izvršen na enak način kakor nedavno v okrajno sodišče. Silno razširile tuberkuloze v Bolgariji Sofija. 18 novembra AA Listi objav-Hajo etrašne Številke o stanhi tuberkuloze v Ro1o-qr'ii Po p<-"*«»tVib od- ^"'•ka "o-oh,"o T.fi-oirip v zad- nt!h wwMr>'h '«t!ti tf RMot-"- «>Ror>po i+u. di za tvbrrkuirzo. Na leto j'h umre 18 000 V imenu Zbornice za TOI je zborovale*'-pozdravil zbornični podpredsednik g Jos. Rebek, ki je v temperamentnem govoru po.asnil položaj, ki bi uastai. če bi se zahteve privilegiran h inženjerjev vzako-nile Zbornica za TOI e bila prva. k; se je zavzela za pravice obrtnikov Ves obrtniški stan je poklican, da se postavi v obrambo. Stalflšče koncesijoniranih stavbenikov je očrtal predsednik zadruge stavbenikov g. B r i c e 1 j, ki je opozoril, (ia bi ta zakon omogočil podjetjem z nastavitvijo pooblaščenega inženjeria monopol za večino gradbenih del. Pripomnil je. predstavko ostalim zbornicam v državi. Z zadoščenjem je sporočil zbcrovalcem, da je bil po najnovejših informacijah načrt tega zakona vrnjen gradbenemu ministrstvu. Potem, ko je komisar banske uprave gospod Šink dal zatrdilo, da bo akcijo obrtnikov banska uprava lahko podp*rarJ, je zbor soglasno sprejel obširno re-.o'."Jcijo. Sklenil je tud', da se izreče zahvala ministru na razpoloženju g. Iv. Mohoriču za njegova prizadevanja za interese obrtnikov glede na zahteve pooblaščenih inženjerjev ali 1500 na mesec. To pomeni, da umre v Bolgariji vsak dan 43 ljudi za tu.berku!o-zo ali vsake po! ure eden. Zdravstveni odsek Društva narodov je postavil Bolgarijo glede umrljivosti zaradi tuberkuloze na drugo mesto med civilizarn m: državami. Sobranje se bc s tem vprašanjem še ba-vilo in vrhovni sanitetni svet je t.udi ?Ve-nil, da bo proučil izredne aKiepe za omi-ijenje tuberkulozne strahote. Huda tramvajska nesreča Metz, 18. novembra AA. Davi je skočil tramvajski voz s tira in se prevrnil. Doslej so izpod njega potegnila dva mrtva in 30 ranjence/. Prodaja zbirke znamk carja Nikolaja London, IS. nov. s. Neznan zbiralec znamk je danes kupil na dražbi za 150.000 funtov zbirko znamk zadnjega ruskega carja Nikolaja Zbirka vsebuje vse orlg;ual-ne risbe ruskih znamk do 1. 1917. V inozemstvo jo je prinesel rusk' letalski častnik pred odhodom carja v Tcbolsk. Prekosila je rekord svojega moža London, 18, novembra AA. Iz Capetow-na poročajo, da je Amy Johnscn-Mollison tamkaj pristala in prekos la rekord svojega moža v poletu iz Londona v T--^o Afriko za 11 ur. Izročitev Insulin W«shJngton, 18. novembra AA. Predsednik Hoover je podipisal zahtevo po izročitvi industrijca Samuela Insulla. ki se je zatekel v Grčijo Vremenska nanovo Zagrebška vremenska napoved za dane«-: Pretežno oblačno začasno lojalno razvfviri-vanie nekoliko topleje — Situacija »feraj-širegn dne: Dve baromefrsk' depresiji m dva posebna mala ciklona pokriva io evro »-ski kontinent Ena izmed obeh dervrf»=ii »oži nad Severovzhodno Evrono druga pa nad Španiio. Anticiklon ie nad «evern'm Atlantikom. drugi pa nad Jugovzhodno Evropo V sredi med tema «Weraoms ;e oodrofjp relativno nižie"a prithka toda z zelo malimi razlikami Pritisk ie padel nekoliko -=amo v višiib kraiih Hrvatske, dm^a^e na ■t> nora. «pi m o.t rio 4 mm Dnnaiska vremenska napoved ta »ohoto: Večinoma jasno, na nekaterih krajih zjutrai megla. raji Društvo „Tabor" rešuje brezposelnost Pogled na naglo rastočo Gospodarska kriza, brezposelnost in po« manjkanje vladajo vsepovsod. Društva, korporacije :n javne institucije skušajo po sv-ni h inoeeh in sposobnostih reševati naj-br-dncjše iz nadlog: nekateri z nasveti, drugi i vzgledi, eni uspešno, dragi zopet manj. Mlado društvo »Tabor« je stvar zagrabi "o od prave strani. Ni treba poudarjati, da so prav enrgranti tisti, ki so oi vseh nadlog, ki tepejo na j šega človeka, najbolj prizadeti. In vsak dan prihajajo novi, ki jim je onstran postalo življenje neznosno, z upanjem, da jim bo pri nas omogočeno najpreprostejše življenje. Marsikaterega bridko razočaranje vse prehitro doleti. Za vse te. ki so podpore najbolj po-tnbri', je pmd dobrim mesecem pričelo graditi Delavsko prosvetno društvo »Tabor« azil, da velikemu številu breTposel-D;l: emigrantov preskrbi vsaj prenočišče. Misel, da bi si društvo zgradilo lastno stavbo, ki raj bi od gorja in bede b:ča-cni brezdomcem — beguncem nudila vsaj (streho, je v društvu že dolgo kljuvala in si utira:a pot. Povabili so na razgovore 'vi-v ;vy stavbo delavskega azila ugledne prijatelje društva in se slednjič pogumno odločili za gradnjo stavbe. Kupili so 820 kvadratnih metrov sveta •ia Viču ob Cesti na Brdo po 19 Din kvadratni meter. Načrt je napravil stavbenik Tomažič. Več ko dve tretjini opeke so darovale ljubljanske stavbne tvrdke, nekatere so dale tudi stavbni les. Vsi zidarji in zaposleni delajo brezplačno, posebno ob nedeljah je na stavbi prav živahno, ko pride na kuluk do 30 zidarjev, ki so med tednom zaposleni pri raznih podjetnikih. Z vsemi temi marljivimi rokami bo stavba, ki je dolga 22 m, v kratkem pod streho in še letos bo brezposeU nim nudila prenočišče. Društvo »Tabor« priredi nocoj v union-ski dvorani akademijo, katere čisti dobiček je namenjen opremi spalnic. Ne Ie, da bo program nad vse zanimi", namen akademije je tako človekoljuben, da zasluži vso pozornost. Zato je pričakovati, da bo prireditev številno obiskana. Društvu, lci ie s takim pogumom in odločnostjo pričelo reševati pomanjkanje in bedo brez posebnih, gre vse priznanje. Danes oh 4., in zvečer! Najlepši film v tej sezoni Film najglobljih čustev, najsrečnejše ljubezni in srce trgajoče tuge! ane ustne z edinstveno filmsko umetnico ELIZABETO BEUGNER v glavni vlogi ... V predprogramu: ŠOLA SMUČANJA (krasen p L F A kult. film j in najnovejši UFA zvočni tednik Vstopnice rezervirati v predprodaji od 11. dalje. Partnerja: RUDOLF FORSTER ANTON EDTHOFFR Elitni kino Matica Telefon 2124 Literarni večer našega žensiva Ljubljana, 18. novembra. Društvo Atena je /a letošnjo zimo pripravka vrsto literarnih večerov, ki naj bi našemu občinstvu nazorno prikazali, kaj je v teku zgodovine in v našem času ustvarila žena v slovenski književnosti. Snoči 6e je v dvorani Delavske zbornice vršil prvi tak večer, posvečen manom slovenskih pesnic in pisateljic. Na okusno prirejenem odru je nastopila najprej Ruža Lucija Petelinova. ki je javnosti znana krt mlada, simpatična, uvaževana književnlca. V prav lepem, pesniško zanesenem govoru je po vrsti predstavila podobe in usode žen, ki 6o od začetka do danes delale na polju slo« venske literature, od malo znanih, že skoraj pozabljenih Hausmanove in sestre Stanislave. od Josipine Turnograjike, Lujize Pesiakove. Pavline Pa.! ko ve pa do Zofke Kvedrove in Vide Jerajeve. ki sta dandanes pač najpomembnejši ženski imeni v naš: literaturi. Čustveno, lepo prednašanje Pete'nove jc napravilo na občinstvo mo-čan vtis. Potem sc č'anice Narodnega gledališča in na ga. Popovč-Adlešičeva z recitacijo in s petjem T>od°le i; bor iz njihovih del. Z vživetiem je M-'1 ša Slavčeva čitala pesmi ITau^manove in sestre Stanislave. Mila Ša-ričova je solnčno lepo recif'rala iz Turno- grajske, Vida Juvanova pa iz Pajkove. Vse tri umetnice so za dovršeno prednaša-nje žele mnogo prinzanja. Za njimi je ga. PopovičsAdlešičeva zapela nekaj pesmi Lu-jize Pesjakove in Vide Jerajeve, nagrajena z iskrenim aplavzom. Drugi del večera je bil v lepem stilu posvečen spominu dveh največjih slovenstkih literarnih obiskovalk, Jerajeve in Kvedrove. Juvanova je z intimno prisrčno šegavostjo podala nekaj oroških pesmi Jerajeve. Slavčeva pa niene resne pesmi. Tu je večer brez dvoma dosegel svoj višek. Na koncu sta ga Popovič-Adlešičeva in pa Šaričeva čitali še iz Kvedrove. Obe orednašalki sta želi mnogo hvaležnega odobravanja, zlasti je pretresljivo nežno učinkovala »Epizodica« iz zbirke »Via d ko in Metka« Večer je bil lep. občinstva pa je bi.lo pre- Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem katarju, zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenju oči in ušes, skrbimo zato, da cesto očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja sve-dočijo, da »Franz Josefova« voda dobro služi tudi pri šenu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. cej malo. Če bodo te prireditve hotele imeti več odmeva v javnosti, jih bo naše ženstvo v bodoče moralo pripraviti na drugačnih temeljih, da bodo razen žen, ki se že same od sebe zanimajo za delovanje ženskih organizacij, zajele in pritegnile široke kroge občinstva. Lep jubilej dela Ljubljana, 18. novembra. V dobi, ko še ni bilo naših praktičnih strokovnjakov v elektrotehnični stroki, je bil sprejet k mestni elektrarni ljubljanski gospod Jakob Slzbina, vodja oddelka elek-tro-števcev. Te dni obhaja svoj 351etni jubilej dela. Pod nadzorstvom inozemskih strokovnjakov se je s svojo marljivostjo in neutrudno požrtvovalnostjo povzpel iz malih početkov skozi vse faze elektrotehnične obrti do današnjega vodilnega mesta. Zanimivo je, da je naš jubilant montiral elektrotehnične instalacije od prvih početkov z raznimi načini, z instalacijo z letvami do današnjih modernih instalacij. Kot marljiv in vsemu novemu tehničnemu napredku prilagodljiv strokovnjak se je vedno zanimal za najnovejše elektrotehnične novosti, jih pozdravljal in priporočal pri vsaki novejši instalaciji na omrežju mestne elektrarne. O delu v zgoraj navedenem oddelku govori dovolj razvoj in modernizacija oddelka samega. Ko je g. Slabina prevzel oddelek elektro-števcev, je bil ta zastarel in nepraktičen v tesnem prostoru. Pogled v da- našnjo delavnico in moderno preizkuseval-nico elektro-števcev nam pove dovolj o strokovni sposobnosti jubilanta še posebno, če vemo, da jc vsa oprema preizkuše-valnice in delavnice napravljena doma z njemu podrejenim osobjem in po njegovem načrtu. Ko je prevzel imenovani oddelek, je bilo na celem omrežju mesene elektrarne 2000 števcev; danes jih je preko 14.000. Takrat so vršile delo 4 delovne moči, danes je zaposlenih 14 izvežbanih moči. V vsem občevanju s strankami, posebno pa s koncesijoniranimi elektrotehniki, se prijetno opaža njegova korektnost in točnost; prav zato uživa simpatije svojih predpostavljenih kakor tudi strank in elektrotehničnih strokovnjakov. K jubileju elektrotehničnega strokovnjaka in zglednega narodnjaka iskreno čestitamol Zanimivo zborovanje upokojencev tobačne tovarne Ljubljana, 18. novembra V Prešernovi sobi restavracije pri »Novem svetu« se je popoldne vršil izredni občni zbor Društva upokojencev in upokojenk tobačne tovarne v Ljubljani. Zborovanja se je udeležilo dokajšnje število članov, zlasti pa upokojenk, in so vsi z živim interesom sledili poročilu odbora. Kakor je predsednik g. Zupan v uvodu naglasil, društvo že dalje časa ni javno zborovalo, pač pa se je vršilo več zelo važnih in živahnih sej ter se je tudi ves čas budno pazilo na to, da se ne zamudi noben ugoden trenutek, da se izboljša stanje tobačnih upokojencev. Tudi je bilo poslanih na pristojna mesta v Beograd več deputacij. Po odbornicah pa je bilo storjenih kar deset intervencij, da bi se ugodilo upravičenim zahtevam. Društvo se je malo brigalo za klevete od izvestne strani. Uspehi so sedaj tu, za kar velja v prvi vrsti zahvala budnosti odbora. Blagajniško poročilo je podala ga. Frančiška Rožnikova. Največ denarja se je žrtvovalo v preteklih štirih letih za omogo-čenje potovanja odbornic v Beograd, kjer so intervenirale za dobro stvar. Poročilo o intervencijah samih je podala ga. Marija železnikarieva. ki je omenjala bridke poti do uspehov, na drugi strani pa še brid-kejše klevete in metanje polen pod no- ge odboru od strani nasprotne organizacije. Navzlic prestanim bridkostim pa stoji dejstvo da je le odbor tega društva izposloval upokojenkam priznanje draginj-skih doklad, kakor drugim državnim nameščencem. V svojem poročilu se je že-leznikarjeva najhvaležneje spominjala v prvi vrsti ministra dr. K r a m e r j a, ki je šel odboru in pa njej in Banovčevi, ko sta intervenirali v Beogradu, povsod na roko, da so se tako izpolnile upravičene zahteve tobačnih upokojencev in upokojenk, od katerih imajo koristi seveda prav tako oni v nasprotnem taboru. Po poročilih se je razvila med zboro-valkami živahna debata v kateri se je v prvi vrsti obsojalo rovarjenje članov in članic Strokovne zveze, obsodili pa so tudi druge, ki slednjim preveč verjamejo. Zatem so bila spremenjena pravila in se bo društvo poslej imenovalo Društvo državnih tobačnih upokojenk in upokojencev v Ljubljani. Tudi novemu odboru predseduje g. J. Zupan. Obup v strahu pred sodbo Maribor, 18. novembra. Sinoči si je na tragičen način končal življenje 361etni kovinski strugar Josip Wies-thaler, uslužben v delavnicah državnih železnic in stanujoč v Studencih. Vodnikova ulica 17. \Viesthaler, ki je bil osumljen uboja železničarja Klemenčiča pred kakima dvema mesecema v Razvanju, je bil zaradi svoje usode zelo obupan. Bal se je. da bi bil obsojen in bi seveda potem izgubil službo. Svoji ženi je dosledno zatrjeval, da je glede onega uboja nedolžen. Sinoči je prišel domov izredno potrt in je hotel takoj izvršiti samomor z britvijo, ki rru jo je pa žena iztrgala iz rok. Komaj pa se je obrnila, da bi britev skrila, je \Visthaler zgrabil velik kuhinjski nož ter si prerezal vrat. S strašno rano, iz katere je v :,iočnih curkih bljuvala kri, se je zgudil s stola na tla in v nekaj trenutkih izdihnil vpričo žene in 4 letne hčerke. Svoje strašno dejanje je izvršil očividno že v popoLni nerazsodnosti. Na pomoč poklicani mariborski reševalci niso mogli več ničesar storiti. Nočni vlom v trafiko Celje, 18. novembra. V noči na danes je bil izvršen drzen vlom v trafiko gdč. Milice Strovsove v Kapucinski ulici Neznani storilci so neopaženo izkopali z železnim drogom, ki ga je drugo jutro našla policija, skoraj 40 centimetrov široko luknjo v levo steno paviljona, v katerem je nameščena trafika. Odnesli so vso zalogo tobaka, cigaret in božičnih kart v skupni vrednosti 5000 Din in 1500 Din gotovine, ki jo je bila gdč. Štrovsova prejšnji večer slučajno pustila v trafiki. O vlomilcih še ni sledu. Škoda je menda v celoti krita z zavarovalnino. V to trafiko je bil že pred dvema letoma poizkus en vlom. Rop iz 1. 1925. pred sodiščem Slepi Štangelj in begunski Mrvar pred senatom zaradi roparskega napada na ravnatelja Novotnega — Zločin se jima ni mogel dokazati in sta bila oproščena Novo mesto, 18. novembra. Pred senatom trojice, ki mu je predsedoval s. o. s. Božidar Romih, se je danes dopoldne pričela kazenska razprava proti 3lletnemu Mrvarju Janezu iz Gotne vasi, občina Šmihel-Stopiče, sedaj bivajočemu v mariborski kaznilnici, kjer udsedeva zaradi raznih pregreh večletno ječo, in proti njegovemu slepemu tovarišu 271etnemu Štang-glju Antonu istotako iz Gotne vasi, ki je pravtako v istem kazniLniškem zavodu od lanskega leta zaradi več tatvin in ker je 27. oktobra L 1930. uprizoril na domačem kozolcu, ko bi moral biti aretiran, z orožniki pravcato bitko, v kateri je izgubil vid. Oba kaznjenca sta se morala to pot zagovarjati zaradi že skoro pozabljenega ropa, ki sta ga, kakor veli obtožnica, izvršila 31. oktobra 1. 1925. popoldne na ravnatelja pre-mogokopme družbe »Bele Krajine« g. Jurija Novotnega. Ravnatelj Novotni se ie ta dan napotil iz Črnomlja v rudnik Kanižariro izplačevat rudarjem m^zde. S seboj ie nesel v aktovki 40.000 Din. Ko je mož prišel po cesti do Kristusovega znamenja ob kanižar-skem gozdu, sta skočila iz zasede proti njemu dva moška. Eden je zamahnil proti nle-mu z nožem, katerega pa je Novotni odbil in napadalca udaril s palico po glavi, tako da se je napadalec zgrudil na tla. V tem je Novotni šege1 v žep po revolver, a ga Je drugi napadalec prehitel in ustrelil proti njemu s samokresom. Strel k sreči ni zadel, pač pa se je v tem času prvi napadalec toliko opomogel, da je vstal, sunil Novotnega v noge in zgrabil za aktovko z denarlem. Ker je Novotni trdo držal za ročaj, se je ta odtrgal in oba roparja sta z obilnim plenom zbežala v bližnji gozd. Napadeni ravnatelj je o dogodku takoj obvestil rudarje, ki so oba roparja zasledovali, dobiti Da jih niso mogli V mesecu juniju lanskega leta je dobila orožniška postaja v Črnomlju iz Zagreba anoninmno pismo od osebe, ki se je izdajala za žensko, s katero ie imel brat obtoženega, Štangelj Franc, ljubavno razmerje. V tem pismu je neznanka navedla osebe, ki so ta rop izvršile. Po tem pismu je bil pokojni Štangelj Franc ob času navedenega ropa zaposlen v kanižarskem rudniku ter ie imel točno v evidenci, kdaj ravnatelj Novotni izplačuje delavce. Vse te potrebne informa-cje je baje po trditvi anonimnega pisca dal Franc bratu Antonu Štanglju in Mrvarju Janezu, ki sta ta rop izvedla. Franc Štangel je po ropu kmalu odšel v Zagreb, kj er se je izdajal večkrat tudi za Štanglja Alojzija, ki je bil njegov brat in je umrl že leta 1916. Po poročilu zagrebške policije je Štangelj Franc uirrl za za-I strupljenjem z oetovo kislino 1. I92S Orožniški kaplar Udovč Matija je med preiskavo izpovedal, da je bila orožniška postaja v Semiču brzojavno obveščena o Izvršenem ropu na dan zločina. Zaradi tega je šel on v gostilno Karla Sepaherja v Semiču, da od tam opazuje, kdo bo prišel po cesti skozi Semič. Ko je že bil nekaj časa v gostilni, sta proti večeru stopila v lokal dva mlada moški in naročila pol litra vina On je k njima pristopil in ju vprašal, kdo sta in odkod prihajata. O'oa neznanca sra odgovorila, da sta ključavničarja iz Novega mesta in da gresta za delom. Ker sta oba res govorila novomeško narečje, se mu nista videla sumljiva. Opazil pa je, da se je obema močno mudilo Orožnik je nadalje izjavil, da je Mrvarjeva fotografija prav sliena enemu obeh fantov, glede drugega, to je Štanglja Antona, pa priča ni siguren, ker je Štangelj med tem časom oslepel in njegova sedanja fotografija kaže povsem drugačen izraz lica. Tudi ravnatelj Novotni je pri pogledu fotografij kot priča izjavil, da bi utegnil biti Štangelj Anton eden roparjev, dasi tega z gotovostjo ne more trditi, ker je bil ob času napada preveč razburjen Na današnji razpravi je slepi Štangelj dejal, da mora imeti ta zločin na vesti le oni pisec, ki je pisal orožnikom v Črnomlju anonimno pismo, v katerem je navedel, da sta on in Mrvar prava storilca. Zaslišanih je bilo sedem prič iz Črnomlja in Semiča, vendar od vseh niti eden ni mogel izpovedati kaj obremenilnega. Tudi glavna priča, kmet Panjan, je izpovedal negativno. Zato je sodišče izreklo oprostilno razsodbo zaradi roparskega napada na Novotnega. Obsojen pa je bil Mrvar zaradi tatvine kolesa v vasi Pečevniku na begu iz Ljubljane na tri mesece strogega zapora Mrvar je senatu svečano obljubil, da se bo poboljšal. Pred plesnim večerom Kat$e Beiakove Plesna umetnost ie pri nas. ki si v svoje piitiibn:ce tako radi zatikamo beitr k-izante-me umetnosti in kulture, še zelo malo znana in n'-a*evana pano,ra iuhovnej;i ustvsr-fanja. Mehanski moralist, ki si ob besedi pjes predstavlja t>o navadi samo manifestacijo pri-cei vulgarnega telesnega doživljanja, se bo pač z veliko težavo dokopal rlo spo-zrania. da ie z ritmičnimi gibi telesa mo-peče izraziti tudi na'bo'j notranjo notranjost činvf ike du5e in da lahko gesta života in rok izob!iknje vso neskončnost simbolike, s katero umetnost od pinitiv^ka izraža, ponazorja in poveličuje lepoto življenja na zemlji. Vse brrbe. ki so =e kdaikoli odigrale v naibnls skritih na;boli zataienih srcih. v«e borbe, ki iih človek v=nk dan biie na odprtih ulicah sveta vsi porazi, ki je kdaj v njih človek klonil, in v«p zmage. ki jih je kdaj iz-vojevaJ nori solncem — vse lahko naide pro-štora v umetnosti, vse zna izraziti lirik, pisatelj. muzik in slikar in vsemu zna dati izraza tudi najstarejši in najmlajši obenem med niimi _ pihalec. Plesna umetnost pri nas prav za prav orie Wlino Ta umetnost, v katero sp jp bil e i o vek zatekel v svoiih prvih, davnih, pradavnih dneh. ko ie v svojih plahih, komai oorojenih slutnjah prvikrat duša za^veneln v niem ta umetnost je v teh naših tednih. zadušenih dneh postala izraz in sredstvo nove borbp za snroščenie in osvobojenje človeka na zemlji. Ples umet- PREGLED nika je spet postal življenska potreba družabne celote, kakor je njena potreba kruh in lepa slika in posern. Tako težek je čas in tako ve'ike so stvari, v katere naša družba gre, da se ne moremo in ne smemo odreči nobenemu orožju, s katerim bi se lahko šli bit za svoje sproščenje. Zato tudi ne more biti sodobnega človeka, ki ne bi razumel, do kakšnih višin lahko obogati njegovo življenje umetniški ples. Katja Delakova nam ie s svojim repertoarjem. ki smo ga gledali na njenih dosedanjih večerih, prinesla s svojim plesom novega bogatega izraza in novih umetniških možnosti živlienja. jen ples ni luksus, njen ples je manifestacija silne, plemenite življenjske borbe. Stvari tega sveta. bruta'nost družbe in lepota življenja — vse to zna Katja Delakova zaieti v geste svoiega života in rok. Obsodba, kar je obsodbe vrednega, in poveličanie. kar ie vredno svoiega obstanka — to je bilo od nekdaj poslanstvo umetnosti. Katja Delakova doprinaša s svojo umetnostjo lep delež tej borbi. Večer, ki ga je pripravila za ponedeljek v operi, je vreden vse pozornosti. L. M. Zagrebško pismo Zagreb, 15. novembra. Novo naštudirana >Aida< je bila enako bleščeča v glnsbenem in odrskem p^Tledu Za izvedbo se je bil zavzel Krešimir Bara-noric, ki je mnoge prizore osvežil, a v bale- tu je otvoril tako zvani veliki skok, kakršen se doslej pri nas ni piakticiral. Pri tem smo slišali v tietji sliki glasbo, ki je skoraj jto-polnoma neznana, ker je niti v inozemstvu ne izvajajo. Ta glasba je dala naši primaba-lerini Margareti Fromanovi priliko, da ustvari učinkovite plese, izmed katerih se je prav posebno odlikoval originalni zamorski ples. Naš dolgoletni dirigent Milan Sachs, ki je postal operni ravnatelj v Brnu, se je bil vrnil k nam in nam dirigiral >Mojstre pevce« ter dva baleta Stravinskega (>Svatba« in »Pe-truška«). Milan ^achs je preveč znan našemu občinstvu, da bi bilo treba še posebej govoriti o njegovih kvalitetah. Naj omenim 6amo to, da so »Mojstri pevcic pod njegovim vodstvom imeli seriozno stilno obeležje jn popoln umetniški uspeh. Dragutin Freudenreieh. Član slavne gledališke dinastije Freudenreichov. je slavil 50- letnico odrskega delovanja. Takega jubileja pač ne dožive mnogi umetniki. Pol stoletja je Freudenreich zvesto in usj>ešno služil naši Taliji in si pridobil ogromnih zaslug za razvoj naše gledališke umetnosti. Za jubilejno predstavo si je bil izvolil vlogo >Harpagona v Molierejevem »Skopuhu«. Njegovo kreacijo je res vredno pogledati. Še danes igra ta umetnik tako ognjevito, da mora gledalca navdušiti. Proslava njegovega iubi-leja je bila ob koncu predstave; obdan s svojimi priiatelii in častilci, ie Freudenreich sprejemal številne častitke. darila in visoka odlikovanja našega kralja in francoske republike. Premiera Connersove komedije »Moderna Pepeljka« (The Patsy) ie imela med občinstvom velik uspeh in 6e zdi, da bo še dalje zanimala publiko, dasi je stvar sama po sebi vprav otipljivi kič. Slavna ruska igralka Polovickaja je gostovala več večerov zapovrstjo. Nastopala je v tehle komedijah: Ostrowski, »Poslednja žrtev«; Turgenjev, »Plemiško gnezdo*:; Dumas, »Dama s kameli jamic; Urban-čev, »Vera Mi rceva«• Vinčenko. »Črni panter^. Polevickaja je nedvomno zanimiva igralska osebnost, vendar njeno gostovanje v Zagrebu ni moglo vzbuditi posebnega zanimanja. Gledališče je bilo pri vseh predstavah obupno prazno. Vzlic temu je umetnica podaljšala svoje gostovanje in bo s svojim ansamblom nastopila še nekajkrat. Čemu tako forsiranje, ni jasno nikomur. Na koncertnem j>odiju smo imeli zares vo-liko glasbeno senzacijo. Bil je to nastop omladinskega pevskega zbora iz Trbovelj. »Trboveljskih sla vekov«. To, kar nam je pokazal ta zbor (j>od vodstvom Avgusta šuli?.>-ja), je vprav fenomenalno in daleč nadkrilj;i-je petje znamenitega dunajskega deškega zbor (»Wiener Sangerknaben«), Predvsem postaneš jwzoren na zborovo odlično disciplino in na njegovo veliko muzikalnost. ki te preseneča v največji meri. Nadaljnje prednosti zbora so še: jasna, vzorna vokalizaciia, skrbna dinamika, čista intonaciia. muzikalna gotovost in pevska tehnika. Zbor poje kai-pak vse na pamet, a na kontrapunktnih mestih te vprav osupne s svojimi gotovimi in preciznimi vpadi. >Trboveliski slavčki« so odpeli program izkliučno domačih skladateljev Nekatere skladbe so tako težke (n. pr. Kogojeva >Trobentica«, čije tema si ie težko zaoomniti) da nas je temboli presenetilo veliko znanje tegi nad vse talentiranega j mladinskega zbora. Kaj takega v Zagrebu ne I premoremo in kaj nam preostane, kakor da se jx>našamo s iem zborom iz Trbovelj, ki ,e vsekakor edinstven v naši domovini in nani vsem v čast in ponos. Zbor je imel izredno velik uspeh in ie morala deca mnoge pesmi ponoviti. Dobili so tudi številna lepa darila. Željno pričakujemo, da nas ta zbor. sestavljen iz samih malih angelčkov, čim prej zopet obišče! Zagrebška filharmonija je imela svoj drugi simfonični koncert. Dirigiral ga je Lovro Slatafič. Program je bil sestavljen iako-le: Weber, Ouvertura »Čarostrelca<; Čajkovski, koncert za klavir in orkester; Bruckner, III. simfonija. Dirigent in orkester sta se odlikovala j>o solidnem in serioznem igranju. Posebno je uspela Weberjeva ouvertura, ki ii ni nedostajalo dramatske sile. Mogočna Brucknerjeva simfonija ie bila interpretirana plastično in muzikalno. V koncertu Čoi-kovskega je nastopila m'ada ameriška pianistka Rosalind Kaplan. V nji smo spoznali fenomenalno tehničarko. ki v nobenem pogledu ne pozna tehničnih težkoč. Njena gotovost pri klavirju ie vprav ogromna in sem globoko prepričan, da bi ona lahko med igranjem Čajkovskega čitala šale in se smejala, ne da bi se pri tem le za trohico zmedla. Pri tej umetnici (ki je stara 19 let) je zanimivo tudi to. da se prav za prav nikdar ni učila klavirja. V osnovnih načelih s«1 ni nikdar vadila, nikdar igrala etude ali skale. Začela se je učiti z Bachovimi deli (Kleine PraeJudien und Fugen). Takrat ii je bilo šest M. z osmimi leti je že imela prvi javni koncert. Po vsem tem se torej zdi. da ii je tehnika tako prirojena kakor komu drugemu plavanje ali vožnia na kolesu. Oleite. tudi trka čuda imajo v Ameriki! Žiga Hirschler Komače vesti » proovete g. dr. Radenko Stmkovič na sa$i Glavnega prosvetnega »veta. Nova sezija sej Glavnega prosvetnega ST«ta «e je pričela 4. t. m. v ministrstvu Dr"»ve-i.e v Bf*vrradu. Je to 1933. se i a v dobi 52 let, odkar ie bil ustanov, ljen iiuivni prosvetni svet. Na dnevnem Tedu je pretres učnega načrta za nižjo osuovino šolo, dalje določevanje oceie osnovno-, meščansko in srednješolskega učitelj stva, ekvivalenea šolskih izpričeval, nostrifika'j'ja srednješolskih izpričeval in drugii tekoči posli. Sejra pet-te-duje predsednik GPS g. dr. VlaHmir Pet-kovič, rektor beograjske univerze, podpredsednik je g. Jelenko Mihajlovič, ren tor višje pedagoške šole v Beograda, glavni tajnik pa g. dr. Milan Glaviaič. In. dravske banovine sta člana gg. Josip Mali, načelnik prosvetnega oddelka, in Ivan laimnik, predsednik JUU, sekcije Ljublja-K otvoritveni seji je prišel tudi novi liJ iister prosvete g. dr. Radenko Stankova. Seznanil se je z vsemi člani GPS. Zanimal se je za delo in ianesel svoj prosvetni program. Ob zaključku svojega govora je prosil vse člane, da z niim sodelujejo in ga odkritosrčno podpirajo izvajanju njegove prosvetne politike. V zadnjih 4 letih je bil to prvj obisk prosvetnega ministra v GUvaem prosvanem svetu, kar je napravilo na vse člane najhujši vtis. Kot prva točka '.e bila ua dnevnem redu razpiava o učnem načrta za osnovno šolo. * Izpitj za profesorje inženjerje in arhitekte. Za predsednika komisije pri izpitih za inženjerje in arhitekte, profesorje srednjih tehničnih šol, de za Ljubljano Imenovan g. Jaroslav Forster, inženjer in redni profesor tehnične fakultete ljubljanske univerze. * Smrt znanega gospodarstvenika. V Požarevcu je umrl g. Ljuba Stojadinovič, bivši narodni poslanec in član glavnega odbora bivše radikalne stranke. Pokojnik se je mnogo udejstvoval v gospodarskem delu. Bil je podpredsednik Udruženja izvoznikov in član mnogih gospodarskih Institucij. T Ej 0| K A E! 0 v 11 C B0KAR0VIČ Zopet stare nizke cene! Došlo je: sveže blago za zimske suknje in velika množina pletilne volne v vseh barvah. Na drobno in debelo! Mairacin tovarne — Gradišče 4 * Slovenska predavanja v Zagrebu. Vrsto predavanj v zimski sezoni prosvetnega dela slovenske Narodne knjižnice in čitalnice je nedavno otvoril priljubljeni predavatelj univerzni profesor dr. Boris Z-arnik, predsednik društvenega prosvetnega odseka, z zanimivim predavanjem 0 činiteljih, k{ določujejo spol. Prihodnjo sredo bo Isti predavatelj govoril o velikem mislecu Benediktu de Spinozi (ob tristoletnici rojstva). Nadalje bodo pre- iavali: 30. t m. dr. Rafael Dolinšek o raku žene (s projekcijami), 7. decembra univerzni profesor dr. Albert Ogrizek o planinskem gospodarstvu (s projekcijami), 14. decembra dr. Fran Kogoj o tuberkulozi kože (s projekcijami), 21. decembra univerzni profesor dr. Fran Ile-čič o začetkih slovenske moderne književnosti, 29. decembra pa dr. Fedor M.i-kič o umiranju dojenčkov (s projekcijami). * Nov parnik Jadranske plovidbe. V sušaško pristanišče je priplul novi par-3uk Jadranske plovidbe »Jugoslavija« pod komando kapitana Tonkoviča. Zgrajen je bil parnik v Angliji Na ladji je prostora za 1200 potnikov v vseh treh razredih. .\'a gornji palubi je tudi bar Na razpolago so kopelji. Kabine je opremila Ijub- 1 anska tvrdka Naglas. Novi parnik »Jugoslavija-. bo postavljen v promet meseca januarja prihodnjega leta namesto .^jubljane« na progi Sušak—Kotor. + Vojnim invalidom. Vojni invalidi! imajo po invalidsKem zakonu trikrat na leto — če potujejo po privatni potrebi — pravico do ugodnosti polovične vozne cene (za osebne in brze vlake in brodove) in se opozarjajo. da jim ta ugodnost pripada le tedaj, če imajo legitimacije direkcije državn h železnic, katere dobe preko finančne urrave, ki j:m izplačuje invalid-r. no Kadar pa .jih kličejo in pošiljajo pri-stolna ob;a»iva na zdravniški pregled, zdravljenje, zaradi protez ali drusih ortopedskih pomočkov, na pouk itd., pa imaio pravico do brezplačne vožnje v razredu potni*fe"ga ali nw$anc~a vlaka, in na rečnih ladjah. Ki jim pripada glede na čin v psihogr^ološke analize sprejema le nekaj dni v UNIONU od 10. ure do 12. ure in od 15. ure do 19. ure. 13493 Vremensko noročilo 18 novembra. Meteorološkega zavooa v Ljubi lar| za 'Značbo Kraj« pooi«uljo: 1. Cas opazovanja t stanje oarometn 3 temperati'' a. 4 relativna vlasa v % o. smer K, brz.no »etra 6 oblačnost 1_IQ. 7 vrsta padavin. 8 padavjjt v mm _ Temperatura: prve Številk«? pomenijo Iruae na. i-nitt" 'fmnoratu.ro Ljubljana 7. 709.8. 1.0, 70- mirno, 10, __; Ljubljana 13, 7696, 4.0, 60. NE 1, 1, __; Maribor 7, 768 9, 1.0. 90, nrrno, 10, _ Zasreb 7. 709.7. 2.0. 80, W 2, 10, _ Beograd 7, 709.3, 1 0, 90. W 2, 10, Sarajevo ni depeše; Skoplje 7, 707.4, 1.0. 70. NW4, 10, _ Split 7, 704.6. 4.0, 60, NE s. jabno, — —; Kumbor -:J2.2, 10 0, 70, E 2, 6,--; Rfb 7. 704.9. 4 0. 70. NW 4, 6,--- Temperatura: Ljubljana 4.0, 1.0: Maribor 4.0, 10; Zagreb 4.0, 2.0; Beograd 2.0 0 0: Sarajevo 10, —: Skoplje 6.0, 0 0; SnV? 9 0, 3.0; Kumbor - 10.0; Rab — 4.0 Sorten vzhaja ob 7.1, zahaja ob 16.29, luna vzhaja ob 20.5, zahaja ob 11.59. vojski, vendar le tedaj, če posedujejo poleg zgorai omejenih legitimacij tudi objave, ki jiih izda- oblastvo, katero poziva invalide na pregled in tako naprej. Legitimacije podaljšujejo one finančne uivrave. kjer prejemajo invalidnino, za ruske invalide pa ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. Ker večina invalidov zaradj nepoznanja teh naredb potuje brez omenjenih listin in ima z železniškimi organi neprijetnosti, se invalidi opozarjajo, da pravočasno preko finančnih uprav zaprosijo za izdajo legitimacij, ki jim služijo za pridobitev voznih olajšav no železnicah in brodovih (v državni eksp^ataoiji), kakor to predpisuje invalidski zakon. • Izlet gostilničarjev v ormoško-ljuto-merske gorice. Zveza gostilničarskih zadrug za dravsko banovino priredi 29. in 30. t. m. izlet gostilničarjev v ormoško-Ijutomerske gorice. Namen izleta je predvsem ta, da se gostilničarji seznanijo z vinogradniki in stopijo z njimi v neposredne stihe. Priprave za izlet so v teku Zveza je razposlala gostilničarjem svojega področja posebne okrožnice, pa tudi sezname prvovrstnih vinogradnikov in v njihovih kleteh se nahajajočih vinskih zalog Na izlet so povabljeni tud.i gostilničarji iz sosedne Avstrije. Od svoje strani pa se pripravljajo tudi vinogradniki na dostojen sprejem gostov Po določenem načrtu dospejo udeleženci 29. t. m. zjutraj z vlakom ali z avtobusi v Ormož, kjer bo sprejem v Raj.hovem hotelu. Po kratkem odmoru in pokušnji vina v Ormožu se napotijo udeleženci proti Sv. Miklavžu, središču ormoško-ljutomerskih goric, odtam pa v posameznih sikupinah na okrog ležeče vinske griče, kjer bodo v posameznih kleteh preizkusili letošnji vinski pridelek. Pa tudi lanskega je še dovolj v zalogi. Obiskani bodo: Vinski ■vrh, Brebrovnik, Svetinje, Pavlovski vrh, Kajžar, Sv. Miklavž, Ilovec, Cerovec, vinograd,no posestvo nemškega viteškega reda itd. Zatem odhod črez svetovno znani hrib Jeruzalem proti Ljutomeru in drugi dan naprej protj Gornji Radgoni v Slovenske gorice. Gostilničarji, zdaj se Vam nudi najlepša prilika, da se seznanite na licu mesta z vinogTa Inkom in z njihovim letos posebno -dobrim vinskim pridelkom. V kleti vinogradnika na.i-le+e to, kar potrebujete, to je dobro, pošteno in pristno ljutomersko vinsko kapljico po nepretiranj ceni. Udeležite se izleta! * Revija »Zdravje«. Izšla je dvojna številka zdravstvene revije »Zdravje« za september in oktober z naslednjo vsebino: Med zdravjem in boleznijo (dr. Ivo Pire); Duševno zaostala deca (dr. Fran Gosti); Zakaj ne začno otroci pravočasno govoriti (Fran Grm); Naloge organizacije proti raku (dr. Mirko černič); Sadje in pitje vode; Ali naj zdravnik ^e.lno pove resnico (dr. J. G.); V borbi proti uer-voznosti; Na zrak i.n na sonce; Glasnik higijenskih ustanov v dravski banovini, ki ga urejuje dr. Karel Petrič. »Zdravje« izhaja mesečno ter stane za celo leto 30 dinarjev. t Odkup predvojnega srebrnega denarja. Kakor se uradno razglaša, odkupuje Narodna banka predvojni srebrni denar po naslednjih cenah: srebrne dinarje za 5 Din po 16 Din, dvodinarske novce po 6 Din. srebrne dinarje po 3 Din, novce za 0.50 Din po 3 Din, srebrne avstro-ogrske petkronske novce po 5.60 Din, srebrne avstrijske goldinarje po 8 Din, tolarje Marije Terezije po 16.80 Din, ruske srebrne rublje po 13 Din, srebrne nemškč marke pa po 3.50 Din. DR ČERNETOV POSLOVNI KOLEDAR IS ADRESAR ZA 1933 DIN 30. • Franc Jožefova grenčica povzroči lahko odvajanje. ♦ Obleke jn klobuke kemično č'sti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. Iz LinMjaise u— Največja umetnostno-družabna prireditev v Ljubljani je vsakoletni novinarski koncert 1 decembra v Unionu. Letos nastopijo na njem naši najodličnejši glasbeni činlteljj z Orkestralnim društvom Glasbene Matice na čelu. Posebno bogat bo pevsko-instru men talni program, ki ga bosta absolvirala dva odlična solista Pri vsem tem pa bo koncert obdržal svoj tradicionalni ljudski! značaj, zaradi katerega je bil doslej naval na vstopnice za prireditev vedno ogromen. u— Društvo »Tabor« vabi vse na svojo prireditev, ki bo drevi ob 20. v veliki dvorani »Uniona« in katere čisti dobiček je namenjen nabavi opreme za prenočišče, ki ga društvo gradi na Viču za brezposelne in lačne brezdomce Na nriremitvi bodo nastopili razen društvenega, pevskega. dramskega in mandoiinisiičnega odseka tudi priznani člani Kraljeve opere in izvajali obsežen in zelo pester spored Vstopnina: sedeži 15, 12, 8 in 6, stojišče pa. 3 Din. Prodaja vstopnic vnaprej v Matični knjigarni. Blagajna Dri vhodu bo odprta že ob 19. u_ Danes »Rango« v Elitnem kinu Matici«. Že dolgo ni ZKD nudila svojim zve stim pristašen» tako lepega filma kakor sedaj, ko predvaja v kinu Matici krasni film jz eksotične Sumatre, film »Rango« V tem filmu aam je predočena idila življenja v čarobnem svetu nepredirnega pragozda, kjer dornuje ob človeku kolo-nizatorju tiger in druge najbolj divje zve ri teh kra:ev Vsebina je izredno mikav. na, predstavlja nam malega fantka, k j si je udomačil opico, mladega orangutana Zvesto ga spremi'a mladi tovariš po vseh njegovih potih, dokler ne pade v kremplje krvoločnega tigra Poleg filma »Rango« je na programu zanimiva šalo!gra s priljubljeno miško . Micky, ki bo nedvomno v veselje mladini in vsem posetni-kom tokratnega lepega sporeda ZKD Film se bo predvajal danes ob 14.15 in jutri ob 11. u_ Lutkovna glelališče Sokola I r.a Taboru. V nedeljo 20 t. m ob 16 repriza zelo dobro uspele pravljične lg.re v 4 dejanjih s predrigro »Začarani gozd« v priredbi dr. -Ivana '^aha Med igro in v odmorih bo igral Ajaks-band. Cene so globoko znižane Pcsetjte v obilnem številu kraljestvo lutik' če ženico — mojo Mico doleti kdaj stvar nevšečna, se nažnHm, z nio odkurlnt k Slamiču in brž je srečna 13434 Proslava zsletniee obstoja Sokola I na Taboru V soboto 19. novembra ob 20. uri slavnostna akademij? Cene prostorom 20, 15, 10, 5 Din V nedeljo 20. novemb. ob 20. uri: zabava s plesom VSTOP PROST. 13440 u— Delavski oder »Svobode«. V nedeljo 20. t. m. ob pol 21. bo v dvorani Delavske zbornice veselo-žalostna zgodba »Ka-rijera Možina«, ki j« je napisal pisatelj Carkvenik. Režira Joža Č. Zanimivi, ve-nelo-žaiostni ta resnični bodo dogodki na odru. Vstopnice so po 10„ 8, 6 in 4 Din. u— Plesni večer v operi. Katja Dela-kova nastopi v ponedeljek 21. t. m. ponovno v ljubljanski operi z novim spore dom. Pri klavirju g. Gallatia. Osnutke za nove kostume je izdelal Ljubivoj Ravnikar. KINO LJUBLJANSKI DVOF Telefon 2730 Danes ob 4., pol 8. in 9. zvečer. Pat ln Pafaehon med Ijndožrd BOMBA SMEHA! Najnižje cene 2, 4 in 6 Din. u— Zelo dobro obiskan sestanek se je v četrtek zvečer vršil pri "Mraku, člani obeh krajevnh organizacij JRKD za dvorski oktaj so napolnili salon in vse stranske prostore. Sestanek ie otvoril predsedniK Inž. Lado Bevc, ki je sporočil tudi pozdrave sreske organizacije. G župan dr. Dinko Puc je nato v daljšem, zelo zanimivem in poučnem poročilu po i'te za vse likerje dobite v drogerijl GREGORIC, Prešernova 5, kjer l a— Nesrečen padec po stopnicah. Predvčerajšnjim je padci po stopnicah 46le:«.u posestnik Ivan Sirca s Koroške ceste tako nesrečno, da si je nevarno poškodoval levo noj;«. Zdravniško pomoč je moral poiskati v bolnišnici. a— lzprememba v mariborski »Grajski klet!«-. Vinano mariborsko »Giaj.-fco kie-t« jc kupil od restaviaterja g. Majdiča primorski rojak 5. Grga Basietič, svoječasni restavrater v Trstu, Pulju in Zagrebu. Se leta 1020. je imel restavracijo v puliskem Narodnem domu .ki jo jc pa moral pod pritiskom razmer opustiti in se preseliti v Jugoslavijo. Zadnja tri leta je v splošr.o zadovoljstvo vodil restavracijo v Zdraviliškem domu v Krap nekih toplicah. a— Na včerajšnjem ribjem trgu je bilo precej izbere, cene pa so ostale s 2 v c dno visoke. Prodajale so se sardelice po 16 Din. ■sipe po 18 Du. fcalamari no 28 Din, lososi in donavski fogoši po 18 Din in živi krapi po 16 Din za kilogrirn. t— Dober lov policije. Predvčerajšniem t»o aretirali Stanka ZeFča v trenutku, ko je skušal vlomiti v neko hišo na M 'l joki cesti. Pri'zaslišanju je Zelič priznal, da ;c izvršil več tatvin, zlasti ss je bavii s tatvinami zimskih sukenj. Pred dnevi je bil tudi v žunn:)i v Kamnici, kjer je hotel prositi tni'oščine. Ker pa v župnišču slučajno ni bilo nikogar, je, v nekem predalu ukradel 200 Din. Izročen je bil sodišču. Iz Tržiča č— Zima trka na duri in vedno večje je Število tistih, ki so javne pomoči potrebni V Trl.ču so naše vrle kolašice tisti či-int.Mji, ki je pokrenil zopet akcijo za po-iiioi vrem potrebnim. S prodajo oljk na ir\ e.tuo nsdeljo je b':l položen temelj za leto Vi io podporno akcijo, vendar to še d-av-no ne zadošča. Zato sklicujejo kolašice sestanek vseh svojih članic in vsakogar na .ivdeljo zvečer ob 18. v hotel pri pošti, Vier se bodo pomenili o razdelitvi podpor iti o božičniri za revne otrcLe. Kolikor ie tudi razgovor o teh stvareh fnučen in časih neprijeten zaradi kopice predlogov in naziranj, toliko b-o'j priaSkujemo od tega sestanka uspehov že zaradi tega. ker se bo v-žil ob gorkem čaju, ki ga bodo udeležen« c,- n-ioonujale trž ške gosp^ pod vodstvom predsednice ge Anke Po'akove. Kako po-t---ben ie letor= tak sestanek, dokazuje naj-b j IJ številka lani izdanih pod-oor. ki do-s /.i višino 10.000 in čez in nihče se ne bo u ml trditi. da so se časi letos obrnili na h'»lise. W, ki so dob-e volje, bodo rad' p iinagali tržiškim kolašicam Is: Za^oiria i— Izpremembe pri rudniku. Bolezenski d oust je nastop:l obratovodja v Kotre-d°/u g. Ulr:ch. Na njegvvo ine.;to je prisil g. Schneider. ki je bil ored kratkim F L-stav'. jen iz Trbovelj v Hrastnik. Za-Cor91-2 milijona Din, kar je glede na jesenjo sezono zelo malo. Lani je bil ni ta dan < i>tok bankovcev za 520 milijonov Din večji. edlanskem pa za 661 milijonov, kar ie naj-Lnljš; dokaz, da pri nas r.i niti najmanjše : fladje. Tudi če upoštevamo povečan obtok kovanega denarja (za okrog 300 milijonov) skupni obtok letos precej nižji, ne slede r i to, da je znaten del bankovcev zaradi te-savriranja docela odtegnjen prometu. Zlala in devizna podlaga se je v drugi četrtmi novembra zmanišala za 35.6 milijona < narjev na 1900.5 milijona Din. in tudi de-x ze, ki se ne vštejejo v podlago so nazadovala za 11.3 na 70.5 milijona Din. Posojila enako nazadovala, i. s. menična za 11-0 ra 2188 8 milijona Din, lombordna pa za 05 r.i 351.0 milrona Din. Na pasivni .^rani pa opažamo v zvezi z nazadovanjem obtoka bnri-Vr.\T.ev povečan ie obveznosti na pokaz za 30.9 i ;i 870.6 milijona Din. Navzlic skrčenju podlage se kritveno raz-n erje bistveno ni poslabšalo. Kritje obtoka h ml: o v cev in obveznosti na pokaz v zlatu m • levi za h znaša 35.78° n (v zadnjem i skazil rn.No/e), kritje v ssmem zlatu pa je celo naravo na 31.77% (3142%). Stanje na dan 15. t. m. ie bilo nas'ednje (v milijonih Din: v oklepajih razlike na-r i"roti staniu nd 8. t. m )- aktiva: podlaga 1i)90.5 (—3.-6), o-rl tega v zlatu 1767.1 (+2.2) v valut. 0.6 (-3.8), v devizah 222 8 (—34 0'ij devize. ki se ne všteie;o v podlago 79.5 (—11.3); kovani denar 1G5.2 ( + 75.3) p->-"vPa n? menice 218S.8 (—11.9); lombar.J ?51.0 (—.5): etari državni dolg 1811.2 ( + 04) : aeasni avans g'avne državne blagajn«1 6r-0 0 (--): pasiva: obtok bankovcev 4F.11.2 f 00.6); obveznosti na i)o'-az 870.6 (+30US r»l tga nasproti državi 7.5 (+o.S). po ži-i ovnih računih 4«0.6 ( + 12.3), m raznih ra-r mih 402 5 (+11.8) - obveznosti z rokom 1 57 0 (—3.3). vfsti = Sporazum s Španijo glede p'ačilnega prometa. Po avtentičnih informacijah Saveza lesnih industriicev. in trgovcev na Su-xiku je dosežen med našo in špansko vlado sporazum glede ureditve pačilnega piO-rneta ki bo stopil v veljavo še pred koncem novembra. Ve-s plačilni promet bo Koncentriran pri obeh novčaničnih bankah, «i bodo do načevale v celot5 vsa izvršena plačila. Pričakovati je da bo sedaj španska viada ukinila zaporo glede dobroimetij naš'h izvoznikov — Zborovanje lesnih trgovcev v Celju. I i prava sreskega združenja trgovcev v Celiu ie s/dica'a za sredo 23. t. m zbor--vanje lednih trgovcev članov tega združenja Zborovanje se bo vršilo v mali dvorani Celjskega doma v Celju 6 pričetkom točno ob 9 dopoldne. Vabila na to zborovanje so bila razposlana vsem članom lesne stroke, ki imajo obrtno pooblastilo Vabljen' so tud' trgovci, ki n-majo speci-jc! lega obrtnega pooblastila za lesno trgo> vino. vendar se tudi v tej stroki udejstvu-jeio na podlagi nooMastila ta mešano stroko Dnevn; red vsebuje naslednja vprašanja: Poročilo o doseci«in'em delu sekcije splošen Dre^Ied c»ospodar«keremiranju so bile razdeliene nagrade, v prostorih g. Drnovška fejer je predsednik g. inž. Jelačin v izpodbudnih besedah dal itevzočnim živinorejcem navodila za pospeševanje živinoreje. Iz Hrastnika h— Danes in v nedeljo odpadejo v kinu Narodnem domu vse kinematografske predstave, ker se ponovno uprizori v nede'jo popoldne igra »Trije vaški svetniki«. Iz Trbovelj t— Sokolsko gledališop opozarja občinstvo, da se prič..e predstava »Deseti bra,.« drevi točno ob 20., ua se ne zavleče predolgo v noč. Obinstvo blagovoli 'o u>po-žrivati. t— Strel?k» družina naznanja, da se oo vršilo streljanje s,\mo še to in naslednjo nedeljo (20 in 27. t. m.), po^cin pa bo 6'crelišče zatvorjeno. Iz Ptufa j— Za brezposelne. Ga Adela Mahniče--va, učiteljica v pokoju, je darova'a na občini za brezposelne 100 Din. Iskrena hvaia! Posnemajmo! ! j_ Sestro je oklal Te dni je Ignac Čer-rezel. posestniški sn v Vintarovcih, v vinjenosti izzval doma prepir in zabodel z nožem sestro Alojzij«, v levo roko. Ra-njenka se zdravi v ptujski '»olmšnici. j— S sekiro nad očeta Te dm je bil zaposlen ,vin:čar Franc Krajnc iz Gorenj* ekega vrha v Halozah s svo'-m sinom pri sosedu fcier so kuha'i žganje Med sinom in očetem pa je prišlo do prepira S'n je odhitel domov ter počakal očeta pred domačo h:šo. Ko je prišel oče v blrž no. je med njim zopet nastal prepir, med kate-r;m je sin Ivan zamahnil « s^' sedaj izdal tudi statistiko o gi ban ju zaposlenih delavcev v dravski banovini v mesecu oktobru Pred dnevi smo poročali, da je bilo povprečno število zavarovanih delavcev v oktobru za 1264 nianiše nego v septembra. Tu zmanjšanje članstva pri OUZD ie bilo zgolj sezonskega znača:a. zakaj redukciji zaposlenega de'av6tva so zabeležene le v izrazito sezonskih obr-itiii. tako v gostilnah, kavarnah in prenočiščih za 260. v stavbni industriji industriji kamenja in i>r« gradnji cesi ter vodnih zgradb pa za 1691. Samo v industrijskih in ob-tnih panogah, ki so v zvezi z gradbeno delavnostjo ie torej nazadovanje večje nego nazadovanje celotnega članstva. Iz statistike za oktober i>o«ne-mamo naslednje podatke o številu zaposlenega delavstva v posameznih panogah in n prirastku odn. padr'i v teku meseca: Štev. Prirast, ali pade/-delavcev abs. v "A-kemična ind. 1572 + 92 +5 9 tekstilna ind. 9297 +328 +35 papirna ind. 1714 + 40 +2.5 čevljarska ind. 3380 + 85 +2.5 oblačilna ind 44?9 + 98 +2." hišna služinčad 8047 +130 +1.6 kovinska ind. 6:'46 + 73 +1.2 lesna industrija 4*65 + 13 +0 0 usniarska ind 1514 + 5 +0 0 gozdna industriji. 5918 — 45 —0.8 grafična ind 1124 _ 11 —1.0 pre^i-anbena ind. 3503 — 51 — '-5 gostišča 2903 —260 —90 stavbna ind. 5871 —672 —11-5 ind kamenin 3633 —617 —16 7 cest in vod zgr. 2121 —402 —18.9 Največji nrii-astek be^ži tekstilna industrija, namreč 328 delavrev (v septembru je znašal prirastek 171 delavcev). V čevliarsk' in usnjarski industriji skupaj ie zabeležen prirastek od 90 delavcev (v sent. 120). v oblačilni industriji 98 (v sent. 27). v panirni industriii 40 (v sent 64). v kovinski indu-sfriii 73 (v sent. 75) in v kemični industriji 92 (v sept. nazadovanje za 18). ničnega aparata pri osrednji sekciji lesnih trgovcev dravske banovine (taritnega, carinskega. davfaega odbora odbora za pospeševanje trgovine v tuzemstvu ;n inozemstvu itd.), nadalje razprave o pripravah 72 organizacijo nacionalnega vseilržav5 nega predstavništva lesne stroke, pravila in izvolitev članov v odbor sekc;je. predloge članov in slučajnosti. Z orirom n* izredno važnost vprašani, o katerih se bo na zborovanju razpravljalo in spričo nepremostljivih bremen in tel^oč s katen-ni se bori naša lesna stroka, polaga uprava združenja vso pažnjo na 'o da bo 'borovanje polno-števi'no ob:skano. Združenje ie povab;lo I "i zborovanje tudi narodne poslance teT i predstavnice Zbornice za TOI v Ljubi ia ni "n Zveze trgovskih združenj O udeležbi se bo vodila, točna evidenca in bo uprava združenia zopei člane ki t «e zhorovmju •ie udeležili, ne da bi se nrpdhodno tphtno oprav:čili postopala po § 365. obrtnegfl zakona — Uprava = Glavne nriTedrtve LjiihliansVeea vele -eima v letu 19B3 Uprava linb^an^Vega ve-lesejma sporoča, da se bo vršil XTTT. Ijub-f fantki mednfrrvini vzorčni velese:p.ii od 3 '■o 12 innM" 1033 .TeseusV; ^e^em »L^ibli-ma v je«eni* s privlečenimi rnz^avmi »rosno-darpVega in kulturnega zna^ai« pf, se ho vršil od 2. do 11. septembra 1933. iem 16. t. m. pa je bilo pripeljanih 48 pi~3 cev in 137 svinj. 1 -rasci so bili po 60 do 200 dinarjev za komad, plemenske svinje 200 do 4/0 Din za komad, polmastne svinje po / do 8 Din kg. Vse^a ie bilo prodanih 73 svinj. _ Dcbave. Dircfccija državnega rudir-k.i Banja uka sprejema do 2J. t. m. ponud-h.i g,lede dobave 250 kg vijakov ■/. maticami t-r Oglede dobave 2000 kg mila. Direkci ja ciržavnega rudirka Senjski rudmk sprejema do 28 t. m ponudbe glede dobave 500 m platnnih cevi, 3 sit za separae jo prrtnoga ter glede dobave transportnih trakov Direkciia državnega rudnika Z^-tvca snreiema do 6. decembra ponudbe 'jieJe dobave 2000 m jelenih vrvi. — D<-r jkcii-a državnega rudn i<« Ve'enie spreje m' do 6. decembra ponudbe gl^di> dobave 35 000 kg pšf>r:5ne m f:e, "20^1 kg riža. 2400 kg sv"n jske mast:, 400 fcg bučnega olja 40ČT kg kave '.800 kg koruznpta zdro-ba. 600 kg teroentinovega mi1« 300 kg c:-korije in 400 kg papirnatih vre?'.c 18 rovembi a. Na ljubljanski borzi so tečaji deviz ostali v glavnem nesprrmenjen', le London ie ra-da je ponustil. Devize Nevv York. Tr^t in Amsterdam «o b;le m malerkost čvrst^jše. Na zagrebškem efektnem tržišču je Voj-ra škoda nada'jc čvrsta in se je danes tr* govaTi po 200 in 205. ?a december pa po 200 Precej so se dvigni1« tu-ii 4 od^t. ;-grarne obveznice k; po bile z^kljuVre po 27 OH do'ar f'h pap*rjev je imelo nr<-inet lo 7 odst. Seligmanovo posoj:!o po 43. n<>vi7f> I iiihpana Amsterdam 1313 W> — 2324-82. Cerlin 1367 64—1378 44 Bruselj 79.857-802 51, Curih 1108 35- 1113 85 London 188 36—189 96. Newyork ček 5740 20— 5768 46. Pariz 225.77—226 89. Praga 170.56 —171.42. Trst 294.46—296 86. Zagreb Amste-dam 1313 46 _ 2324 82 Rerlin 1367.64 — 1378 44, Rmselj 798.57 !■) S02.51. Lonrlon 1S8.?6 _ 189 96. Milan 294.'6 do 286.86, Nevvvork kabe' 5762 20 — 5700 40. \ewvork ček 5740.20 - 5768.46 P-^riz 225 77 Io 226.89. pra'*a 170.56 — 171-42, Curih 1108 35 — 1113F5. Curih. Pariz 20.37. London 17-025. Nev-Vork 51.9.87. Bruselj 72.10. Milan 56-62, Ma<-ud 42.50. Ani=tprdnni 208.725. Berlin 123.55. ?.k>ckho1;n 90.50. 0s!o 86.75. Kob°nbavn 90 Sof;ia 3 "6 Praga 15.39, Varšava 53.275, Bu Larešta 3-0S5. Ffckti Ljuhliana. Vcina š^oda ?00 bi-. 7n'0 inve-ftici'.?ko 45—49 8"'o Blair 43-45, 7°/« Blair . 9—40. Ru5p 125 den. Zagreb. Državne vrednote: Voinn škoda 200 _ 20?. za november 200 — 203. za december 200 — 201. 7n n investicijsko 45 50 do 48. 4°'n agrarne 25 — 27. 6°/o begluSke '3 den.. 7% Blair 39. — 40. 8"'« Bl»?r 41 io 42.50. 7°/o Drž. hipotek banka 43 — 47; banane vrednote: N^rmlna banka 4000 do 4400. Priv. agrarna banki 225 — 2?0. Beocrad. Voin.a rleoda 200 zakli.. TVo investicijsko 47 den.. 4n/o agrarne 24"0 — 25 5"». tV/o be^ngke 34 31.75 zakli.. 1% Blair 41 b!-. T/o Drž. hipotek, banka 44 zaklj-. Narodna benka 4150 den., Priv. agrama banka 225 zaklj. Diinai. TrboveUska 19. Aloine - Mou-tan. 11.80. V trsase a + Cliieago. 1.8. novembra. Začetni tečaii; Pšenica: za december 43.25. za marc 48.50 za maj 49 625: koruza: za december 24.75. za marc V>375. za maj 21.875: oves: za december 16 25. za marc 1^375; rž: za december 28 625, za marc 32.50. + Winnineg. 18. novembra. 7ačetni tečaji: Pšen;.-a: za december 46. za maj 51-25- + Liiihl'ancka bo^a (18. t. m.)- Te^enoa za ži^o nesp-e^enjena. Prometa ni b;k>. Nu-li se r.šeniea (s'cv. pos'a;a, nilev. tarifa, plač-v 30 dneh): baška. 76 kg oo 197.50 - 203. ^a-Ua 77'78 kg rw 200 202 50 sr^mskt. 79'80 rti 205 - 210: m«l;a (slov postaja) baška »O? pp 330 - 335 banatska oo 34f lo 345 koruza (slovenska poetaia aiipvsk« 'a^ifa) ba-ka umetno euiena po 117 50 i. '20. za november on P>? "0 - 125 za de ■einbor no 1 1^7 50 + Novosadika Masrovna 1'orza (18. t. m) Tendenca nespreir.en'ena. Promet 47 vag. Pšenica (76 kg) baška okolica \'ovi ■^nnibor sredn-ebnika. srpm«ka 150 1^250 baSka potiska 154 - 156: ladja Tisa 155 d« ' "7 la.ba Rpuei 1 r53 mrn ^inntt1-' 147 — 149; corniebaška, 78 kg 152 _ 151. i)*■«•*: baški sreni«k' 98 _ 102 Koruza hn51-fi 54 — 56 za "(pfomhpf '»nia r S" do 57.50: 7ti marc - mai 70 — 72.50; banatska 51 — 53- sremska 55 — 57; sremsVa sušena 65 — 67: pariteta Indija 65—67. la50 "5« 2K lo 220: <4U 170 _ 180 *7» 125 - 13.5 »8 95 0O Otrobi• hr.Ski «r"m=Vi 61 . b.anatsVj 63 . . 6">. _ Kr"nirir: slovenski beli 117 50 - 122 50 - Fižol: baški in srem=V-i beli 115 — 120. + Somborska l»l.a®ovna borza (18. t. m ) Tendoncn nespremenjena. ProniQt 74 vagonov. Pšenica: b-^š^a. okoPca Sombor 149 lo 151- ba«ka pot:ska 151 — 152: banatska MG do 148: banatsk- potiska 151 — 152 Ovp-j-hnslv< 95 _ 97: sremski slavonski 97—100. Ječmen: baški. sremski 94 — 96. Koruza: baška »a december - iannar 56 — 57; banatsk« 52 50 — 54; b,a«k.a. srem«ka sušena — 67. Molja; baška. banaH-ka »O-™ in 0»cr« 255 — 265: 2r 2^0 ._ 250; >5* 210 dr. 220 125 .. 1^5: 'o 00 otrobi- boški. sremski 60 _ 68; ba- natski 01 — 66. + Pmlimpcštars-ka terminska borza (1? t. m.) Tendenca čvrsta, nr^inet srednji Pšc rica- za marc 13.22 — 13.24. za mai 13.53 do 13 55- rž: za nif.rc 8.12 — 820: koruza: zt mai - ° 90 za iulii 8.79 - 8.80. Prict^mitr 9r Vodnikovi dražbi Dogodki za mejo Novi davki in dolgovi v občinah V posameznih občinah v goriški pokrajini' pripravljajo v zadnjem času nove občinske proračune, ki jih morajo predložiti v odobritev pokrajinskemu upravnemu odboru. V teh je ta odbor odobril proračune čroiSke, kanalsike, štanijeteke. šempaške, opatjeselsike in temen'ške občene. V vseh teh cbčinah bodo z novim proračunskim letom uvedli nove občinske dekla de na neposredne državne davke. V Opatjem selu bodo najeli poleg tega še 50.000 lir posojila v Temenici pa prodali vrednostne papirje v sfcuoni vrednosti 50 000 lir. Novi proračun tržaške pokraiine. Rektorat tržaške pokrajine, ki obsega, ka-l.or znano, poleg mesta in okolice. tr?aški Kras in Pivko, ie pripravil proračun za poslovno dobo 1033. Dohodki so po nroračunu 7enačeni z davki in znašajo 17,3-18.646 lir '89 milijonov Din). Zadeva ruskega lažnega zdravnika Kdo je »doklot« Mihajlo Andrijanov? Zadeva ruskega lažnega zdravnika Mi-hajla Andrijanova, ki se seveda nikakor ne sne zamenjavi s pravim dr Mihajlom An-drijanovim. vojaškim zdravnikom v Ljub-ljani, je sedaj v nreiskavi na okrožnem sodišču za mesto Beograd, ki bo brez dvoma stor.lo vse, da se stvar pc-nolnoma razčisti, zlasti pa vpra"anje, kako si je beograjski Mihajlo Andri:anov mogel prilastiti overovljene prepise izvirnih listin pravega dr. Andrijanova, da si je potem ž njimi pri-sleparil od beograjske zdravniške zbornice dovoljenje za izvrševanje zdravniške prakse v prestolnici. Da se stvar temeljito prečisti, je tem potrebneje. ker je lažni zdravnik Andrijanov, kakor se doznava sedaj. v svoji praksi zaorsoval zdravila v takih dozah, da se nekatere lekarne niso upate izvršiti njegovih receptov, dočim so jih pa druge izvršile in se je bati. da so se bolniki ž njimi zastrupili. Obenem s to stranjo razčiščevanja pa gre seveda tudi za ugotovitev osebnosti lažnega zdravnika m je v tem pogledu podal važne podatke o njem šef beograjske ambulance Ruskega rdečega križa, bivši izredni profesor zagrebške med cinske fakul ete dr. Lapinski. Po teh podatkih, ki jih je dr. Lapinski dobil od znanca, ki dobro pozna Mihajla Andrijanova, ker ga je spoznal kot prostovoljca v rusko-japonski vojni. Andrija nov pred vstopom v rusko vojsko getovo ni bil zdravnik V vojni se je izkazal s hrabrostjo, postal je podčastnik in pozneje celo podporočnik. Dilje ni mogel napre dovati, ker ni imel potrebne vojaške pr^d-izobrazbe. V svetovni vojni je bil tudi čast' nik ruske vojske in se je bil težko r-.imcn Ker so ga prepeljali v bolnico v notranjo sti države, ga je znanec dr Lapinskega izgubil iz vida. Pojavil pa se je po^em zopet v »beli armadi« kot častnik, nakir ;e zopet izginil in se pojavil šele sedaj. Kako pa st je Andrijanov upal sedaj prilaščevati pra vico do izvajanja zdravniške prakse, ;e seveda uganka. Menda si je za časa svojega vojaškega službovanja in bolovanja pridobil nekaj površnih splošnih pojmov o zdravniškem poklicu, pa je to »znanje« hotel izkoristiti. Preiskava, ki se vrši z vso potrebno vnemo, bo gotovo razjasnila v.se te stvari, kakor je potrebno. — Ker sem zgoraj omenil šefa beograjske ambulance Ruskega rdečega križa, naj tu še dodam, da je tudi proti tej ambulanci vložena pritožba zaradi nepravilnega poslovanja. Pritožbo je vložila pri zdravniški zbornici uprava beograjske državne balnve zaradi pritožb beograjskih zdravnikov m lekarnarjev, češ da ambulanca za svoje ordinacije -(prejema honorar, sicer v obliki pro stovojjnih prispevkov, toda vendarle plačilo, za katero se vsak bolnik, ki se zateče v ambulanco, smatra moralno obvez m, ko postavijo pušico predenj Ln ambulanca Ima baje tudi svojo lekarno, iz katere izdaja zdravila za plačilo, kar bi ne smelo biti, ker"sme ambulanca imeti samo priročno lekarno za prvo pomoč. Tako da so nekemu bolniku, ki je bil bolan na ledvicah, dali v ambulanci opijski preparat za olajšanje bo lečin. za kar so mu zaračunal: 54 D n. Dr. Lapinski pojasnjuje poslovanje ambulance tako, da sc v ambulanci izdajajo recepti samo za ubožne ruske begunce, drugače pa da se samo v nujn-ti primerih izdelajo potrebna zdravila v ambulantni lekarni 'n se računajo po lastni cen:. Tako da je bilo tudi v omenjenem pr meru. Ker je v ambulanci zaposlenega precej osobja. se je moralo uvesti tako zaračunavanje, Ja se more vzdrževati institucija Rusi plačuje jo za vsak pregled no 15 Din, drugi bolnik' pa dajejo prostovoljne prispevke. Za ubož-ne ruske begunce sc pa zdravila izdelujejo v ambulančni lekarni po las'm ceni, torej znatno ceneje kakor pa v lekarnah, in odtod pač pritožba lekarnarjev. Uboj zaradi litra vina Novo mesto. 18. novembra. Dopoldne se je pred novomeškim okrožnim sodiščem zagovarjal posestnik Josip Marušič iz vasi Roviš pri Krškem. Kratka obtožnica navaja, da je na nedeljo 14. avgusta s koloni pob 1 posestnika Franca Ami-;!onij.a, doma iz Roviš. Usodnega dne je bil Maru"ič v zidanici posestnika Josipa Starca v Rovišah, kjer je bilo tudi več drugih gostov. Pri tej pril;ki je posestnik Amigoni poklical k sebi Marušiča ni liter vina ter nekako zafrkljivo pripomnil: »Na. Marušič, sedaj boš pa ti plačal za li ter vina, da ne boš govoril, da samo jaz popivam in pijan-čujem.« Te besede so povzročile prepir. Marušič je pahnil Amigonija od sebe, v istem hipu pa je Amigonijev bratranec že potegnil nož. Amigoni je nato spodnesel Marušiču nogo in sta se oba zvrnila po tleh Prvi se je pobral Marušič, ki je planil po kol. a mu ga je posestnik Anton Ži bert izvil iz rok. V divji jezi je pa Marušič zagrabil za drjg kol in oplazil Amigonija takr močno po glavi, da je drugi dan umrl Pri sodni obdukciji so ugotovili, da je imel Amigoni razbito lobanjo, v kateri je zevala 10 cm dolga in 10 cm široka rana. Marušič se je zagovarjal s silobranom, obsodili so ga na 8 mesecev ječe. Žensko truplo v brzem vlaku Na postaji v Napoliju so odkril' v žrle niškem vagonu Turn-Genova-Napob dva ročna kupčka Ko so iu odnrli sj naši-v niib kose .a^sekanega trupla m'id«' žen e vrn'Ii iz tujine. Prjnesli so nekaj dšn-rja domov, da bodo laže prebili zimo. Tudi družinski očetje so med temi delavci. Polanec Jožef iz Vučje Gomile se je tudi vrnil domov k rodbin", a praznih rok, ker je ves zaslužek z.;pr::-vil. Preveč ga mika alkohol in v t-kc-i stanju je zelo nasilen, da se ga bojijo v i občani. Pred kratkim je bre^ vsakega povoda vdrl v hišo 751etncga posestnika Ri.tuperi i ter navalil na ničesar hudega slutečega starčka Z nekim topim oiodjem. najbrže s kamnom, ga je začel biti po glavi in p-? Životu Zaradi ropotanja sta prihiteli v s;>-br> žena in hči in našli be^no udrihaječepa Polanca nad onemoglim Rituperjein. Prestrašeni sta zDežali po pomoč k soseda županu, ki je prihitel" z nočno stražo k R--tuperu, toda napadalca n; bilo n kjer več. Ko sta se žena in hči pozneje vrnili simi domov, je bil zcpCf Polanec v hiši. V krvt ležečemu Rihipcrju je prigovarjal, naj ga nikar ne javi orožnikom, češ. da mu b> zato dal žganja. Mati in hči sta se njegove navzočnosti zelo prestrašili in s'a ponovno tekli po pomoč. Pri zaslišanju je hudo ranjeni Rituper izpovedal, da mu je Polanec že pred dnevi grozil, da ga bo pretepel zaradi tega. ker je moral neki PoLančev sorodnik plačati Ri-tuperu nekaj denarja za bolečine po nekem pretepu. Stanje ranjenega Ri.tuperja je zelo resno. Posebno hudo poškodbe ims ranjenec na glavi Skoro ni verjetno, da bo okreval Nasilnež mu je zlomil tudi pod-laktnico na levici. Ljudstvo je nad Polan-čevim zločinom splošno ogorčeno. Repertoarji DR IMA Začetek ob 20 Sotoba, 19-: Veseli vinograd Izvem Nedelja, 20.: Ob 15. Srce igračk. Mladinska igra. Izven. — Ob 20. Veseli vinograd. Izven- Ponedeljek, 21-: Gospa Inger. C. OPERA Začetek ob 20. ?<>bota. 19.: Manon Premijera A. Nedelja, 20-: Ob 15. Rigoletto. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Viktorija in njen hu-zar. Izven, r.ižane cene. Ponedeljek. 21.: Plesni večer Katje De!a-kove. Izven. Znižane cene. Veseli vinograd se vprizori 19. t. m in v nedeljo 20. t. m. obakrat ob 2). K<-t predstava izven abonmaja. Zaposlen je ves moški ansambel drame in dame: Medvedova, Boltarjeva, Slavčeva, Rakarjeva in Juvanova. Nedelja v drami V nedeljo popoldne se ponovi prvič Golieva ljubka otroška igra Srce igračk, ki je doživela pri premijeri nadvse ljubeznjiv in prisrčen uspeh Opozarjamo starše na to predstavo, ki se vrši izven abonmaja. — Zvečer se ponovi uspela veseloigra Veseli vinograd. Priporočamo občinstvu, da si nabavlja vstopnice v predproda.ii v opernem gledališču pri dnevni blagaini od 10. do pel 1. in popoldne od 3. do 5. Premijera v operi. Po daljšem presledku se vprizori zopet Massene^ova opera Manon z go. Gjungjenac v naslovni vlogi. Opera je popolnoma na novo naštudi-rana in sicer ima muzikalno vodstvo ka-pelnik Štritcf, režijo pa vodi g. Debevc V ostalih vlogah so zaposleni g. Betctto, g. Gostič V nedeljo popoldne se poje znamenita Verdijeva opera Rigoletto z g. Primožičem v naslovni vlogi. G. Primožič je tragičen lik grbavca Rigoletta pel na raznih velikih odrih v Zagrebu, Budimpeš'i in je njegova kreacija v vsakem pogledu prvovrstna in dovršena. Vlogo vojvode poje g. Banovec — Zvečer se ponovi ljubka opereta Viktorija in njen huz.ar, katera se je našemu občinstvu priPubila s svojo n-.cbui-joznostjo in šarmom. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Sobota. 19.: Ob 20 : rMoie detet. Premiera. Nedelja, 20-: Ob pol 11.: Dijaška koncerta matineja. — Ob 20. koncert Brandl-tria. * Iz mariborskega sjedališfa. »Moje dete« j€ naslov zelo zabavne burke ameriške pisateljice Margarete Ma>"o. Premiera bo drevi-Režira Hinko Tomašič Veljajo bloki. Jutri koncertira v gledališču priljubljeni trio Brandl, ki si je v poslednjem času v inozemstvu in v dunajskem radiu pridobil mednaroden sloves. Ob pol 11. bo matineja za di-jašlvo ob najnižjih cenah, ob 20. pa koncert z izbranim sporedom. Veliaio dramske cene. »Boccacciof. znamenito ^unpejevo komično opero, delo izborne muzike in tniine privlačnosti. bodo poli kot naslednjo g1a=beno nre-miero v teku prihodnjega tedna. Režira g. K. Bachmann kot gost. CELJSKO GLEDALIŠČE Vedelja. 20 ob 10 Ce!is't' grofje Zmerno povišane cene - Ob ool 21 Friderika Gostovanje Narodnega gledališča i Mariboru. \ Iz življenja in sveta Smrt — in potem ? Gerhart Hauptmann o posmrtnosti Tudi Gerhart Hauptmann ima svojega Eckermanna kakor svoj čas Goethe. Ta Eckermann se imenuje Josef Chapiro in je za 70-letnico velikega nemškega dramatika izdal knjigo »Pcgovo-r! z Gerhartom Hauptmannom«. Eno najzanimivejših poglavij v tej knjigi je razgovor, ki sta ga imela oba moža o raznih transcendentalnih vprašanjih »Ali verjamete v nadaljnje človekovo življenje v onostranosti ?« je vprašal Chapiro. »Mogoče je. mogoče,« je odgovoril Hauptmann, »čeprav bi vam mogel to le težko pojasniti. Smatram pa, da je življenje po smrti, kakor je b lo pred rojstvom. Preden smo se rodili, smo b li, drugače bi se ne rodili. Mohamed je dejal dvomljivcem: Ali bi vas tisti, ki vas je enkrat ustvaril, ne mogel ustvariti v drugič? — In Gita pravi: Nebivajočemu ni namenjeno bivanje in bivanju ni namenjeno nebivanje — ali: rojenemu je določena smrt, prav tako smrti rojstvo. — Gotovo poznate če-stokrat izraženi, skoraj že banalni obču- tek, da ste to, kar pravkar doživljate, čutite, hočete, v dite ali mdslite, že nekoč doživeli, čutili, ho teh, videli in mislili. Ne ✓este več kdaj m premišljujete, iščete. Ker sem pa prepričan, da n č ne nastaja iz ničesar. verjamem, da je bila vsaka iluzija, vsaka sanja, vse neotipljivo nekoč resničnost in da stojimo tudi z najbolj fantastičnimi prividi na trdin h, čeprav nepri-jemljivih tleh resničnosti. Ni abstraktnih umetnikov Človek, ki hoče vse graditi na abstraktnosti, ne more biti nitJ pomemben pesnik ndti pomemben s>ikar ali glasbenik. Privid* so izraz nečesa dejanskega, da, doživljenega. O tem sem tako prepričan, da ne smatram ndti resničnega umetnika za svobodnega v njegovem ustvarjanju; ni on, ki ustvarja obliko umetnine, temiveč oblika je že v njem, še preden se je dela loti-l. Prepričan sem, da je tudi v tem smislu vnaprej določena harmonija in noben resnični umetnik se ne bo drznil neupoštevati te praharmonije. ki je najgloblje zvezana z vsem njegovim čutenjem in bitjem.« Zlato pod Hudsonom Mamonova trdnjava v Ameriki Globoko pod ogromnim, trdnjavi podobnim poslopjem Zvezne rezervne banke v New York.u leži zlat zaklad, kakršnemu na para v Ameriki. 900 milijonov dolarjev ali še več je vreden in v njegovo varstvo so si ziunislili vse megoče ukrepe. Njegovo giavno stražo predstavlja 100 bivših ameriških vojnih mornarjev, samih izbranih mož, ki so še posebej izučeni v boju z band ti in stoje stalno pod vojno disciplino Načeluje jim polkovnik, ki se je izkazal že v kopici vojn in ki je tudi sam izdela! načrt za obrambo 900 milijonskega mamona. že zunaj na stopnicah stoji eden njegovi mož v črno-modri uniformi s puško ob roki. S stopnic prideš v veliko, golo dvorano, v kateri stoja spet cela vrsta podobnih stražarjev, eden pa sedi za mizo, na kateri je postavljena strojnica. Vsepovsod, na hodn kih, ob jeklenih vratih, ki ločijo oddelek od oddelka, stoje takšni možje s puškami. Izmenjavajo se vsako jutro, vsak dan jir~ pregledujejo orožje in jčh vadijo v napadanju in obrambi in zlasti v manipuliranju s strojnimi puškami. Sred šče te obrambe je v skrbno zastraženem kontrolnem prostoru v notranjosti banke Na stenah so vse mogoče vrste s gnatoiib priprav, kazalcev, ut. ob stenah strojne puške, plinske bombe itd. Ob pisalni mizi sedi mornar in pred njžm, poleg te-efona, strojna puška... Vse, kar se dogaja v banki, pride kot sporočilo sem, nekie se neka vrata odpro in na steni zagori rdeča luč nekje se z a,pro in vžge se zelena če se odprejo nekje vrata, ki bi se ne smela, zapazi to straža takoj in takoj ve tudi, katera vrata. V desetih sekundah so vsi izhodi iz banke zaprti, odri e'ek strojnih pušk steče nemudoma na kraj alarma in ti ljudje imajo povelje, da morajo streljati, čim zapazijo, da nekaj ni v redu. Zlati zaklad počiva v obočenem prostoru oet nadstropij pod cestnim t.'ako katerrm 6e mu je udrla kri. Ko so pozneje pregledali izmečrfc. so našli v njem evinčenko. Zdravnik je odredil prevoz invalida v bolnišnico, kjer se zdaj Mayr počuti bolje. Zbogom! Nemški kancelar von Papen je odstopil zaradi položaja po zadnjih volitvah Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, migla-nju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, da se alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, v kratkem času zopet dobili veselje do jedi z uporabo staro preizkušene »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Herriot v nemški luči Odkar je Francija objavila svoj razorožitveni načrt (dosedaj so znani načrti Brianda, Tardieuja in Herriota), prikazujejo Nemci to akcijo ne kot jamstvo za francosko varnost ,ampak za nadvlado Francije v svetu. V zadnjem času so začeli smešiti tudi Herriotov načrt, ki jim je sicer najbližji in mu nimajo kaj ugovarjati. Naša karikatura, posneta po nemških listih, prikazuje Herriota, ki se trudi s pihanjem v trobento Društva narodov za mir, v resnici pa stoji na topovih Vi boste kupovali darila Ne pozabite na skupino romanov iz »Jutrove« knjižnice. Cene neverjetno nizke Slavni lahkoživec V ča.su gospodarske stiske in splošne krize bi bilo prav hvaležno, opisati dogodivščine in doživljaje pokojnega francoskega markija Bonija de Casteilane, če ne bi bil tega opravil sam v svojih Knjigah >Kako sem odkril Ameriko« in »Spomini*. Pri tem ni ničear olepšava! in obdelal vse z nekakšno ošabno filozofijo, s katero je še enkrat v spominih obnovil bogate užitke, kj mu jih je nudilo ono nezaslišano zapravljanje denarja v dolgj vrsti let pred vojno. Boni de Casteilane je umrl kt berač; ob smrti je bil do vratu zadolžen, dasi je "red vomo skozi okno mptal milijone, *a'ipa večinoma milijone svoje žene Pri tem so ea menda vodile otip duhovite besede Montesqieua: »Saj je že dovolj žalostno. če človek n:ma več denarja Ali naj se zato še odreče čemur-koli« Po končani volni je sprejel v svoji pa'ač: v Rue de TJUe maršala Joffrea ia tndi kronane slave 7a takšne prilike je zbobnal armado s'užabnikov iz vsega predmestja ob'ečenih v modre suknie z belimi nogavicami. Ob s^Tejemn sost-ov so im^li v rokah goreče baklje. Da.n pozneV so oblegii niegov dom razni trgovci, da b! jim poravnal račune. seveda brez uspeha Boni pa je šel in napisni knjiso n umetnosti, kako človek iahko zmerom ostale siromašen. Bon;ja ne smemo zamenjavat} z obema bratoma. .Jeanom, ki je bi! še nedavno delaven predsednik pariškega mestnega sveta. in Stan:« avom. ki ie bil dol?o predsednik pos'anske zbornice Tndi ta d>va C»-steUanea »sta 'bila elesantna in svetov-n^aška. toda brata Bonia nista dosegla nikoli. Slavni Boni ni bii samo potomec davne nlemenitaske ro^bkie, temveč je po vseh svo.iih lastnostih snadal v ono dobo. ki so jo pred vojno označevali kot ,fin de siecle«. Napel je vse sile, da bi svetovnemu Parizu ohranil vabljivi sloves mesta, kjer se lahko lahkomeelno uživa in nedosegljivo zadosti želj,i za zapravljanje denarja Ko je bil star 35 let, se je še z dvema prijateljicama iz aristokratskih krogov podal na moderno pot Argonavtov, da bi prinese! z'ato runo iz Amerike, in sicer v obliki milijardine dote nene dolarske princese. Možie so šli snubit hčer železniškega kralja Goulda. Kdor bi jo dobil, bj moral po dogovoru plačati ostalima dvema stroške za pot. Sreča je čakala Bonija de Casteilane. Svatba je bila svečana kakor še nik''er. Ko se je mladi zakonski par vozil v Pariz, se je začelo življenje, o katerem še danes radi pripovedujejo najstarejši Parižani Bon.i si je da! ob cesti v Bols de Bou'ogne zgraditi grad iz rdečkastega marmorja, in sicer po vzorcu Tranona v versaileskem paTku. Tamkai le sprejemal kralje in kneze. -Vsak mož ljubi vsaj nekaj pri ženski. Jaz ljubim pri svoji že.ni denar, fci ga je prinesla. Moja ljubezen je torej pristna!« Takšne šale je uganja! ta novi Casanova ki seveda ni posveča.l posebne brige svoji zakonski zvestobi. V ostalem pa so ga često videli z lepo in duhovito milijarder-jevo hčerjo, tako da je bil — ka.kor pravi v svojih »Spominih« — pwej i zn en a d en, ko je prišlo do ločitve. Dnvžabna kronika Pariza pa je imela zaradi n.ie za nekaj mesecev hva'ežno gradivo. Tako se je Bonijevim doeodivščinam, k;er je bil res prizadet, priključilo še na stotine legend in izmišljenih z.srodbi<\ ki so praiv po krivem dolžile osamelega !ahkr>?1vca vseh mogočih zakonskih in zakonitih prestOD-kov Kako je Boni razumel spravljali svojo >boMšo po'ovico* v dobro voljo, kaže naslednji dogodek: Za ?1. rojstni dan 3';oje žane je Boni najel dej boulognskega go- zda. kjer je priredil veliko nočno s!av-nost Tri sto oseb je bilo povabljenih in tri stotisoč predvojnih frankov je b:!o stroškov. Po travi so bile položene prave perzijske preproge. Celo ameriški milijarderji, ki so bili med gesti, so strmeli. Za prostor je posredoval prj mestni upravi v sr>remstvu svojega strica, kneza Sagana. Ko so strica vprašali, zakaj prireja nečak tako ogromno slavje, je stric odgovoril kratko: »Kar za zabavo, gospodih Uradnik je dovoli.1 vse, kar sta hotela. Da je bila prireditev še bolj slovesna, je da! mobilizirati republikansko zardo. kj je stra-žila vse dohode v Bols de Bou!ogne. Toda tudi te slave je bilo konec. Markiza de Casteilane, rojena Gould, je zvedela za razne zgodbice svojesra m^ža. Med drugim so jj nesli na uho tuli moževo izjavo, s katero je kazal obiskovalcem svojega gradu spalnico svoje žene. Vsakomur jo je pokazal kot »kapelo soraive«. Boni in milijarderjeva hči sta se ločila. Kmalu potem se je razočarani mož na ulici stene] z ve; odo Talleyrandom, ki se je kar čez noč oženil z ločeno ženo svojega bratranca. Za Bonija so se pričeli s'abi časi. Posta! je trgovec s starinami Kdor ga je obiska!, mu je ponujal — samo za gotovino — dele sraščinske otreme. KlMib skromnim sredstvom pa je bil še dolgo vzor moške elegance: rože ni nikdar pozabil vtakniti v gumbnioo, če je šel na ulico. Umrl je po dveletni bolezni , 65 let star. Prav za prav Je čudno, da ni bil starejši. Kajti lepi časi,' ko so se vršile v Boie de Boulogne slavnosti njegovega kova. so 2e tako daleč. Vsekako mu je bila prihranjena ob smrtni uri jeza, ki h) ga bila gotovo pograbila, če bi bil zvedel, da so se ob njegovi smrtj predramili samo knji-srotržci. Vsebina njeeov.ih knlig je postala snet zanimiva. Dobiček te zadnje reklame pa so vtaknili drugi! Pri takšnih živcih mora biti dober tek Ameriška skupina gradbenih delavcev, ki obedujejo v vrtoglavi višini 250 m, rekoč v zraku. Delavci sedijo na železnem ogrodju nebotičnika UKO- Pradavno življeu čudeži paleobiologlje Novi rektor dunajske univerze dr. Othe-nio Abel je imel pri svojem nastopu predavanje, v katerem je obširno razpravljal o metodah in uspeh h znanosti, ki se bavi s proučevanjem pradavnega življenja, t. j. paleobiologije. Ta znanost je prišla v novejšem času do čisto novih izsledkov na temelju spoznanja, da je oblika telesnih udov posledica njih naloge in da kažejo iste prilagoditve pri živih in fosilnih oblikah isti načrin življenja, življenjski sledovi pradav-nosti imajo vrednost neposrednih življenjskih dokumentov. Iz stopinj praživali sklepamo lahko na njih način prenrkanja. lego končin, telesno velikost, obliko in pro-porcijo. Celo o popolnoma neznanih nam živalih sklepamo lahko po stopinjah na to, v kakšno vrsto in razvojno vrsto so spadale. Sledovi ugrizov in ostanki hrane na gost'ščih in v telesnih duplinah nam tudi mnogo pripomorejo do spozr.anja pradavnih živali in njih življenjskega načma. številne fosilne živali so nam ostavile svoja stanišča in votline. Na ostankih okostja itd. lahko doženemo bolezenske spremembe. Baš znanost o boleznih fosilnih živali je v zadnjih letih zelo napredovala. V nekih primerih je utegnila ugotoviti celo hormonalne motnje. Takšna in podobni, spoznanja so v mnogočem razširila naše znanje o življenju fosilnih vrst. Seveda pa ne gre v prvi vrsti za to znanje, temveč za spoznanje zakonov, po katerih se ravna življenje sploh. Eden najvažnejših med temi zakoni je zaken o premočrtnem razvoju, ki veli. da se razvoj ne povrača in da se nekoč okrnjene ali izgubljene oblike ne vračajo več. Drugi važni zakon je zakon o povratku vseh vrstnih razvojnih stopenj v emtorionalnem razvoju posameznika. Vsi zakoni pa so podrejeni višjemu »biološkemu zakonu vztrajnosti«. Smrt Masarykove svakinje Konec oktobra je umrla v Brooklynu dr. Evehna Garrigue, sestra pokojne žene češkoslovaškega predsednika Masaryka. Masarykova sraki nj a je 1. 189J. doktorirala na Medica] College of the Womans Hospital, nakar je prevzela vodstvo zavoda, v katerem je poučevala anatomijo in tečaj za strežnice. Pozneje se je v Parizu in na Dunaju specializirala za nevro-patologijo ter je imela zdravniško prakso v Brooklynu. Masaryk ima še tri žive svakinje: Eleonoro Garrigue Fergusen, Alice Garrigue Mott in Esperanzo Garrigue. Strogi ukrepi proti delavcem v Rusi ji Svet ljudskih komisarjev v Moskvi je izdal dekret, ki odreja, da se ima vsak delavec, ki izostane tudi samo en dan brez vzroka z dek. odpustiti brez odpovedi. Vr.hu tega izgubi vse pridnosti, ki jih je imel za časa zaposlenosti. Druga represali-ia je še huiša od prve. ker pomeni fcon-feretno, da se delavcu odvzamejo i; .kazni ca za živila, stanovanje in druge ugodnosti. Tako ukorjeni delavec je s tem popolnoma uničen, ker ne dobi rtri nobenem državnem podjetju več sedli v Fokkeriev aparat C H 16fS. ki ga ženejo trije motorji tipa VVright. ki razvi-ta'o skupno 1000 k. s in napravijo do 180 kilometrov na u»-o. V štirinajstih dneh bodo izletniki zopet doma. V tem času ra ho« do videli v majlnih etapah Rim. Vezuv, Ftno in Catan;o. od tam poidejo čez G;r-genti in otef; Pantellerio v Tur>;s. čez gorovje A''(is do južnega roba Sahare, nazaj pa čez Fez. Tetuan Seviljo. Barcelono in Mar«ei'le v Curih MittelVolzer ho ponovil sličen izlet prihodnje leto v marcu. Pred veselim dogodkom v Boltrariii Kakor poročajo iz Sofije, bo postala bolgarska kraljica Giovanna v januarju 1933 mati. Primer navidezne smrti V Braili (Poimunska) je umrlo za 1e-garjem mlado dekle po imenu Nikolina Lepusco. Zdravnik je ugotovil smrt in je dal truplo prenesti v mrtvašnico. Drugo jutro pa je našla strežnica krsto prazno in dozdevna mrtvakinja je čepela v nekem kotu. Zdravn k, ki so ga takoj pozvali, ji je dal injekcijo, vendar je dekle umrlo čez kakšno uro — tokrat zares. Truplo so dali obducirati, da ugotovijo, ali ni kriva te smrti zdravnikova injekcija. Francoski škandal z utajevanjem davkov Po poročilih iz Pariza 6e je raztegnil po« stopek francoskih oblasti gl<;de utajevanja davkov z boni Trgovinske banke v Baslu ha 1018 oseb Glede na toliko število krivcev bi potrebovalo sodišče tri leta časa. da bi zadevo preiskalo in sestavilo obtožnico. Da pa ne bo trajalo delo toliko časa, je p<°-rišfco sodišče raz>del:.lo obtežino gradivo med 38 sodnikov, ki bodo spešili zadevo kcl f-cor se bo dalo. Tako upajo, da se bo lahko začel proces proti sleparskim bogatašem že letos v de-ceniibru. Amy Johnson v zapadni Afriki Mollisonova žena Amy Johnson, f c i leti iz Londona v Capeto\vn. je v torek opoldne pristala v Gnou odkoder je po krat-kem odmoru nadaljevala pole,t proti Duaii. ANEKDOTA Pred palačo Društva narodov je našla postrežnica zavoj. V njem novorojenček in listek s kratkimi besedami: vOče sedi v Svetu Društva narodov.« Postrežnica je odnesla nepričakovano najdbo v predsedstvo. Predsednik je v veliki zadregi, končno pravi: »Prosim, odnesite najdenčka v giavno tajništvo.« Na listek pa je nap sal besedo »Zaupno«. V glavnem tajništvu je bilo vse presenečeno. Uradniki ne vedo, kako bi pomagali. Končno se je oglasil vrhovni inšpektor Društva narodov Maier: »Nemogoče da bi otrok izviral od tu, kajti, p^v'č, pri nas ni še nihče nikoli delal s strastjo in ljubeznijo, drugič nima to, kar pride iz nas, nikoli ne rok ne nog, tretjič se ni pri nas še noben akt rešil v devetih mesecih!« Ribolov za zabavo v dobi sesalnih naprav za prah. t Michel Zevaco: 198 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. »Videl bera!« Noeilo se je že, ko sta se vrnila v mesto. Jehan ni smel tratiti časa, ako je hotel pred zaprtjem vrat dospeti v novo skrivališče. Poslovil se je od viteza in urno krenil proti Montmartrskim vratom. Pardaillan ga je spustil nekoliko naprej in jo nato od daleč ubral za njim. Videl ga je. kako je s svojimi dolgimi, prožnimi koraki krenil skozi mestna vrata. »Ali ne bi šel stražit na njegov prag?« je pomislil sam pri sebi. Nekaj časa ie okleval, nato si je dejal: »Prepričan sem. da ga tii nihče zasledoval... Nai bodo še tako zvin. vendar ne morejo uganiti, kje bo spal. Zato ni misliti, da bi ga čakalo nocoj kako novo razburjenje Sicer je pa pozno; glej, že zapirajo vrata.« Obrnil se je in krenil po ulici Sv. Dionizija. »Skrajni čas je, da se obesim temu Perfektu Goulardu za pete. Edino ta mi more pokazati pot do Acquavive... Ce ga najdem, se pomeniva o marsičem!« Jehan Hrabri je prišel do hiše. ki mu jo je bil označil Gringaille. Tudi on je bil prepričan, da ga nihče ne zasleduje. Preden je potrkal na vrata, je še pogledal okoli sebe. Koliba je bila prislonjena ob vogal zidu, ki je obdajal velik, nepravilen štirikotnik, čigar dve stranici sta bili vzporedni z mestnim obzidjem. Ob tisti strani, kjer je stal Jehan in ki je bila obrnje- na proti Montmartskemu predmestju, sta sloneli še dve podobni hiši. Od hiše do hiše je bila precejšnja razdalja. Na tej strani obzidja so pravkar začenjali graditi ulico in povsod, kamorkoli si se ozrl, so ležali veliki kupi gramoza. Hiša je imela zaradi tega v pročelju samo eno nadstropje, zadaj pa dve. Jehana je sprejela stara ženska, ki ga je gostobesedno ogovorila : »Nu. vendar ste prišli, mladi gospod? Nestrpno sem vas pričakovala. V mojih letih človek ne leže rad pozno spat. Pojdiva, da vam pokažem sobo.« »Ne zamerite, gospa,« je vljudno rekel Jehan, vzpenjaje se po strmih stopnicah, »mislil sem, da bom našel moškega — Enooki Simon mu menda pravijo.« »Simona ni več tu,« je odvrnila starka. »Prav danes se mu je nasmehnila sreča: prodal je hišo... Tu je vaša soba. gospod plemič. Ce bi kaj potrebovali, pridite in potrkajte: moja spalnica je spodaj. Lahko noč, gospod plemič.« Starka je postavila svečo na vegasto mizo in pustila začudenega Jehana samega. »Vraga,« je rekel sam pri sebi, »kaka nepričakovana prodaja! Tn ta brlog! Gringaille je dejal, da ne bo zelo udoben. Pa je kar čisto gol. Najrajši bi pri tej priči odšel.« Pomislil je, nato pa sklenil takisto kakor Pardaillan: »Kam naj se obrnem ob tej uri? In kdo bi neki mogel slutiti, da sem tu? Kvečjemu če so zasledovali Grmgailla ... To je mogoče, a verjetno ni. Vino je natočeno, treba ga je izpiti.« Vendar je bil pa toliko vznemirjen, da si je skrbno ogledal čum-nato. Vrata so se mu zdela trdna. Imela so močan zapah, ki ga je Jehan takoj potisnil v skobo. Nato je odprl okence in pogledal ven kaj. »Do vrta je obilno dve nadstropji. Na levi — obzidje. Hm! Ta zid je zelo blizu okna! Nu, vendar mislim, da se s te strani ni bati presenečenja. Ležimo in zaspimo... Jutri zjutraj jo pa odkurim, in vrag naj me vzame, če še kdaj stopim v ta brlog.« Vse se mu je zdelo sumljivo: stanovanje in gospodinja s svojimi pojasnili, ki niso ničesar pojasnjevala. Kar očital si je svojo neza-upnost; a naj se je še tako zmerjal, vendar mu je ostal občutek, da ni varen. Zavil se je v plašč in legel, oblečen kakor je bil, z golim mečem pokraj sebe. »Zaspimo!« Toda njegova vznemiri nosi je bila tolikšna, da dolgo ni mogel zaspati. Z napetimi živci je ležal na postelji, gledal v temo m prisluškoval. Mir in tihota sta ga nazadnje u tolažila. Zadremal je ... Sredi noči se je mahoma zdrznil iz spanja. Okoli njega je bilo tema kakor v rogu. Bilo mu je, kakor da bi ga dušilo. Oster vonj ga je stiskal za vrat. Odprl je oči. Zazdelo se mu je, da ga milijoni iglic zbadajo v zrenice. Zamižal je in potegnil na uho. Z vseh strani je slišal čudno, zlovešče prasketanje. Pod njim se je oglašalo mogočno rohnenje, ki ga ni hotelo biti konca... Bil je popolnoma zbujen, a občutki, ki so ga navdajali, so se mu zdeli tako nenavadni, da je zagodrnjal: »Vraga, kakšna mora! Duši me, prav res da me duši! Zbudimo se — tak zbudimo se že!« Občutek, da ga duši, je postajal čedalje hujši. Vse težje in težje je dihal. Pot mu je curkoma lil po telesu. Nenavadna vročina je prihajala Bog si ga vedi odkod. Jehan je obupno brcni! in zastokal: »Prekleto! Ali se res ne bomzbudil!« PRIMORJE : RAPID Zanimiv mariborski gost Jutri se sestane novinec I. razreda ma-ribo:?ki Rapid z ljubljanskim Primorjem. Kap:d je baš začel serijo zmag. ko ga je doletela usoda, da je moral po sklepu JNS na pobudo priziva Ceiia, pričeti borbo za vktcp v I. razred. Vse te težke borbe je dovršil Rapid zmagovito V Mariboru tudi računajo, da bo Rap d odnesel točki ali pa vsaj točko jutri v prvenstveni' tekmi proti Primoij-u. To je vse mogoče, posebno v nogometu, ki bi ne bil nogom°t, če bi se v njem ne doživljala dosledna iznenadenja. V to verovati je rnog< če tudi zaradi tega. ker Primorjaši še niso f t in v kondiciji. kar bi Rapdu dajalo veliko upanja na zmago Lep uspeh preteklo nedeljo, ki so ga Primorjašd dosegi; nad predstavnikom Maribora, ie pokazal še mnogo pomanjkljivosti v poedi-nih delih meštva Primorja. V ostalem: pričakovati smemo zanmivo borbo in prepričani smo, da bo Rapid izpolnil nade ki jih vanj polagajo njegovi pristaši. Tekma se bo odigrala cb v«akem vrerrenu na igrišču Primorja ob 14 30 Ob 33. igrata, predtekmo moštvi Svobode II. in G afike. Službene ohfave LNP (Nadaljevanje s seje p. o. dne 16. 11. 1932.) Odobrijo se prijateljske tekme 20. t. m. Zagorje : Litija v Zagorju. Trbovlje : Dobrna v Trbovljah, Hrastnik : Jugoslavija v Hrastniku. Določijo se termini za od-igranje prvestven h tekem z Rapldom: 20. novembra Primorje ': Rapid v Ljubljani, 27.: Rapid : Svoboda. 4. decembra: Ma-ribor : Rapid. 11.: Rapid : Ilirija, 18.: Rapirl : železničar, vse štiri v Mariboru. Za SK Celje v drugem razredu MO Celje: 27. novembra: Celje : Olimp v Celju. 4. decembra: Celje : AUet:ki v Celju, 11.: Celje : Laško v Celju, 18.: Celje : Jugoslavija v Celju. Protest SK Šoštanja proti verifioiranju prvenstvene tekme šoštanj : Laško se odstopi SZNS v Ljubljani v izjavo. Na znanje se vzamejo zapisniki MO Trbovlje cd 14. t. m., MO Maribor od 31. oktobra in 14. t. m ter MO Celje od 7 in 14. t. m. Protest Maribora proti ver fioiranju prvenstvene tekme Maribor Ilirija, odigrane 9. oktobra v Ljubljani, se na podlagi izjave SZNS v Ljubljani zavrne, ker se konsta-tira, da je v protestu napadena sodnikova materialna odločitev, proti kateri protest že načeloma ni mogoč. Iz istih raz'ogov se zavrne tudi protest čakovečkega SK proti verificiranju prvenstvene kvalifikacijske tekme Cakovečki SK : Rapid 23. oktc-bra v Cakovcu, in ker ie bil sodnik pravilno delegiran. Verif cirajo se tekme Ilirija : Maribor 3:2, Rapid : Čakovečki SK 5:2 in Rapid : Celje 5:4 ter se s tem kvalificira Rapid v nadaljnje tekmovanje v prvem razredu. Kazenskemu odboru se predasta sodni-ški poroč ili o prvenstvenih tekmah Slovan : Jadran z doseženim rezultatom 4:1 in Laško : Jugoslavija 3:2 v nadaljnje postopanje. Na znanje se vzamejo dopisi ZNP Zagreb št. 1641/32 od 10. t. m., dopis Gradjanskega SK čakovac od 9. t. m. ter poročila službujočih odbornikov g. Ko-niga od 13. t. m., g. Salekerja od 6. t. m. in g. Tomca od 13. t. m. Verificirajo se s pravom nastopa 26. t. m. za Hermes Mihelak V.ncenc, za Rapid Fišer Friderik, za MariboT Kislinger Rudolf, za Sparto Ljubljana, Majhenič Al. Poziva se Svoboda. Maribor, da pošlje do prihodnje seje legitimacijo igralca Kis! n-gerja Rudolfa. — Zavrne se verifikacija igralcev Co 21 članic iz društev Ljubljanski Sokol, Sokol I. Tfa bor. Sokol III. SoKoi .IV., Ljuoliana—Šiška. Zg Šiška. Moste. ZalMedvodt, Kočevje Radomlje. Stara Ce. k« v št. Viti nad Ljubljano, Brezovca >n Trebnje, ž upa Novo mesto Ker je tečaj izredne važnosti za čim uspešnejše Jeio v te ovadnici, b pričakovali večjo udeležbo Tectn vod.ta župna načelnica sestra Silvi Boltauzerjeva in sestra Anuška Jugova. fcot predavatelji in predavateljice pa sodelujejo v tečaju bratje in sestre župnega tehničnega odbora Predavanja se vršijo dnevno od 8. do IZ in od 14. do 18 Sestre tečajnice bodo dobile v tečaju- vso potrebno snov vajah na orodju, v lahki atletiki, prostih va» jah itd. kar jim bo brez dvoma izvrstno služ'lo kasneje pri vadbi v scfeolski telovadnici. Želimo tečajnicam kar najlepših uepehov pri njihovem nadaljnjem delu v telovadnici, zlasti glede na pokrajinski zlet prihodnje leto v Ljubljani. idejna šola Sokola Ljubljana II. Po navodilih Saveza SKJ morajo vsa društva ta mesec prirediti idejno šolo za novo članstvo. Sokol Ljubljana II. priredi v ponedeljek 21. t m. ob pol 20 predavanje br. dr Pavla PestotniKa: Sokolstvo — vzgoja k nacionalizmu in demokratizmu. Dne 22. t m ob 19 bo predaval starosta br. dr šubic: «0 organizaciji Sokola kraljevine Jugoslavije« in 25 t. m. ob 19. župni načelnik br Lojze Vrhovec: »O pomenu sr&olske telovadbe. Vsa predavanja bodo v tclovadn;ci na realki Idejna šola je strogo obvezna za vse - letu 1932 pristorivše člane. k. so prebili šestmesečno poskusno dO**o, ostalo članstvo pa ie b*<»tsko vab Ijeno. Svečana zaobljuba članstvo bo pri telovadni afeademiji 3. decembra ob 20. na rea'fosebno nazorno podajan ie delovanja nihalnih organov, ki so važni za te^vadca in športnika. Obris starostnega razdobja, v katerem naj se va-d:jo posamezne na noge. bo dobro služil predve^m vad'teliem. Sokol Ljubljana—š'ška ima uradne tire statičnega odseka vsak netek od pol 10 do tri četrt na 20. v S fcolisfcem domu. Iz na dežel? Iz Krškega Izredna plodovitost gobanov. Gobii blagoslov je bil v naši oko ici res izdaten i;i v zvezi z njim ie bilo tudi prekupčevanje s svežimi in suhimi eobami izredno živahno. Te dni i« našla Mariia Požunova iz Krajnih Rrd skupino štirinajstih veselih ju rekov, ki se niso ustrašili bližajoče zime. Štirfe večji, ki so sestavljali tako rekoč osnovo skupine, so bili počasnejši, zato pa se je ostalim desetim bolj mudilo in so posrnali kar iz stebel in klobukov svojih bratcev, kar je izredno redek primer. Zanimivo skupino ie Marija Požunova prinesla krškemu dopisniku >Jutra«. kr— Razstava slovenskih umetnikov. Glede na zadeven članek, ki aa je prinesel »Slovenec« 11 t. m., ie »reba navesti naslednje: O razstavi slovenskih umetnikov so liud''e vedeli toliko kakor nič. če niso po naključju zašli v gostilno, kjer se je razstava vršila. Tudi so plakati (v celem triie). ki so bili izvršeni ponoldne pred dnevom razstave, nonolnoma molčali o imenih, ki jih navaja »Slovpnčev« dopisnik. To bi la»ko bilo zna no »SVivenčevemu* dopisniku Slabega obi «ka razstave oač ni mo"la biti kriva krška »naoredno«tc ne skraino ne-odna organizacija te nrirpdMve <"> ie raz«tnva imela namen zvezati podeželje z na!imi umetniki, bi morala biti nrir^iena drugače in v primernejšem prostoru. « kr— šola in dom. V nedeljo ob 15. se bo v šolski telovadnici vršil ustanovni sestanek društva »Šola in dom«. Iz Ljubljane prispe bivši prosvetni šef s. dr. Dragotin Lončar, ki bo imel predavanje. Pridite! ★ BLED- V nedeljo 20. t. m. bo odigral g. Ciril Vidmar iz Ljubljane z blejskimi šalii-sti simultanko. Udeleženci naj prinesejo » seboj po možnosti igralne deske. K sestankn so vabljeni vsi naši šahi»ti. METLIKA. V nedeljo 20. t. m. se bo vršil ob 14. v prostorih bivše davkarije v mestni -tanovni občni zbor Tujsko-prometneaa društva. Udeležite se zbdra polnošteviino! POLJČANE. V sredo je odšel odtod za postajnega načelnika v Zreče pri Konjicah dolgoletni tukajšnji železniški uradnik g. Franc Kozjek. Sokol mu ie na prejšnji večer priredil v svoji dvorani prisrčno odhodnico. Br. Kozjek je bil neumoren ssnkolski delavec in izvrsten družabnik. Tudi njegova soproga m hčerka sta vedno z vso vnemo sodelovali. Na odhodnici so se spominjali njegovih zaslug starosta postajni načelnik br. Lovre-', prosvetar br. Kovic, br. Živko in br. Vod;> nik in v imenu planincev g. .Žen. — Umrl ie v Cretniku pri Policanah 75-let znani posestnik g. Ivan Kodrič- Zadela ga je kap. Blag mu spomin! PRAGERSKO. V nedeljo 13. t. 111. ie g. dr. Pučnik iz Slovenjske Bistrice pomagal ustanoviti na Sp Polskavi organizacijo JRKD. V nagovoru ie očrtal g. dr. Pučnik razmere, ki so bile pred 6. januarjem 1- 1929.. katerim je napravil konec naš modri vladar. Minili so žalostni časi strankarstva in vsi se hočemo strniti v polit, organizaciji JRKD, ki ie velikega pomena zlasti tudi za našega kmetovalca. Nato je govornik prečital program in organizacijski statut. Izvoljen je bil na-sledni odbor: predsednik c. Kajšp. blagajnik g. Samastur. tainik g. Batier in še drugi odborniki. — Na Pragerskem in v okolici se je v zadnjem času razširila svinjska bolezen rdečica. SEVNICA OB SAVI. Gospodarsko^oeialni odsek krajevne organizacije JRKD v Sevnici je sklenil, da otvori stilen nedeljski tečaj o prosveti, zasebni in zadružni samopomoči. Ki naj bi bil nekaka nadaljevalna šola za vso kmečko in delavska mladino. Tečaj ima n;»-men. dajati pouk it. nasvete o vseh socialnih, gospodarskih, političnih in kulturnih vprašanjih. Otvoritev tega vprašanja bo v nedeljo 20. t. m. ob 8. v osnovni šoli. Tečaj ho vsako nedeljo. Vabljeni vsi! ŠMARJE PRI JELŠAH. Pododbor ZKD za sodni okrat Šmarje je imel 12. t. m. prvo s?-io. Izvoljen ie bil naslednji odbor: predsednik Berce Rafko, tajnica Rožičeva Ela, bi 1-gajničarka Straškova Ivanka; namestniki: dr- Sašel Joso. Bevc Franio in Zidar Milo-van. Na seji je bil tudi sestavljen podroben program za prosvetno delo v področju pododbora. — Primorski večer IG. t. m. je prav dobro uspel- > Mor je adrijansko« je otvori lo večer. Učiteh g. Berce pa nam ie očrtal posledice rapallske pogodbe. Večer je zaključila pesem ^Oj Doberdob«, ki jo je zapel moški zbor. — pogrešanega vajenca Sečka Lu-dovika, ki ie bil uslužben pri trgovcu u. Loschniggu. so naš$i pri niegovi materi v Murski Soboti. Radio Sobota, 19. novembra LJUBLJANA 12.15- Plošče — 12.4o: Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče. — 17: Salonski kvintet. — 18: Angleščina — 18-30: Gimna-stične vaja. — 19- Poglavje iz sociologije. — 19.30. Planine in planinci. — 20: prenos iz Uniona. — 22: Čas, poročila. — 22.15: Samospevi ge- Jos. Sivec in Avg. ŽivKi. Nedelja. 2(1. novembra LJUBLJANA 9.30: Cerkvena glasba. -10: Versko predavanje. — 10.30: Gospodarsko predavanje. — 11: Salonski kvintet- — 12: Čas, poročila, plošče. — 15-15: Žensko predavanje. — 15.45: Plošče. — 1(5: Zlatorog. — 20: Prenos koncert z Dunaja. — 22.30: Čas, poročila. - BEOGRAD 12-30: Orkester. — 16: Narodna glasba- — 20: Prenos programa z Dunaja. — Ciganska godba. _ ZAGREB 11.30: Končat na ploščah. — 17: plesna glasba. — 20: Koncert z Dunaia. — Lahka glasba. — PRAGA 19.25: Slovaške pesmi. — 20-15: Godba na pihala — 21-35- Pevski koncert. — 22.20: Plošče in jazz. — BRNO 19.25: Pevski koncert. — 20.15: Prenos iz Prage. — 21.15: P>-potne pesmi. — 22.25: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17: Koncert solistov. — 20: Pevski koncert. — 20.40: Prenos z Dunaja. — DUNAJ 10: Schiedermavrjev koncert. — 1125: Plošče — 12.45: Lahka glasba. — 15.30: Komorna glasba. — IG 50: Popoldanski koncert. _ 19.35- Pesmi - 20.05: Mojstri dunaiske operete. — 22 45: Plesna giai*-ba. — BERLIN 20: Draseke: ReQuiem — 2105: Mešan program. - KONIGSBERG 19.05: Prenos opere. — 20.55: Koncert na čelo. — 21.25- Prenos iz Berlina. — MCH-LACKER 19.15: Skladbe za čelo- — 19.45: Beethovnova simfonija »Eroica«. — 20-30: Nagrobne pesmi. _ 21.45: Kantata iužnegi tečaia. - 22.45: Plošče in orgle. — BUDIMPEŠTA 17.45: Igra. — 20: Prenos z Dunaia. — Koncert ciganske kapele. — RIM 16 45: Vokalen '"n instmmenta'en koncert. — 20.30: Operni večer. Cene malim oglasom Zenitv* tn dopisovanja, vsaka beseda Din l*— ter enkratna pri-srojbma ta iifro ali ca dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega tn reklamnega enačaja: vsaka beseda Dm l.—. Po Din i.— ta besedo sa zaračunajo nadalje vsa oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto*, »Kapital*, »V najem*. »Posest*. »Lokali*, »Stanovanja odda*, »Stroji*, »Vrednote*, »Informacije*, »živali*, »Obrt* In »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* (n »Zašlo-tek*, če se t oglasom nudi zaslužek, miroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama liče zaslužka ali službe, plača se vsako besedo 50 pat. Pr! vseh oglasih, k! se earačunajo po Dtn I.— ta besedo, se taračuna enkratna pristojbina Din 5.— ta iitro aH ta dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega enačaja se računajo po 50 par ta vsako besedo Enkratna pristojbina ta iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, tnaia Din 3.—• Najmanjši tnesek pn oglasih po 50 par ta besedo, je Din 10.—, Vi oglasih po I Din ta besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine ta male oglase fe plačati pn predaji naročila, oz*-roma hh fe vposlati v oismu obenem s naročilom. Za i?liklavža • n v • v in Bozie 10 mičnih mladinskih knjig, vsaka z nad 50 slikami. Dobi se jih v vseh podružnicah »Jutra«. Po pošti jih razpošilja uprava »Jutra« v Ljubljani. G. Th. Rotman: Janko in Stanko Skozi eno izmed odprtih oken sta zletela naravnost v dvorec. Tam je zadovoljno sedel stari bogataš in pušil vodno pipo: SST! SST! Tedajci pa so se zganili zastari; slišal je skok, toda videl ni ničes-ar. Toliko, da ni cd strahu izgubil copate. »Ali boste takoj izpustili ubogega najemnika in njegovo ženo?« je kriknil Stanko s kar iroči strašnim glasom. Sluibodobi \ saka beseda 50 par: za dajanie naslova ali za šifre n3 3 Din. (1) Višjo natakarico sprejmem. 01'Sirne ponudbe s sliko na hotel »Jadran«. Bakar. 47502-1 Prodajalko ;w> možnost; i jamstvom, sprejmemo '.akoj za svojo d-:aj!uv trgovino z & k' >bvladajo poleg brva>-skega '-udi nemški jez k Tovarna letnikov In nogavic J'>sip V;dmar. Ljub liana. P-ed škofijo *t 19 47534 1 Natakarico pošteno in popolnoma ve-Sfo gostilniške obrti, lepe 7.nna:ijos:i. zdravo, s 1000 D'o kavcije- sprejmem takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 47074-1 Pletiljo d.,- izurjeno sprejme takoj strojna pletarna Ja-v o r nik v Mariboru. Vo:«š-niška ulica 2. 47Glj5-l Lesostrugarja (Spretnega in vajenega galanterijskih de', sprejmem takoj. I.e d.'bro :zurjeni naj pošljejo ponudbe na na.slov: Drago Višnar, Jh-senice. Sprejmem [ra tudi izurienesa izdelovalca lesenih igrač. 47G81-1 Mesarski pomočnik samostojen v vseh mesnih izdelkih, dobi takoj stalne službo. Nas'ov v ogVsm-m oddelku »Jutra«. 47783-1 Trgovec-vdovec dobro situiran, potrebuje za takoj več gospodičen z debele. čedne zunanjosti in jobre računarice. ki imajo veselje do gospo-dinistva in trgovine. Po niidb.* ja ogla=ni oddelek »Jutra« pod »Računa rica«. 47722-1 Knjigovodinja samostojna, s perfe-ktniim znanjem nemškega in srbohrvaškega jezika, dobi takoj nameščen je. Ponudbe z navedbo plače na oglas, oddelek »Jutra« pod »Perfektna 777«. 47703-1 Večletna moč dobro izurjena v stekleni in porcelanasti stroki — zm ožma samostojno voditi trgovino, vešča tudi v nakupovanju blaga, kalkulaciji in vseh pisarniških delih. išče nameščenje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Eleja«. 47710-1 Mlado kuharico samostojno, išče restavracija v Ljubljani. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« podizobrazl>o — sprejme takoj trgovina z mešanim blagom. Prednost Imajo bčerke železničarjev. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dežela«. 47593-44 Kroj. vajenca spreime Lojze Preželj v Ljubijanii. Sokolski dom — Tabor 13. 47737-44 Kdor išče mesto pot nik*, plača za vsako besedo 50 par; za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. — Kdor sprejema potnike, pla ča besedo po 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (51 Zastopstvo šager-predmeta za Slovenijo. proti gotovini* oddam Vpraša^' v hotelu »Slon«. 47362-5 Mesečni zaslužek lahko Din 4 do 5000. — Iščem agilnega potnika za obisk privatnih strank. — Po-nodbe na oglasni odde-ek »Jutra« pod šifro »Pro vizija št. 12«. 4,71101-5 Vsakdo more pri nas kupiti prostor ali hišo na ueznatne mesečine obroke (počenši od 90 Din in pa višje) za ceno brez konkurence in v najlepših delili Beograda Mi iščemo inteligentne. poštene in sposobne gospode ter gospe v vseh krajih Jugoslavije kot reprezentante našega podjetja, ki bi v smisto navodil nabirali kupce za stc.vbisča in hiše Mi nudimo vsakemu svojemu reprezen-taur.u možnost trajnega in velikega zaslužka. — Gospodje in gospe, ki so sposobni za gori navedeno nameščenje. naj vpošlj^jo svoje ponudbe pod šifro »Dobra i sigurna egzisten-cija« na Publicitas d. d., Beograd. 47684-5 Iščem zastopstvo boljših tvrdk. Vpeljan sem po vsej Srbiji kakor tudi južni Srbiji. Sprejel bi zastopstvo samo 7a Niš. Ponudbe na naslov: David Golubovič, Niš, Kadadžič-eva 1. 47690-5 Potnika agilnega, veščega in treznega sprajime tekstilna tovarna. Avto na razpolago Ponudbe na oglas, oddedek »Jutra« pod šifro »Avto-potnik 156«. 47680-5 Potnika za prodajo potrebnega blagu sprejmem za Ljubljano Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Drva«. 47731-5 Beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrukeije, plačajo vsako besedo 50 par; za šifro ali za dajanje naslova 3 Din. (4) Nemščino in klavir poučujem. Cenjene dopise prosim na oglaeiii oddelek »Jutra« pod »Strokovna učiteljica«. 47700-4 Instruirala bi vse predmete realne gimnazije. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Akadtmičaika«. 4774S-4 Oglasi trg. značaja p" j 1 Din beseda; za da • i anje naslova ali za j j šifro 5 Din. — Oglasi ; ; socialnega a 5 Din. (9) J Radio-aparat novega tipa, tri- ali štin-cvnega kupim na obroke po l(k) Din mesečno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poceni 100«. 47564-9 Vsaka beseda 1 Din; za dajanje na.slo-va ali za šifro pa 5 Din. (101 Bencin-motor 10 HP, Lang»'nwo!f. ležeč, prav malo rabljen, nudim za 6000 Din. Vzamem tu dd bančne vložne knjižice. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Bencinmotor 6000«. 47536-10 Vozove 3 težke, 2 srednje težka, v prav dobrem stanju, kakor tudi komate in razno konjsko opremo radi vpeljave avtom obilne vožnje po nizki ceni proda Mihael Omahen — Višnja gora. 47076-10 Odprt avto štirisedežen. z majhno porabo b°nc.ina. takoj proda Oran. Ljubljana. Mestn-' trg št, 11. 47785-10 Avto, priložnost! Fiat limuzina 525 super. skoro nova, za vsako sprejemno cono naprodaj Ena tretjina na obroke. — Vzamem tudi avto v račun Muhič, Studenci pri Mariboru. 47770-10 za besedo. Oglasi ao-jijalnega značaja po jO pa,r beseda. Za da janje naslova ali '.a šifro 3 Din. oziroma 5 Din. (11) Kolo znamke »Aigloo«. belo. 1 leto rabljeno, zelo poceni prodnm. Naslov v og'as. oddelku »Jutra«. 4771S-.11 Ugiasi trg. značaja po 1 Din beseda; za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za dajanje naslova ai; za šifro pa 3 Din. (7) Mikroskop ku.pim. Ponudbe na ogla«, o-ddelek »Jutra« pod šifro »Mikroskop«. 47654-7 Rezervarje samo veiike kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »30.000« 47653-7 Strešne opeke 170 m2, ali Eteroit. f ran ko postavljeno Zagorje pri Kozjem (Polšak), potrebuje Bratuž Genovefa, Konjšči-na. Savska banovina. 47691-7 Vsaka beseda 1 Din; za lajanj* naslova ali za šifro pa 5 Din. (161 Hranilno knjižico Ljubljanske kreditne banke tudi z večjo vlogo, kupim proti gotovini. Ponudbe oa ogla«, oddelek »Jutra« pod »Prilika 6666«. 46910-16 Mizarja za pohištvo, samostojnega, z 10—15.000 Din sprejanom kot družabnika. Ponudbe ni oglasni oddelek Jutra ped »Lj-i-bljaiiska okolica« 47749-16 Hranilne knjižice štajerskih hranilnic kupim. Ponudbe z navedbo ceue na oglasni oddeleik Jutra pod »Vloga«. 477j1-16 Vložne knjižice Ljubljanske kreditne banke do 2.000.000 Din kupim. Pomudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Gotovina takoj«. 47752-16 Vložno knjižico Ljubljanske kreditne banke do 2,000.000 Din, prevzamem na prvo hipoteko. — Ponudbe na og as. oddelek »Jutra« p..>d »Varnost«. 47753-16 Pohištvo Vsaka beseda 1 Din: za daianje naslova ali za šifro pa 5 Din. (12) Kuhinjska oprava dobro ohranjena naprodaj v Mostah. Sušteršičeva 3. 47738-12 Spalnica popolnoma nova ugodno naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 47778-12 Oblačila 1'rg. oglasa po l Din beseda; za dajanje na slova ali za šifro 5 Di' Oglasi socialnega zna čaja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. (13) Nov damski plašč črn, iz finega blaga, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47708-13 Molčali Vsaka beseda 1 Din: za dajani« naslova ali za šifro pa 5 Din. (191 Skladišče in le-žarinski prostor ob kolodvoru v Ljubljani oddam v najem. Naslov v oglasnem, odd-lku »Jutra« 47661-19 j VsaKa beseda 1 Dv> j j ia dajanje naslova ali i i m šifro pa 5 Din. (331 | Pozor! Dobavljam vsako količino lapili letošnjih orehov, krompirja in o«talih deželnih pridelkov. Ponudbe na naslov: Anton Fricelj, Sv. Lovrenc na Pohorju. 4754633 Prvovrstni koruzni in 6in-kvantin ZDROB dobite po najnižjih cenah pri Pavlu Bertoncelj, valjčni mlin — Domžale. Vsaka beseda 1 Di.n; za lajanje naslova ali za šifro r« 5 Din. (15) Leskove palice v premeru 2—2 Vi cm, dol-ge 1.20 do 1.60 m, ponudite i obvezno ceno za komad io količino na na slov: Ilirija d. z o. z., Ljubljana, Dtinaj,ska c. 46 47550-15 Mizarji, pozor! Dostiele -o tor>olove v .-73 n« ološče (Sperrp atten). izvrstne za furniranje — po izjemno nizki ceni. Tvornica »Ukod«, Duna; ska cesta 31. 47403 Okroglice popolnoma siilie, bukove in hrastove stalno kupuje Ilirija družba. Dunajska cesta 46. 47662-15 Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (20) Parcelo fl!8 m1 veliko, pri »v. Krištofu prodam. Naslov pove oglasna oddelek »Jutra«. 47409-20 Stavbno parcelo krasno, v bližini k olod vo rs Vižmar je prodam. Pojasnila v Vižmarjiih 5t. 100 46806-20 Hišo novo ali staro, v ceni do 200.000 Din, kupim v Ljubljani ali najbližjii okolici. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra« 47530-20 Zidano hišo z opeko krito, 6 X 12 m, okna in vrata komplet — za odstraniti — za 15.000 Dio na. proda j v Streliški ulici 33. 47714-20 Vogalno parcelo preko 1000 m5 veliko prodam pod Rožnikom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 47643-20 Parcelo okoli 600 m!, na željo tudi več, kras.no zaraščeno, ob Dunajski cesti prodam. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jdtie«. 47644-20 Stavbni svet 800 ms, peščena tla, elektrika in vodovod, prodam Ponudbe na oglas, oddelek »Jut.ra« pod značko »Nova Ljubljana«. 47734-20 Stavbna parcela za vilo, cea 800 m2 velika. v bližini gavnega kolodvora . m ed K oba rid sko in Dunajsko cesto ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Plačilo v gotovini«. 47774-20 tanovanje Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Dia. (21) Celo hišo aH posamezna stanovanja oddam v najem v Kamniku. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« v Lniblja ni. 47563-21 V Mostah poceni oddam enosobno stanovanje s pritiklinami. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47670-31 Štirisob. stanovanje moderno, z vsem komfor-tom 7 u 6 i 6, gostilna Kajfež, Florijanska ulica št. 4 — telefon 2625. 47613 feuMSUsk Vsaka beseda 2 Din: za a^janje naslova ali šifre pa 5 Din (2S) Gospodična stara 31 let. z nekaj premoženja, trgovsko naobra-žena. želi poročiti 36—45 let starega gospoda trgovca ali državnega uradnika Resne ponudbe s sliko na oglas, oddelek »Jutra« pod »IVmanjkanje znanja«. 47694-25 Trgovec sam-ec, želi poročiti gospodično čedne zunanjosti in ki ju vajena voditi trgovino. Ponudbe s sliko na oglasmi oddelek Jutra pod »Lj-ubezein«. 47723-25 Glasbila Vsaka beseda 1 Din; ta dajanje naslova a Is za šifro pa 5 Din. (261 Gramofon kombiniran z radijem — prodam ali zamenjam za klavir. Naslov v oglasnem oodelku »Jutra«. 47745-26 Jazz harmoniko luksuzno, popolnoma novo, fabrikat »Lubas«, ugodno prodam Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Harmonika«. 47755-26 Živali Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (27", Siv maček tigrast, se je zgubil v bližini Slomškove ulice. — Najditelj naj ga proti nagradi prinese v Slomškovo ulico 23/1, desno. 47779-27 Izgubljeno Vsaka beseda 50 par: sa dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (28) Opremljeno sobo s separiranim vhodom, v lepi in mirni legi odda Zuoanc. Cesta na Rožnik ! št.' 51. 47698-23 Zelena jopica je bila izgubljena na Rimski cesti. Najditelja prosim, da jo proti nagradi odda v modni trgovini v Igriški ulioi 3 47730-28 Opremljeno sobo s posebnim vbodom, z eno ali dvema posteljama, poceni oddam blizu tramvaja v Sp. Šiški — Cernetova št 31/1-4. 47695-23 3 mesečne c)Obe r mestu oddam — Metelkova ulica 13. 47726-23 Prazno sobo veliko, e posebnim vhodom odda Društvo hišnih posestnikov v Ljubljani — Salendrova ulica štev. 6. 47701-23 Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (37> Najmodernejši brivski In damski salon v palači »Grafike«, se priporoča Matko šijakevič 387 Vata v tablah in za odeje najboljša in najcenejša, vedno na zalogi. Zahtevajte vzorce in cenik! TOVARNA VATE Maribor Dravska 15. 13503 MOŠKE-IN-DEDE • B L E K E Brzokuh prihrani 60 — 75 % na kurivu ter Vam hitro segreje kuhinjo. Uporabljiv na vsak štedilnik. 13278 Izdeluje ANTON PREBIL splošno ključavničarstvo Glince c. 1/6. MOLROCE posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane, divane m tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN capetnik. Mestni trg štev. 13. Ugodni n a-tc u p morske trave, žime, cvilha za modro-ce in blaga za prevleke pohištva. Podgane in miši ugonablja najbolj zanesljivo RATOL, ki je odlikovan z zlato kolajno in diplomo zato, ker je njegov uspeh dokazan pred oblastmi, a je poleg tega neškodljiv za ljudi in domače živali. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Izdeluje: BIOMEDIKA, Zagreb Hatzova 25. 13486 100% od Din 36,— od Din 85.— Od Din 54,— od Din 114,— od Din 128.— od Din 78— od Din 115.— J. L A W MAN Vaših želja zamoremo zadovoljiti z našo ogromno izbiro blaga za jesen in zimo, in nudimo: Za damske obleke, voln. Za damske plašče, voln. Za moške obleke štof . . Za moške obleke vol. sukno Za moške obleke kamgarne Za moške suknje Double . Za moške suknje, črno. sivo dalje. — Flanele. barhent. baržuni, pliši itd. najceneje. SPECIAUs' A TRGOVINA NOVAK - Ljubljana Kongresni trg 15 (nasproti nunski cerkvi) vr tf 'Mm* Čarobno grmičje, po katerem izginejo kožne kibe Q »Virginično čarobno grmičevje« Ha-mamelis (Hamamelis virginica = With Hazel) označujejo avtoritete kot čarobno zdravilo: O d s tr a □ i naglo kožne hibe. napne in po-sveži polt, prežene gube, ruge in druge pojave starosti. Kozmetično-znanstvena raziskavanja so izkoristila njegova svojstva in jih v posebno ugodni sestavi z drugimi in gredijencami za nego kože uporabila pri novi »Lavenor« vodi za kožo in obraz. Učinek dokazuje več kot beseda. Zato napravite poskus! Prakt. st+Jdenl^e stanejo: mala 20. srednja 36 in velika 4S Dio LAVExon voda za kožo Isi o I*ra z Izdelovatelj: Jiinger & Geb-hardt, ustanovljeno 1873, Berlin S 14. Zaloga Droge-rija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5. prej, lahko v Ljubljana, poštni p. 74 Kaj mora vsaka nevesta vedeti, preden stopi v zakon? Preden stopite v zakon, naročite takoj novo došlo interesantno in velepoučno ilustrirano knjigo s slikami, katero je spisal dr. L. Svoboda. Mladini je knjiga neprimerna. Pošilja se diskretno po pošti. Knjiga velja Din 40 (to je, da se pošlje denar na-pismu). Po povzetju velja Din 46. — AMBROŽIČ, 13500 rasa brada kot iglice To je še en vzrok več, zakaj morate uporabljati najpopolnejše milo za briti. Ali veste, da je Gibbs iznajditelj mila za briti ter da samo stoletne izkušnje omogočajo dosego tolike stopnje popolnosti. Poskusite vsaj enkrat milo »Gibbs za briti« in razumeli boste, kaj pomeni »briti je užitek«. vpo rahljajte K sod urejuje Davorin Ha vi jen. izdaja za Konzorcij »Jutra« Adolt Kibmkai. Za Narodno tiskarno d. d. kol tiskarnam Franc JezerdeJt. Za inseratnl del je odgovoren Alojz Novak. Vsi s Ljudi jam.