Grosuplje (centrala) sP 908 NflŠ KRRJ 2001 352(497.4 Dobrepolje) 1200101GS,2 h coeisi; d 5 INFORMATIVNO GLASILO OBCINL 1)0 B R L PO L J H letnik VII, št. 2 februar 2001 Andrej Škanteljje dobitnik letošnjega Jurčičevega priznanja Priznanje je prejel na slavnostni prireditvi ob kulturnem prazniku, ki je bila v Kulturnem domu v Grosuplju 8. februarja (na fotografiji mu priznanje podeljujeta predsednik Janko Jelinčič in Tatjana Lampret, vodja SLKD OI Ivančna Gorica). ČESTITAMO! Proslavo za kulturni praznik pa je pripravilo tudi Kulturno društvo Dobrepolje. Nastopila je večina sekcij Kulturnega društva, sodelovala pa sta tudi osnovna šola in vrtec Ringaraja. Na straneh: 6 in 7. Sprejet proračun za letošnje leto Na 22. seji OS je bil sprejet proračun za letošnje leto - glavni občinski akt, ki bo omogočal delovanje občine in zagotovil sredstva za izpeljavo plana investicij. Največja investicija bo tudi letos rekonstrukcija in dozidava Jakličevega doma. Člani sveta so bili seznanjeni o dosedanjem poteku gradnje, na seji pa je potekala tudi razprava o nadaljnjem delovanju kamnoloma. Več na strani 3. Iz vsebine Dobrepoljski večer na Bledu Ne pustimo se zadušiti z odpadki S pevci upokojenskega pevskega zbora Škrjanček Zagorica, vas, ki je dala Sloveniji največ motivov za priložnostne znamke Razvoj šolstva v Dobrepolju Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč z navodili za izpolnjevanje obrazcev Dobrepolje se je predstavilo na sejmu Alpe Adria Rezultati ankete v župniji Dobrepolje 10 let samostojnosti Zamujena priložnost Znamenje ob poti Naslednja številka Našega kraja bo izšla konec marca 2001. Prispevke sprejemamo do 12. v mesecu. 120010168,2 Ne pustimo se zadušiti v odpadkih! Sodoben način življenja in prekomerno trošenje dobrin prinaša s seboj tudi gore odpadkov. Sodobni človek se duši v odpadkih. Hiperprodukcija spodbuja proizvode, ki so razmeroma ceneni pa tudi hitro pokvarljivi in se hitro znajdejo med odpadki. V razvitih deželah zato z veliko intenziteto spodbujajo reciklažo odpadkov, saj je mnogo stvari po predelavi ponovno uporabnih. Pri nas so te stvari šele na začetku. Vendar bo tudi pri nas sedanja kritična situacija pripeljala do tega, da bomo morali mnogo več narediti na tem področju. V naši občini je bilo zadnjih nekaj let kritičnih, vsaj kar zadeva kosovne odpadke. Nismo jih imeli kam odlagati, ker ni bilo odlagališča. Ves čas smo se zavestno in pospešeno trudili, da bi razrešili tudi ta problem. Skupaj z občinama Grosuplje in Ivančna Gorica nam je uspelo izgraditi sodobno odlagališče komunalnih odpadkov, ki sicer še ni v celoti končano, saj se bo investicija nadaljevala tudi v letošnjem letu, vendar je že sedaj možno odlagati odpadke. Odlagališče bo po končanju vseh del eno izmed najbolje urejenih v Sloveli ij i. Kljub vsem zapletom je potekal odvoz gospodinjskih odpadkov normalno ves čas. Ob tem ponovno poudarjam, da mora imeti vsak obrtnik ali podjetje svoj zabojnik za odlaganje odpadkov in naj ne zasipava zabojnikov, ki so namenjeni gospodinjstvom, ali pa kot se tudi dogaja, voziti v zabojnik na pokopališču. Ta je namenjen izključno za pokopališče in moramo odvoz posebej plačati. Ko sem že pri pokopališču, prosim vse občane, da odpadke mečejo v zabojnik in ne zraven ali pa kar na vrh, ker mora potem to nekdo neprestano čistiti. V gospodinjske zabojnike pa ne mečite takih stvari, ki se jih lahko lepo sežge ali pa uporabi za kompost. Tu mislim predvsem plevel z vrta in veje od obrezovanje drevja. To po nepotrebnem zapolnjuje prostor, ki gaza drugo zmanjkuje in vsem skupaj draži odvoz. V občini Dobrepoljc bomo v letošnjem letu ponovno pričeli izvajati organiziran kosovni odvoz. Kdaj bo to, bo določil izvajalec odvoza, to je Javno komunalno podjetje Grosuplje. Prvi tak odvoz bo v spomladanskem času. Ponovno pozivam vse prebivalce občine, naj ne vozijo kosovnih odpadkov po dolinah in gozdovih. Te stvari ne zgnijejo in za dolgo časa pos-vinjajo našo prelepo naravo. Kosovne odpadke hranite doma, dokler ne bo ob- javljen datum odvoza, en dan pred tem pa jih pripeljite na zbirno mesto. Če pa je tako strašno huda sila, je možno kosovne odpadke iz gospodinjstva brezplačno oddati tudi na odlagališču v Špaji dolini v dopoldanskem času. Torej, namesto v dolino ali na gozdni rob, jih odpeljite na odlagališče v Špajo dolino (ob stari cesti Grosuplje -Višnja gora)! Res ne morem razumeti kulture nekaterih naših občanov, ki, meni nič, tebi nič, neusmiljeno vozijo odpadke vsepovsod, kot da so sami na svetu in, kot da moramo res vsi gledati njihovo nekulturnost. Pri tem še posebej izpostavljam odlaganje starih avtomobilov. Ni in ne more biti grše, kot odvreči star avtomobil nekje ob cesti ali v gozdu. Samo zamislite si, kam bo to pripeljalo. Star avtomobil ni komunalni odpadek in ga občina ni dolžna odvažati. Vsak odvoz je tudi potrebno plačati. Za odvoz avtomobila mora poskrbeti vsak lastnik sam, toda ne na rob vasi, ampak na odpad. Vsi tisti zbiratelji starih avtomobilov, ki iz treh naredite enega in pustite v naravi dve razbitini, se malo zamislite, kaj s tem povzročate. Vse to črno odlaganje je tudi kaznivo, čeprav se mi po eni strani zdi neumno, da se odraslim ljudem ne da dopovedati z lepo besedo, da se bomo s takšnim početjem vsi zastrupili. Občina ima za to ustrezen odlok in ponovno pozivam vse občane, da vsako črno odlaganje takoj javite policiji ali na občino, še bolje pa je, da storilce fotografirate, ker bomo imeli otipljive dokaze za pregon. Nekateri ste tudi tako pametni, da mi pripovedujete, češ tam je spet nekdo nekaj pripeljal, pa nič ne ukrepate. Ko pa vprašam kdo, je pa konec, pa tudi, če ve, kdo je bil. Kako naj potem zadevo preprečimo? Občina ima sicer možnost, da zaposli tudi občinskega inšpektorja, vendar ga je potrebno plačati. Vendar če se stanje ne bo izboljšalo, bomo posegli tudi po tem sredstvu, stroške pa zaračunali tistim, ki onesnaževanje povzročajo. Velik problem v občini je tudi odmetavanje klavnih ostankov na robove vasi ali ob gozdni cesti. To privablja medvede, potem sc pa čudimo zakaj hodijo prav okoli vasi. Vsa zadeva tudi grozno smrdi in je tudi nevarna za raznašanje raznih bolezni. Zaostrena situacija bo verjetno ta problem rešila na drug način, da bo klanje na domu v celoti ustavljeno. Vsekakor pa se da takšne vrste odpadkov neškodljivo zakopati v zemljo, samo malo truda je potrebnega. Včasih sc zgodi, da imamo odvečen gradbeni material, kamen, opeko, omet ali tudi material od izkopov temeljev ali dvorišča. To je neškodljiv material. Tega se tudi v skladu z odlokom, pod posebnimi pogoji, lahko odloži na primeren prostor in nazadnje poravna, toda ne v požiralniške jame ali v strugo poplavnih voda ali pa tako, da se vodo spelje na sosedovo dvorišče ali na javno cesto, kar se tudi mnogokrat dogaja. Seveda ni vsak gradbeni material tak, da se ga lahko tako deponira, nekateri gradbeni materiali so danes tudi taki, ki se jih ne sme odlagati kjerkoli (na primer salonitne plošče ali razni izolacijski materiali ali plastika). Občutek pa imam, da nekateri prav čakajo, kje bo kdo kakšen tak material pripeljal in ga takoj "okrasijo" z avtomobilskimi školjkami, starimi skrinjami in štedilniki, kar takoj dodatno zaostri situacijo in vzpodbuja še druge k barbarskemu odlaganju. V spomladanskem času tudi načrtujemo čistilne akcije. Že sedaj se po vaseh in po zainteresiranih društvih dogovorite, kako boste te akcije izpeljali, da bodo naše vasi in okolica vasi čimbolj urejena. Mnogo več pa moramo vsi skupaj narediti za preventivo. Tudi tukaj velja geslo: "Lažje je preprečevati, kot zdraviti!". Ekološka zavest mora preiti v naše mišljenje in nas prekvasiti od vrha do tal. Več se moramo o tej temi pogovarjati v družinah, v šoli, v podjetjih, v cerkvi, po vaseh in v gostilnah. Z dobro voljo in z visoko stopnjo zavesti se da narediti mnogo več kot z represijo, čeprav bomo tudi to uporabili kot skrajni izhod, če se stanje ne bo izboljšalo. V zavest nam vsem mora priti, daje črno odlaganje odpadkov za vse tudi nemoralno in nekulturno, za kristjane pa tudi velik greh, saj onečaščamo in mažemo to prečudovito božje stvarstvo. Vzpodbujajmo zaradi tega drug drugega, okrepimo naša prizadevanja in ohranimo našo deželo čisto in lepo tudi za naslednje generacije- Vaš župan Anton Jakopič februar 2001 Iz občinske uprave Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča bomo začeli izvajati Na strani 28 je objavljen Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki gaje sprejel občinski svet, v nadaljevanju tega sestavka pa so objavljena tudi navodila za izpolnjevanje obrazcev. Te boste vsi občani dobili tudi po pošti. Odlok javno objavljamo zato, da boste z njim vsi seznanjeni, da ne bo kakšnih dilem. Vem, da bo marsikdo zagodrnjal, češ kaj se spet to izmišljujete, saj imamo že vsega drugega dovolj, vendar smo med zadnjimi občinami v Sloveniji, ki to uvajamo in so nam že na vseh državnih organih očitali. Jasno je, da je to nadomestilo neke vrste davek na premoženje, ki je v vseh evropskih državah glavni davčni vir. Tudi pri nas ga že več let pripravljajo pa še ni sprejet. Ko bo sprejet davek na premoženje, bo to nadomestilo ukinjeno, ker bo davek na premoženje nekaj podobnega. To nadomestilo smo morali uvesti zaradi tega, ker bi se občina sicer znašla brez investicijskih sredstev. Samoprispevekje z 31.12.2000 prenehal veljati. S samoprispevkom smo zbrali v enem letu 38.000.000 SIT, karje bil izredno dobervirza, financiranje investicij. Z nadomestilom računamo, da se bo zbralo približno 18 do 20 milijonov tolarjev na leto. To pomeni, da bo poprečna obremenitev občanov polovico manjša kot sedaj, vendar bo obremenitev drugačna. Osnova je sedaj m2 neto površine hiše in tistih prostorov garaže in shrambe zraven hiše, ki so za stanovanjski namen, ter poslovni prostori za proizvodnjo. Kmetijski objekti niso obdavčeni. To poudarjam, da ne bo kakšnih dilem, ker bomo evidenco zbirali od vseh objektov. Na obrazcu piše, kateri objekti so za obdavčitev, kateri pa ne. S splošno evidenco pa želimo ugotoviti, koliko objektov v občini sploh imamo. S tem podatkom ne razpolagamo, ga pa mnogokrat potrebujemo za druge namene. Sedaj je najboljša priložnost, da naredimo tudi to evidenco. Prosim torej vse, da obrazce izpolnite čimbolj natančno, da ne bo potem kakšnih zapletov. Kdor ne bo znal izpolniti, naj se pride posvetovat na občino in se bomo vse pomenili. Vem, daje nepriljubljeno govoriti o davkih, toda brez tega ne gre. Potrudili pa se bomo, da bomo zbrana sredstva čimbolj smotrno porabili v naše skupno dobro. župan Anton Jakopič NAVODILO ZA IZPOLNJEVANJE EVIDENCE OBJEKTOV OBČINE DOBREPOUE Navodilo za fizične osebe - občane Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 123), ki je objavljen tudi v tej številki Našega kraja, po Zakonu o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 in 33/89 in Uradni list RS, št. 24/92) določa merila za določitev višine nadomestila, ter popolne ali delne oprostitve plačila nadomestila. Osnova za odmero nadomestila je površina zazidanega stavbnega zemljišča, ki je lahko v zgradbi ali izven nje in se uporablja za stanovanjski (hiše in bloki), počitniški in poslovni namen, ter tudi površina nezazidanega stavbnega zemljišča v okviru ureditvenega in zazidalnega načrta. Letna višina plačila nadomestila se po 11. členu odloka določi tako, da se skupno število točk, ki jih določajo 6, 7, 8, 9 in 10 členi odloka pomnoži s površino, ki je določena v 2. členu odloka in z vrednostjo točke (0,5), ki jo je sprejel Občinski svet in je objavljena v Uradnem listu RS, št. 119/ 00. Če bolj poenostavljeno razložimo, potrebuje občina za izračun nadomestila podatke, ki so osnova, da se lahko izračuna višino plačila. Zato pošiljamo vsem fizičnim in pravnim osebam občine, ki so zavezanci za plačilo nadomestila (lastnikom, uporabnikom, najemnikom stanovanjskih ali počitniških hiš, stanovanj in poslovnih objektov ali prostorov) obrazec oziroma evidenčni list, v katerega prosimo, da vpišete na prvi strani lista podatke, ki so osnova za plačilo nadomestila, na drugi strani pa podatke, za katere se ne plačuje nadomestila. Al- v okencu so podatki že vpisani, ker ima občina podatek iz uradnih evidenc, katere uradno dobi od ustreznih institucij. Ni pa nujno, da so pravilni, zato prosimo, da izpolnite v celoti okenca B: BI: Priimek in ime, stalni naslov (ime vasi in hišna številka, številka in ime pošte). Če nimate hišne številke, vpišite ime vasi, B2: Enotna matična številka občana, B3: Davčna številka. Cl: Ime katastrske občine pod katero spada zgradba (vaša stanovanjska ali počitniška hiša oziroma stanovanje v bloku, C2: Številka parcele, na kateri stoji zgradba ali blok. Te podatke dobite iz posestnih listov. C3: Naslov zgradbe; vpišite ime vasi in hišno številko, C4: Vpišete, za kaj uporabljate zgradbo oziroma stanovanje. Dve možnosti sta. Vpišete torej stanovanjski ali počitniški namen. Za počitniški namen se upošteva vsaka zgradba, v kateri nihče stalno ne prebiva. Dl: V prazna okenca vpisujete površino v m2, in sicer notranje koristne površine vseh prostorov in tudi drugih zaprtih prostorov, ki jih uporabljate za stanovanjski ali počitniški namen, razen drvarnic. Površino stanovanj v bloku vpišite pod prtličje ali nadstropje. Če stanujete v 3. ali 4. nadstropju, prečrtajte 2 in napišite pravilno številko nadstropja. Koristna površina se izračuna tako, da se pomnoži širina krat dolžina prostorov, merjeno od ometa do ometa. Korekcijske faktorje za klet in mansardo po 2. členu odloka, bo občina naknadno upoštevala pri vnašanju podatkov v računalniško obdelavo. Okenca pod E ne izpolnujete, ker so ta namenjena za pravne osebe (obrtnike, samostojne podjetnike, podjetja). Če imate več zgradb, morate za vsako zgradbo izpolniti svoj obrazec, ki ga dobite na občini. Če imate v stanovanjski hiši poslovni prostor (pisarno, dalavnico), tega ne vpisujete na ta obrazec, temveč na drugega, ki je namenjen za poslovni namen. Obrnite obrazec. Cl: Zaradi evidence občine in kontrole oprostitev po 15. členu odloka potrebujemo podatke, za katere se ne plačuje nadomestila. Pod Cl vpišite površino, ki jo uporabljate v kmetijske, humanitarne, društvene in druge namene. Na spodnjem robu lista z vašim podpisom in datumom potrdite pravilnost podatkov, ki ste jih vpisali. Opozorilo: Na spodnjem robu lista z vašim podpisom in datumom potrdite pravilnost podatkov, ki ste jih vpisali. Po 14. členu odloka so zavezanci dolžni na zahtevo Občine Dobrepolje posredovati vse potrebne podatke v določenem roku, pri čemer za njihovo pravilnost tudi odgovarjajo, za vse spremembe podatkov, ki vplivajo na višino plačila nadomestila pa so dolžni posredovati v 30 dneh po nastanku. Po 17. členu odloka se v primeru, da zavezanci ne posredujejo popravljenih in pravilnih podatkov, uporabi za odmero nadomestila povprečen odmerek, ki ga določi občinska strokovna služba. Če potrebujete pomoč ali informacijo pri izpolnjevanju obrazca ali imate kakšne probleme, prosimo pridite na občino osebno in prinesite s seboj vso potrebno dokumenta- Iz občinske uprave cijo (posestni list, mapne kopije, načrt zgradbe oziroma gradbeno dovoljenje), da bomo obrazec skupaj izpolnili. Navodilo za pravne osebe - za obrtnike, samostojne podjetnike in podjetja. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 123), ki je objavljen tudi v tej številki Našega kraja, po Zakonu o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 in 33/89 in Uradni list RS, št. 24/92) določa merila za določitev višine nadomestila, ter popolne ali delne oprostitve plačila nadomestila. Osnova za odmero nadomestila je površina zazidanega stavbnega zemljišča, ki je lahko v zgradbi ali izven nje in se uporablja za stanovanjski (hiše in bloki), počitniški in poslovni namen (poslovne zgradbe, poslovni pokriti in nepokriti prostori) ter tudi površina nezazidanega stavbnega zemljišča v okviru ureditvenega in zazidalnega načrta. Letna višina plačila nadomestila se po 11. členu odloka določi tako, da se skupno število točk, ki jih določajo 6, 7, 8, 9 in 10 členi odloka pomnoži s površino, ki je določena v 2. členu odloka in z vrednostjo točke (0,5), ki jo je sprejel Občinski svet in je objavljena v Uradnem listu RS, št. 119/00. Če bolj poenostavljeno razložimo, potrebuje občina za izračun nadomestila podatke, ki so osnova, da se lahko izračuna višino plačila. Zato pošiljamo vsem fizičnim in pravnim osebam občine, ki so zavezanci za plačilo nadomestila (lastnikom, uporabnikom, najemnikom stanovanjskih ali počitniških hiš, stanovanj in poslovnih objektov ali prostorov) obrazec oziroma evidenčni list, v katerega prosimo, da vpišete na prvi strani lista podatke, ki so osnova za plačilo nadomestila, na drugi strani pa podatke, za katere se ne plačuje nadomestila. Al- v okencu so podatki že vpisani, ker ima občina podatek iz uradnih evidenc, katere uradno dobi od ustreznih institucij. Ni pa nujno, da so pravilni, zato prosimo, da izpolnite v celoti okenca B: BI: Vpišete naziv oziroma ime obrti, samostojnega podjetništva ali podjetja (pod katerim je registrirano) in naslov. Če je več lastnikov oziroma plačnikov, vpišete podatke za vsakega posebej, B2: Enotna matična številka podjetja (šifro iz registra), B3: Davčno številko podjetja. Cl: Ime katastrske občine poslovne zgradbe oziroma objekta ali poslovnega prostora, C2: Številka parcele, na kateri stoji poslovna zgradba, objekt ali prostor, C3: Naslov poslovnega objekta - vpišete ime vasi in hišno številko; lahko samo ime vasi, če nimate številke. C4: Namembnost uporabe je poslovni namen. Okenca pod D ne izpolnujete, ker so ta namenjena samo za stanovanjski ali počitniški namen. Če imate poslovni prostor v stanovanjski ali počitniški hiši, prosimo vpišete površino samo v El, v obrazec, ki je namenjen za poslovni namen. El: Površino, ki je čista tlorisna površina (notranja, širina krat dolžina, od ometa do ometa), izpolnujete v m2 posebej za pokrite poslovne prostore El in nepokrite pod E3. E3: Prosimo, da vpišete celotne, dejanske površine, tako pokrite, kot nepokrite. Korekcijske faktorje po 2. členu odloka in olajšave po 15. členu odloka, bo občina upoštevala pri vnašanju podatkov v računalniško obdelavo. Pod E2: Vpišite, za kaj uporabljate poslovni objekt ali prostor, na primer: frizerstvo, mizarstvo, žaga, prevozništvo, trgovina, gostil- na, okrepčevalnica, itd, oziroma vpišite ime dejavnosti, ki ste jo dobili z obrtnim dovoljenjem ali ob registraciji podjetja. Cl: Zaradi evidence občine in kontrole oprostitev po 15. členu odloka potrebujemo podatke, za katere se ne plačuje nadomestila. Pod Gl vpišite površino, ki jo uporabljate v kmetijske, humanitarne, društvene in druge namene. Če vaše društvo, organizacija ali podjetje ne deluje več, prosimo, to dokažite s fotokopijo dokumenta o ukinitvi. Na spodnjem robu lista z vašim podpisom in žigom podjetja, ter datumom potr- VZPOSTAVITEV EVIDENCE OBJEKTOV OBČINE DOBREPOLJE Al Zavezanec /a odmero nadomestila A lAdamič Ivan, 20.06.1932, Vidom 78, 1312 Videm- Dobrepolje ADAMIČ IVAN VIDEM 78 1312 VIDEM-DOBREPOLJE B1 Zavezanec -lastnik, uporabnik, najemnik B2 Enotna matična št. B3 Davčna številka (priimek in ime, naslov, naziv obrti, podjetja) B. C1 Katastrska občina C2 parcelna it. C3 Naslov zgradbe C4 Uporaba zgradbe Podatki o zgradbah, objektih, prostorih za stan,, počit, ali posl, namen, za katere se plačuje nadomestilo D1 Zgradba za stanovanj, ali počitniški namen Površina v m2 -klet -pritličje -1 .nadstropje -2.nadstropje -mansarda -garaža za osebni avto poleg stanov.,počit, hiše oz, stanovanja -shrambe za stanov,počit, namen poleg stanovanjske hiše oz. stanovanja -drugi prostori za stanov, ali počit, namen E1 Zgradba za poslovni namen Površina v m2 E2 Namembnost uporabo -poslovni prostori 1 ."t Povr'.mr; i/.vci, /rjrvidbf Površina v rn2 -interna parkirišča -nepokrite delavnice -nepokrita skladišča -nepokrite površine za začasno ali trajno odlaganje odpadkov -gostinski vrtovi -druge nepokrite površine ■površin;) za izkoriščanje rudnin Opozorilo ! Po IT. členu odloka se v primeru, da zavezanci ne posredujejo izpolnjenega obrazca oziroma evidence, uporabi za odmero nadomestila povprečen odmerek, ki ga je zavezanec dolžan plačati. Pravilnost podatkov potrjuje (priimek in ime, podpis, ilg)_ Podatki, o zgradbah, objektih, prostorih, ki ne zapadejo v plačilo nadomestila G1 Zgradba, objekti, prostori za namene po 15. členu odloka Površina v m2 Zasebno kmetijstvo; - gospodarsko poslopje (hlev za govejo ali drugo domačo žival) - ',ilo-. - kozolec - shramba za kmetijske pridelke - garaža oziroma pokriti prostori za traktorje, kmetijsko stroje - drugi prostori za kmetijski namen Karitas ali druqe humanitarne organizacije Zgradba za delovanje župnije ( brez cerkve) Gasilski domovi- gasilska društva Šola in vrtec (JVIZ) Objekti ali prostori, ki so namenjeni za delovanje društev (kulturna, športna, turistična, planinsko, strelsko, konjeniško, mladinsko, čebelarsko, govedorejsko, lovska, upokojensko, invalidsko društvo) Druge zgradbe ali objekti,ki niso zgoraj zajeti 22. seja Občinskega sveta Na 22. seji Občinskega sveta Dobrepolje, 13.2.2001, je bil sprejet proračun za letošnje leto - glavni občinski akt, ki bo omogočil delovanje občine in zagotovil sredstva za izpeljavo investicij. Skupni znesek prihodkov znaša 405.601.796,00 SIT. Največja investicija bo tudi letos rekonstrukcija in dozidava Jakličevega doma. Podrobneje bo proračun predstavljen v naslednji številki. dite pravilnost podatkov, ki ste jih vpisali. Opozorilo: Po 14. členu odloka so zavezanci dolžni na zahtevo Občine Dobrepolje posredovati vse potrebne podatke v določenem roku, pri čemer za njihovo pravilnost tudi odgovarjajo, za vse spremembe podatkov, ki vplivajo na višino plačila nadomestila pa so dolžni posredovati v 30 dneh po nastanku. Po 17. členu odloka se v primeru, da zavezanci ne posredujejo popravljenih in pravilnih podatkov, uporabi za odmero nadomestila povprečen odmerek, ki ga določi občinska strokovna služba. Če potrebujete pomoč ali informacijo pri izpolnjevanju obrazca ali imate kakšne probleme, prosimo pridite na občino osebno in prinesite s seboj vso potrebno dokumentacijo (posestni list, mapne kopije, načrt zgradbe oziroma gradbeno dovoljenje), da bomo obrazec skupaj izpolnili. Kot je bilo dogovorjeno na eni od prejšnjih sej, je občinska uprava tudi tokrat pripravila nekaj informacij o rekonstrukciji in dozidavi Jakličevega doma. Na osnovi prejete korigirane projektne dokumentacije je občina zaprosila za izdajo ustrezne gradbene odločbe, ki bo izdana v roku od 30 do 45 dni. Trenutno poteka zbiranje ponudb za ureditev razsvetljave in sodobne audio in odrske tehnike. Sicer pa dela napredujejo po dogovorjenih rokih. Na objektu so dokončane vse etažne plošče, trenutno poteka zidanje nosilnih notranjih sten, podstrešja ter izdelava čelnega zidu. Terminski plan predvideva, da se dela na prvi gradbeni fazi dokončajo do 15.5.2001. To pa obsega dokončanje tistih kletnih prostorov, ki so pomembni za funkcioniranje ostalega dela objekta, dograjenega v 1. fazi. Poleg teh prostorov je v kleti predvideno dokončanje pisarne in garderobe, namenjene športni dejavnosti ter dokončanje sanitarnega vozla. V pritličju se dokonča dvorana in spremljajoči prostori, v nadstropju pa le prostor kinooperaterja ter stopnišče, ki omogoča dostop do tega prostora. V razpravi je župan med drugim dejal, da bodo za pokrivanje dela strehe uporabili staro, a še dobro, kritino z Jakličevega doma, vendar so bili svetniki proti takemu načinu varčevanja. Zaradi raznih govoric in ugibanj je eden od svetnikov predlagal, da si gradbišče ogledajo svetniki, eno od nedelj pa naj bo odprto tudi za vse občane. Občinski svet je na tej seji imenoval v upravni odbor Medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica Staneta Jakiča, v nadzorni odbor pa Marijo Pogorele iz Strug. Na tej seji so potrdili tudi sklep o izhodiščni ceni za izračun sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča. Ta znaša na dan 31.12 2000 628.388,00 tolarjev. Za letošnje proračunsko leto so določili tudi višino sredstev, ki so namenjena političnim strankam, katerim listam so pripadli mandati za člane občinskega sveta. Sklenjeno je bilo, da sredstva ne smejo presegati 30 tolarjev na glas volivca, ki je veljavno glasoval za te stranke in ne 0,2%, ki jih ima občina po predpisih, ki urejajo financiranje lokalnih skupnosti in s katerimi lahko zagotovi izvajanje ustavnih in zakonskih nalog. Kar precej časa pa so svetniki namenili razpravi o nadaljnjem delovanju kamnoloma v Dobrepolju. V uvodu k razpravi je župan dejal, da želi v zvezi s celovito problematiko kamnoloma zaenkrat le opredelitev občinskega sveta o liodoči lokaciji kamnoloma, da bo lahko sestavljalcem prostorskega plana posredoval usmeritve. Dodal je še, daje prvotno zagovarjal prestavitev kamnoloma v smeri Ponikev, zdaj pa je vedno bolj naklonjen sedanji, sicer popravljeni lokaciji, ki bo nekoliko bolj oddaljena od vasi. Zagovarjal je ureditev odvoza po železnici in dogovor o vseh optimalnih varnostnih in okoljevarstvenih pogojih delovanja kamnoloma in ugodnostih, ki bi se nudile prizadetim vasem. Obstoječi kamnolom naj bi se saniral, novi odpiral in sproti saniral. Podobno rešitev je podprla tudi podžupa-nja Tina Shawish. V razpravi so potem sodelovali vsi prisotni svetniki. Nekateri od njih so se z županovim predlogom strinjali, drugi so zagovarjali lokacijo v smeri Ponikev, in sicer popravljeno varianto, ki je bila na seji občinskega sveta predstavljena kot zadnja, in po njihovem mnenju ni povzročila večjih nasprotovanj. V razpravi je bil omenjen tudi referendum, vendar so bila tudi o tem deljena mnenja, nekateri so zagovarjali izvedbo referenduma v celotni občini, drugi le v vaseh Predstrugc, Ponikve, Zdenska vas, Cesta. Nekateri so opozarjali na sklep prejšnjega občinskega sveta o zaprtju oziroma OBVESTILO Davčni urad Republike Slovenije Davčni urad Ljubljana, Izpostava Grosuplje, Kolodvorska 4, obvešča vse občane občine Dobrepolje, kakor tudi vse ostale zavezance za oddajo dohodnine, da bo Izpostava Grosuplje organizirala prevzem dohodninskih napovedi v občini Dobrepolje v četrtek, 22. 03. 2001 in petek, 23. 03. 2001, od 8.00 do 18.00, v prostorih občine Dobrepolje. Vljudno vabimo vse zavezance, da izkoristite to možnost, v nasprotnem primeru pa lahko oddajo dohodninsko napoved na Izpostavi Grosuplje, Kolodvorska 4 dO 31. 03. 2001. Lep pozdrav! PO POOBLASTILU DIREKTORICE VODJA IZPOSTAVE Anton Žitnik Delo OS, kultura februar 2001 sanaciji sedanjega kamnoloma, drugi so menili, daje v tem trenutku možna le odločitev, ali kamnolom bo ali ne oziroma kje naj občina dobi denar, če bo ostala brez sredstev od kamnoloma. Večina svetnikov pa se je strinjala, da o dokončni lokaciji ne želijo odločati, ampak le o predlogu, ki bo služil kot izhodišče za dogovarjanje z ljudmi v prizadetih vaseh. Prevladalo je prepričanje, daje možna takšna rešitev, ki bo na podlagi medsebojnih dogovorov zadovoljila vaščane. Razprava se je končala z glasovanjem o lokaciji, ki bo izhodišče za dogovarjanje, vendar se je pri interpretaciji izida glasovanja zapletlo, zato bo potrebno pridobiti pravno mnenje. NEKAJ POBUD, VPRAŠANJ IN PREDLOGOV JANEZ PAVLIN je ponovno predlagal, da bi morali predstavniki, ki so v odborih različnih organov in svetih javnih zavodov, poročati občinskemu svetu. Ker pa o tem lahko dajejo poročila le uradni organi in ne posamezni člani, so se zmenili, da bodo zapisniki teh organov na vpogled svetnikom v tajništvu občine. ALOJZIJ PALČAR je med drugim vprašal, če je bila predvidena javna razsvetljava ob pločniku proti šoli na Vidmu in če bo ta postavljena. Dobil je pozitiven odgovor. Lahko si bo pa tudi ogledal zapisnik inšpekcijske službe za šport, ki je bila pred kratkim na občini. FRANCI ŽNIDARŠrČ je vprašal, kaj je s postopkom preimenovanja šole, kakšne dileme se pojavljajo v zvezi s tem in zakaj se ne izvajajo sklepi občinskega sveta. Župan je obljubil, da bo točko uvrstil na dnevni red ene od prihodnjih sej. Pod točko RAZNO pa je župan prebral vlogo Jožeta Zevnika iz Bruhanje vasi, ki jo je naslovil na občinski svet. V njej zahteva izbris priimka Zevnik na plošči na stavbi občine na Vidmu, navaja pa tudi razloge /.a svojo zahtevo. Občinski svet je zadolžil občinsko upravo, da se o možnosti in načinu tega dejanja pozanima na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine. Na koncu so si svetniki ogledali še projekt za čistilno napravo in mrliško vežico v Strugah. M. Steklasa Andrej Škanteljje dobitnik letošnjega Jurčičevega priznanja "Je delaven, nasmejan in odličen organizator." S temi besedami so kolegi opisali Andreja Skantlja, letošnjega dobitnika Jurčičevega priznanja iz občine Dobrepolje. Priznanje si je zaslužil za dolgoletno igranje in uspešno vodenje Godbe Dobrepolje. Vrhunec njegovega uspešnega dela je organizacija vsakoletnega dneva godbe, kije postala ena najmnožičnejših tovrstnih prireditev v širšem okolju. V prvi vrsti: dobitniki Jurčičevega priznanja in župani vseh treh občin Jurčičevo priznanje, ki ga vsako leto ob kulturnem prazniku podeljuje Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica, so v letošnjem letu prejeli še: KD Temenica, Šentjurski oktet, Vokalni kvartet Stična, Marija Podržaj iz Račne, Milka Zaje z Muljave in Franc Šest iz Šmarja Sap. I^riznanja so dobili na slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku, ki je bila 8. februarja 2001, v kulturnem domu v Grosuplju. Impresivnemu začetku s simboličnim prižiganjem svečke, ki je romantično osvetljevala verze Prešernove Zdravljicc, je sledil pester kulturni program. Slavnostni govornik je bil župan občine Grosuplje Janez Lcsjak. V svojem govoru je poudaril, da je Slovence skozi burno zgodovino združeval jezik, kultura in skupno hotenje za boljši jutri. Kljub številčni majhnosti pa se s kulturo in njenimi dosežki lahko postavimo ob bok drugim narodom, zato je kulturni praznik ne le spomin, ampak trenutek globokega zavedanja, da nas je kultura dvigovala in združevala skozi stoletja. Naj bo tako tudi v prihodnje. "Ne dovolimo si, da bi kultura v letu 2001 ostala zunaj nas. Z njo oplemenitimo sebe in druge," je med drugim dejala Simona Zore Ramovš, ki je vodila program in bila tudi režiserka gledališko plesnega projekta "Jaz pa tebi, draga, želel sem dopasti". Rdeča nit omenjene predstave, izvedena je bila v drugem delu večera, so bile pesnikove Gazele. Premiera tega dovršenega projekta, v katerem smo pesnika spoznali kot nesrečnega zaljubljenca in nemirnega duha, je bila izvedena že 18. novembra lani. Prešernovo leto je zaključeno, prireditev pa je bila še ena pritrditev in poklon velikemu pesniku, kulturi, slovenstvu in smislu življenja. In hkrati zahvala vsem, ki svojo ustvarjalnost namenjajo ljubiteljski kulturi, dejavnosti, ki izdatno prispeva k dvigu kulture v širšem pomenu besede. M. Steklasa -TVr^ -_------ -_r__,------—~-—---—---7-----—--—~- —----- la kulturni praznik množičen nastop pevcev, glasbenikov, recitatorjev in igralcev 10. februarja je KD Dobrepolje pripravilo proslavo za letošnji kulturni praznik. Scenarij je vseboval širok izbor nastopajočih, saj se je predstavilo kar pet zborov, dramska skupina Scena, vrsta recitatorjev in Trobilna zasedba. Lepa priložnost za sekcije kulturnega društva, da s svojim nastopom prispevajo k počastitvi praznika, hkrati pa najlepša potrditev njihovega celoletnega delovanja. Morda je v takem konceptu vsebovana tudi simbolična misel o povezovanju in sodelovanju. Kultura je namreč igrala v burni zgodovini slovenskega naroda tudi združevalno in povezovalno vlogo. Moč ozaveščanja in povezovanja pa ima tudi ljubiteljska kultura v vseh svojih oblikah delovanja in v vsakem časovnem obdobju. pesmi in prepletanje pesnikovih ljubezenskih, humanih in domovinskih čustev, vse do premagovanja obupa nad čustvenim zlomom in vztrajanju na miselni zvestobi narodnim in človečanskim idealom. Vmes so nastopili pevci Moškega pevskega zbora Rafko Fabiani, Zagoriški fantje, mešani upokojenski zbor Škrjanček in na koncu še otroški zbor vrtca Ringa-raja pod vodstvom Romana Gačnika. Program je zaključila Trobilna skupina, ki je nastopila tudi na začetku. Organizatorji niso bili v zadregi za nastopajoče, saj se v dolini ukvarja z različnimi ljubiteljskimi kulturnimi dejavnostmi presenetljivo veli- Trobilna zasedba mladih glasbenikov Damjana Cimerman Igor Ahačevčič ko ljudi vseh starosti, kar je bilo vidno tudi na prireditvi. Opazna pa je bila tudi množičnost v drugačnem smislu, saj so nastopili vsi - najmlajši iz vrtca in osnovne šole do upokojencev. Zasnova scenarija je vnesla še nekatere druge novosti. Posamezni nastopi so si sledili in se bolj ali manj vsebinsko povezovali. Igor Ahačevčič, ki smo ga bili vajeni v vlogi napovedovalca, se je na prireditvi predstavil kot recitator in tudi v tej vlogi je bil odličen. Skratka, prireditev je uspe la, z nekoliko drugačnim pristopom pa je vnesla tudi nekaj svežine in novega ustvarjalnega zagona. M. Steklasa Po slovenski himni in uvodnem nastopu Trobilnc zasedbe pod vodstvom prof. Karla Bradača je nastopila dramska skupina Scena z vsebinsko razgibanim recitalom mladostnih Prešernovih pesmi, prepletenimi z dramskimi prvinami iz pesnikovega življenja. Odigrali so pogovor med Prešernom in njegovim prijateljem Smoletom o slovenstvu, ljubezni, poeziji. Sledil je prizor, v katerem je Zalika, ena od ljubljanskih zapeljivk, vzvišeno zavrnila pesnikovo ljubezen, kar je bilo po mnenju literarnih zgodovinarjev motiv za nastanek Prešernove balade, ki smo ji prisluhnili za tem. Prešeren je namreč na osnovi zgodbe, ki jo je prebral v Valvasorjevi knjigi Čast vojvodine Kranjske v svoji jezi na Zaliko napisal balado Povodni mož in prevzetno Zaliko preimenoval v Uršiko. Po nastopu skupine Mavrica nam je učenka Eva Ahačevčič prebrala še domišljijski spis - nadaljevanje Povodnega moža, ko se Uršika oglaša iz morskih globin. V nadaljevanju so sledile recitacije kasnejših Prešernovih Nekaj igralcev dramske skupine Scena Izpodr. centra za razvoj gospodarstva j Knjižnica spet bogatejša Z novim letom smo v Krajevni knjižnici Dobrepolje končno dobili težko pričakovano telefonsko linijo ISDN. Na ta način smo dobili dostop do in-terneta, katerega lahko vsi člani knjižnice uporabljajo v času, koje knjižnica odprta. Knjižnica Grosuplje ima tudi svojo stran na internetu, kjer nas lahko obiščete na naslovu www.gro.sik.si. Tu si lahko ogledate, kaj se dogaja v vseh treh oddelkih knjižnice, lahko pogledate, ali imamo knjigo, ki jo že dolgo iščete in ali je trenutno prosta. Knjigo lahko potem naročite ali rezervirate po telefonu ali pa pošljete naročilo po elektronski pošti. Z novo opremo so se torej odprle nove možnosti za uporabnike, karje seveda v današnjem času elektronike že kar nujno potrebno. Se vedno pa ostaja knjiga in teh imamo vedno več. Od pisanih in vedno zanimivih slikanic, mladinskih romanov, strokovne literature za mladino pa do romanov za vse generacije in okuse. Imamo tudi poljubno strokovno literaturo, kot so npr. ene najbolj iskanih knjig, razne kuharice. Vsi, ki zahajate v knjižnico, to že veste, vsi drugi pa se lahko prepričate na lastne oči, če nas obiščete. Pogosto mi kateri od obiskovalcev, ki prvič pride k nam, pravi, daje presenečen, ker ni pričakoval toliko raznovrstnih knjig. Pustite se presenetiti tudi drugi in nas obiščite! KNJIŽNICA JE ODPRTA VSAKO SREDO OD 17.30 DO 19.30 IN VSAK PETEK OD 16.30 DO 19.30. NAŠA TELEFONSKA ŠTEVILKA: 7867-140 ali 7867-141 e-mail: sik.videmfi/gro.sik.si Osnovnošolci, srednješolci! Bliža se čas odločitev za vpise v srednje šole in na univerze, zato objavljamo podatke o rezultatih ankete. V letu 2000 smo izvedli anketo pri podjetjih in zasebnikih glede možnosti zaposlovanja v letih 2002-2007. V občini Dobrepolje in Velike Lašče smo izvedli ankete v 25 podjetjih. Glede na njihove potrebe so v podane naslednje ugotovitve: V teh podjetjih ocenjujejo, da so manjkajoči poklici: -mizar, kovinar, strojni mizar, tapetnik, OŠ, trgovec, pomivalci, kuharji, natakarji in da bodo tudi v prihodnosti manjkajoči poklici: -mizar, kovinar, strojni mizar, OŠ, inženirji raznih strok, trgovec, pomivalec, kuhar, natakar. Glede načrtovanega zaposlovanja v letih 2001 do 2007 so v podjetjih dali naslednje ocene glede kadrovski potreb (25 podjetji in sp v občinah Dobrepolje in Velike Lašče): (stopnja, poklic, število) 1-OŠ 5, 4-trgovec 5, 4-avto mehanik 3, 4-kovinar 3, 4-voznik 1, 4-mizar 21, 5-ekonomist 3, 5-kmetijska 1, 5-mizar 10, 6-lesna 4, 7-lesna 3. Za celovitejši pregled nad potrebami po kadrih vam priporočamo, da obiščete Urad za delo, ki pokriva vašo občina in kjer imajo na razpolago tudi te podatke. Mnogo sreče in uspehov v šoli! Vabilo k sodelovanju na javnem razpisu za podjetniške svetovalce Pospeševalni center za malo gospodarstvo in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Ljubljana sta konec leta 2000 objavila: JAVNI RAZPIS za izbor svetovalcev v okviru programa pospeševanja podjetništva v sistemu svetovanja na podlagi napotnic - "vav-čerski sistem". Predmet razpisa je izbor svetovalcev za različna področja podjetniškega svetovanja, v okviru programa pospeševanja podjetništva, v sistemu svetovanja na podlagi napotnic - "vavčerski sistem". V obdobju 2001-2003 bodo izvajali svetovalno delo za podjetnike, ki bodo vključeni v sistem podjetniškega svetovanja. Skladno z Akcijskim programom zaposlovanja uvaja PCMC, s projektom svetovanja na podlagi napotnic - "vavčerskim sistemom", bistveni korak naprej saj omogoči vključevanje naslednjih ciljnih skupin podjetnikov : 1. Podjetnike-začetnike, ki se s svojo idejo šele lotevajo posla: * brezposelni (ki so že doslej vključeni v podoben, celo širši sistem), * še zaposleni, ki razmišljajo o lastni poslovni dejavnosti, * mladi po zaključku formalnega izobraževanja (na srednji ali visoki šoli), ki lahko ustanavljajo tudi tehnološko naravnana podjetja. 2. Obstoječa podjetja, pri katerih gre predvsem za dve skupini: * podjetja z večjim razvojnim projektom (širjenje poslovanja, nova kvaliteta), * podjetja v poslovnih težavah. S tem razpisom bo PCMG ugotavljal usposobljenost podjetniških svetovalcev za splošno svetovanje na omenjenih področ- jih. Izbor svetovalcev bo potekal v dveh korakih: 1. Usposobljenost bo priznana tistim kandidatom, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - visokošolska ali univerzitetna diploma, - aktivno znanje najmanj enega tujega jezika držav članic Evropske unije in slovenskega jezika (to ni pogoj za opravljanje računovodskih in pravnih storitev po tem razpisu), - najmanj tri leta delovnih izkušenj na OBVESTILO V letu 2001 bo Področni center za razvoj gospodarstva d.o.o. enkrat mesečno prisoten v Vaši občini. V občini Dobrepolje bodo uradne ure vsako prvo sredo v mesecu od 10,30-12,30 ure, v prostorih spodnje sejne sobe v občini. Kot doslej bodo brezplačne informacijske pisarne namenjene predvsem brezposelnim (informacije o možnostih, zaposlitveni programi...) in podjetnikom (informacije o finančnih virih, pomoč pri razvojnih programih, razne baze podatkov...) ter vsem ostalim, ki želite stopiti na podjetniško pot (študenti, dijaki ali že zaposleni...). Vabljeni k obisku! Informacije: 01/8369-331 in GSM 041/436-233. Področni center za razvoj gospodarstva d.o.o., Janez Mate. Zagorica, vas, kije dala Sloveniji največ motivov za priložnostne znamke Po izdajah štirih znamk v preteklih letih, ki so bile posvečene Francetu in Tonetu Kralju, smo 19. januarja 2001 doživeli ponovno veliko veselje. V etnološki zbirki pustnih motivov so letos izšle zagoriške mačkare. Znamki, ki imata za filateliste čudovito barvno lestvico in več posameznih slik pustnega dejanja, je odlično ilustrirala in oblikovala Milena Gregorčič. področju podjetniškega svetovanja Izjemoma se lahko v letu 2000 na razpis prijavijo tudi kandidati z višješolsko izobrazbo, če imajo dokumentiranih pet let svetovalnih izkušenj na področju malih in srednjih podjetij in izpolnjujejo tudi drugi pogoj iz prejšnjega odstavka. 2. Kandidati, ki jim bo priznana usposobljenost bodo pred dokončnim izborom za svetovalca v okviru sistema subvencioniranega svetovanja na podlagi napotnic, dolžni uspešno opraviti še preizkus strokovnega znanja za splošno podjetniško svetovanje. Naj omenim le nekaj predvidenih področji svetovanja: - svetovanje ob nastajanju podjetja in njegovi ustanovitvi (registraciji), svetovanje v prvih fazah rasti podjetja, splošni management (prehod iz malega podjetja v profesionalno vodeno malo podjetje), - zaposlovanje in usposabljanje delavcev v podjetju, oblikovanje, razvojna in raziskovalna dejavnost, inovacije, zaščita znanja, ter uvajanje različnih tehnologij v podjetje , trženje in izvoz - financiranje podjetja v prvih fazah razvoja podjetja, energija in okolje, lastnina in prostori (vključno z inkubatorji, tehnološkimi parki in poslovnimi conami) in nekaj ekspertnih področji: svetovanje za menedž-ment (svetovanje pri profesionalizaciji vodenja malega podjetja, zaposlovanju, usposabljanju, uvajanju menedžerskih sistemov, uvajanju poslovno informacijskih sistemov, ipd.), finančno svetovanje, trženjsko svetovanje in svetovanje za izvoz (internacionalizacija, glo-balizacija, franšizing, podizvajanje, skupna vlaganja, ipd...), uvajanje novih tehnologij in standardov kvalitete, razvoj in raziskave, svetovanje v zvezi z okoljem, ekologijo, prostori.... Če izpolnjujete razpisne pogoje in če vas veseli svetovalno delno, ste vabljeni, da se priključite mreži podjetniških svetovalcev. Prvo odpiranje prijav je bilo v decembru 2000. Naslednja odpiranja prijav bodo tretji ponedeljek v marcu, juniju, septembru in decembru 2001. Na njih bodo upoštevane prijave, ki bodo prispele na PCMC najkasneje dva delovna dneva pred odpiranjem ponudb, pri čemer se dan odpiranja na šteje- Dodatne informacije: na naslovu Pospeševalni center za malo gospodarstvo, Dunajska 156, Ljubljana, vsak delovni dan do 15.00. ure., na internetu na naslovu http// www.pcmg.si, ali jo naročijo po telefonu 01/189-18-70, 189 1879, dodatne informacije posreduje ga. Daša Rakovec, tel: 01/ 189 18 87 ali na področnem centru za razvoj gospodarstva d.o.o. Ribnica (8369 331, gsm 041/436-233). nadaljevanje na str 10 Njuna nazivna vrednost je 50 oziroma 95 Sit. Prav tako smo imeli priložnost na dan izida znamk na videmski pošti dobiti žig prvega dne, ki predstavlja kastur. Omenim naj, da je isto obli ko žiga bilo možno dobiti tudi na pošti 2101 v Mariboru. Znamki in žig tvorijo z ovitkom prvega dne, kjer so na krožniku prikazani krofi, čudovito filatcli-stično celoto. Omenim naj tudi, da bomo po vsej verjetnosti na videmski pošti, po vsej verjetnosti na pustni torek, dobili tudi prvi žig, ki je izšel že pred leti in "predstavlja žaganje babe". Ta se vsebinsko ujema z znamko za 95 Sit. Veselje ob izidu znamk nam lahko skazi napis "Dobrepoljske mačkare". Besedilo je prispeval znani slovenski etnolog prof. dr. Janez Bogataj. V biltenu št. 34 le enkrat omeni Zagorko, kot do- v ■J ■• movino mačkar, ki jih prikazujeta znamki. Menim, da ni v svoji nepouče-nosti napisal ime "dobrepoljske mačkare", saj je imel odličen vir o zagoriških mačkarah zelo svež. V 20. številki Zbornika občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrcpolje smo se v uredniškem odboru potrudili, da je velika poznavalka zagoriškega pustovanja mag. Helena Ložar-Podlogar strokovno predstavila ta del naše kulturnozgodovinske dediš čine. Menim, da je verjetno avtor besedila na znamki zavestno uporabil v želji po lažji prepoznavnosti ime dobrepoljske mačkare. Takšen primer so tudi ptujski koranti, ki pa ne izvirajo iz Ptuja, temveč iz Markovccv in še nekaterih vasi v okolici Ptuja ter celo iz Haloz. Menim pa, da bi na naših pustnih znamkah moralo pisati zagoriške mačkare, saj je Zagorica poznana v Evropi tudi po izrednih ljudskih pevcih. Upam tudi, da bodo v doglednem času prišle na znamke tudi ponikovske mačkare, o katerih več piše Jože Lenarčič v 21. številki Zbornika občin Grosuplje. Ivančna Gorica in Dobrcpolje. Ivan Crandovec Filatelistični komplet zagoriških mačkar m M Sejem Alpe - Adria SODELOVANJE INOVATORJEV NA RAZSTAVAH INVENCIJ IN INOVACIJ Tudi letos pripravlja SPIM (slovenska podjetniška inovacijska mreža) vrsto aktivnosti, ki predstavljajo podporo inovacijski dejavnosti. Tokrat na Vas naslavljamo vabilo za sodelovanje na razstavah inovacij, na katerih bo SPIM organiziral udeležbo. Te razstave so (v oklepaju so napisani roki za prijavo udeležbe na razstavi): 04.-08.04. Salon invencij Ženeva, Švica (10.02.) 16.-20.05. INPEX Pittsburg, ZDA (01.03.) 14.-23.09. MOS Celje, Slovenija (20.05.) 01.-04.11. IENA Nurenberg, Nemčija (05.08.). Občina Dobrepolje se je predstavila na sejmu Alpe Adria Tudi letos se je občina Dobrepolje predstavila na sejmu Alpe Adria v okviru projekta Po poteh dediščine. Razstavni prostor v hali A na Gospodarskem razstavišču so si izmenjavale občine, ki sodelujejo v omenjenem projektu. Občina Dobrepolje je imela možnost predstavitve v četrtek, 8. februarja, od 13. do 16. ure. Za njeno promocijo je letos poskrbelo Društvo podeželskih žena Dobrepolje - Struge s prikazom sejma, ki ga nameravajo oživiti na tiho nedeljo pri Sv. Antonu. Nekaj članic DPŽ, ki so sodelovale na sejmu Alpe - Adria Pred razstavnim prostorom so vabili plakati na sejem pri Sv. Antonu; izdelali so jih učenci PŠ Kompolje. Na samem prostoru pa je bilo možno dobiti tudi zgibanke z vabilom in opisom zgodovine in značilnostmi sejmov pri Sv. Antonu ter oznako poti do Zdenske vasi. Kratek odlomek iz Jakličeve povesti Vaška pravda pa je v zgibanki še nazorneje predstavil slikovito dogajanje na sejmu. Obiskovalcem je bil namenjen tudi Koledar prireditev za leto 2001, ki ga je izdalo Turistično društvo Dobrepolje, prostor pa so krasili tudi dobrepolj-ski spominki. Za prikaz sejma so poskrbele članice Društva podeželskih žena, ki so napekle domače pecivo in dobrepoljske jedi. Poleg Pospeševalni center za malo gospodarstvo je pripravljen pokriti stroške razstavnega prostora in skupne stroške promocije (za eno inovacijo vsakemu udeležencu). Če imate novost, ki je z vidika inovativnosti ter izvedbene dovršenosti primerna za predstavitev, hkrati pa z vidika intelektualne lastnine ustrezno zaščitena, ste vabljeni k udeležbi na omenjenih prireditvah. Ker so prijavni roki že v teku, pohitite! Prijavne obrazce, pomoč pri izpolnitvi prijav in ostale informacije dobite na sedežu Področnega centra za razvoj gospodarstva d.o.o., Ribnica, ali po telefonu 8369-331, GSM 041/436-233. razstave so pripravile tudi degustacijo, pri čemer je bilo največ zanimanja za tipično dobrepoljsko kulinariko. K lepemu vtisu na obiskovalce so pripomogle članice društva s svojo gostoljubnostjo in družabnostjo, ko so z značilno dobrepoljsko govorico razlagale kuharske recepte, vabile na degustacijo in hkrati na obisk v kraje, kjer se pripravljajo tako okusne domače jedi. Obiskovalce je zanimal tudi prikaz izdelave zobotrebcev, privabil pa jih je tudi skeč v dobrepoljskem narečju, ki so ga odigrali člani dramske skupine Scena. Obiskovalci z zanimanjem pokušajo dobrepoljske specialitete Nastop dramske skupine Scena Članice DPŽ so pripravile tudi razstavo dobrepoljske kulinarike POGOVOR Z MARIJO ZRNEC Oživitev sejma pri Sv. Antonu Sejem pri Sv. Antonu je nedvomno zanimiv in obetaven projekt, ki si ga je za letošnje leto dalo v svoj program DPŽ Dobrepolje - Struge, razstavni prostor na sejmu Alpe Adria pa izkoristilo za uvodno promocijo. Predsednico društva MARIJO ZRNEC sem ob tej priložnosti povprašala, kako nameravajo izvesti tako zahteven projekt. Za vaše načrte smo zvedeli iz Koledarja prireditev oziroma kmalu za tem na sejmu Alpe Adria. Od kod ideja? V društvu smo ob koncu lanskega leta razmišljali, da bi pripravili na Vidmu pri cerkvi božično-novolctni sejem. Ko sem prišla s to idejo do župnika, je dejal, da je zamisel sicer dobra, vendar je bil podoben sejem šele pred enim mesecem na zahvalno nedeljo, /alo je priporočal, naj raje razmišljamo, da bi ga pripravili enkrat spomladi ali pred veliko nočjo. Tako sem se spomnila na tihi ponedeljek, ko so včasih prirejali sejme pri Sv. Antonu. Namesto v ponedeljek bi ga lahko pripravili na nedeljo. Posvetovala sem se šc na PŠ Kompolje, s katero zelo dobro sodelujemo. Takoj so bili pripravljeni pomagali. Ko sem povedala gospodu župniku, s katerim nameravamo projekt skupno pripraviti, je bil nad odločitvijo navdušen, imel je le nekaj pomislekov glede zahtevnosti in finančnih zmožnosti, imela pa sem tudi občutek, da seje nekoliko bal, tla ne bi uspelo. Vi se ne bojite neuspeha? Ne, ker imamo v mislih sejem v manjšem obsegu. Radi bi le oživili staro tradicijo sejmov pri Sv. Antonu. Če se bo obneslo, se bo lahko projekt nadaljeval v širšem obsegu. Možno je, da v prihodnje k organizaciji pristopi tudi kakšno drugo društvo ali naprimer vaška skupnost Zdenska vas. Predsednik vaškega odbora je naklonjen tej ideji. V kakšnem obsegu bo sejem? Poleg našega društva, ki bo pripravilo večji del stojnic, bomo poskušali pritegniti k sodelovanju tudi obe sosednji društvi DPŽ, ki bi pripravili svoji stojnici. Pritegniti nameravamo tudi izdelo-valko butaric, izdelovalca košar, prodajalca kmečkih orodij in še koga. O vsem se šc dogovarjamo. Pri pripravah računamo tudi na gasilce. Kako nameravate vključiti PS Kompolje? Učenci iz Kompolj bodo pripravili spremljajoči program, v na rečju bodo povedali nekaj o sejmu. Lahko bo to v obliki igrice ali na kakšen drugačen način. To prepuščamo mentoricam. Prvi korak je že za vami. Kako ste zadovoljni s predstavitvijo na sejmu Alpe Adria? Mislim, daje bila predstavitev uspešna. Veliko ljudi sije ogledalo naš predstavitveni prostor, seznanili so se z našimi dejavnostmi, poskusili našo kulinariko in upamo, da se bo kdo tudi odločil obiskati našo prireditev. Ali je bila tudi predstavitev na sejmu Alpe Adria v vašem načrtu? Ne, o tem ni odločalo društvo. Sejem pri Sv. Antonu smo dali v Koledar prireditev, ki ga je izdalo TD Dobrepolje. Odboru Po poteh dediščine in občinski upravi seje zdela naša ideja zanimiva in ker je bila to verjetno najboljša ponudba iz društev, so se odločili, da za sodelovanje na sejmu izberejo DPŽ Dobrepolje - Struge- Kako so sodelovanje na sejmu sprejele vaše članice, saj jih je čakalo veliko dela? Vs.e so bile zadovoljne, vse so tudi pekle in pomagale pripravljati. 3*. Prikaz izdelave zobotrebcev Kaj vse ste pripravile oziroma za katere stvari so se obiskovalci najbolj zanimali? Ljudje so se najbolj zanimali za dobrepoljske jedi, kot so ajdovi štruklji, štrukeljci, kvašeni llanccti, slana pogača, pisan kruh. Bilo je veliko dobrega in vse je bilo bolj v stilu velikonočnih praznikov. Za uspeh sejma pri Sv. Antonu sv torej ni bati, zagotovilo za to so vsekakor prizadevne članice DPŽ iz Dobrepolja in Strug, ki so že velikokrat dokazale, kaj znajo in zmorejo. Pripravila: M. Steklasa I I DOBREPOLJE Lit h Vabilo na sejem pri Sv. Antonu Prireditve februar 2001 Dobrepoljski večer v hotelu Mstoria na Bledu Nedavno 37. svetovno prvenstvo v biatlonu na Pokljuki je uspelo tako po tekmovalni kot po organizacijski plati. Med spremljevalnimi prireditvami, ki so popestrile in obogatile športno dogajanje v celoti, je bilo tudi odprtje razstave fotografij s prejšnjih dveh svetovnih pokalov na Pokljuki. Njen avtor je bil naš občan Janez Pavlin iz Ponikev. Odprtje razstave je bilo v hotelu Astoria na Bledu,1. februarja, na predvečer uradnega začetka prvenstva. sednik IBU-ja Viktor Mamatov, generalni sekretar Peter Baycr, podpredsedniki Gunter Zvvatz, Ubaldo Prucker, Alf Lahti, Jozsef Magvar, Janez Vodičar, tehnični delegat Vadim Melikhov, podpredsednik OK Borut I:arčnik, direktor slovenske biatlonske reprezentance Jure Velepec, mednarodni sodniki, trenerji ter predstavniki reprezen tanc Nemčije, Češke, Avstrije, Nove Zelandije, Velike Britanije in Norvcšekc s svojo televizijo. Na slovesnosti je bilo tudi precej Dobrcpoljcev, sodelujočih v programu in tudi nekaj drugih udeležencev, med njimi tudi župan Anton Jakopič. Lahko bi rekli, daje bil to dobrepoljski večer in lepa promocija za Dobrepolje. Avtor razstave je s sabo pripeljal pevke in pevce, glasbenike in druge prijatelje, ki so v blejski hotel prinesli lepo pesem ' in z njo pristno dobrepoljsko domačnost. Zapele so pevke skupine Mavrica in pevci priložnostno sestavljene skupine Shola, z originalnim glasbenim nastopom pa sta navdušila Roman Gačnik in njegov prijatelj Boštjan Gombač. Voditelj programa Igor Ahačevčič pa je predstavil dobrepoljsko občino, njene naravne, kulturne in turistične zanimivosti. Za Dobrepolje so slišali tudi tuji udeleženci, saj je predstavitev simultano prevajal v nemščino Janez Vodičar. Ta pomemben športni funkcionarje to nalogo z veseljem prevzel, saj je po rodu Dobrcpoljcc, doma iz Kompolj, kamor se zelo rad vrača. Zato tudi ni mogel skriti zadovoljstva in ganjenosti, da so razstavo in prireditev pripravili prav njegovi rojaki. Za lep večer se je zahvalil tudi predsednik IBU-ja. Razstava je bila v rokah le enega organizatorja -Janeza Pavlina, ki ga je na otvoritvi kot avtorja razstave predstavil voditelj Igor Ahačevčič. In od kod Janezov uspeh? S fotografijo se je začel ukvarjati leta 1995. Marca leta 1996 je kot vojak Slovenske vojske pomagal pri izvedbi svetovnega pokal v biatlonu na Pokljuki. Ker je bil tudi pomočnik urednika glasila 3. poveljstva Slovenske vojske in vojašnice Kranj "Kranjski Janez", jc imel možnost napraviti prve fotografije z biatlona. Teh fotografij jc bilo okoli 120. Izbrane fotografije jc nato odposlal na Norveško, Prancijo, Nemčijo, Rusijo in po Sloveniji. Biatlon gaje tako očaral, daje fotografiral tudi na naslednjih dveh prireditvah za svetovni pokal, leta Janez Pavlin s predsedstvom IBU-ja in dr. Iztokom Podbregarjem Dogodek jc bil vreden pozornosti, ne le zaradi lepo urejene razstave, ampak tudi zaradi uspelega programa in prijetnega domačega vzdušja ob odprtju razstave, za katerega so poskrbeli Dobrepoljci. Razstavo jc odprl načelnik Generalštaba Slovenske vojske dr. Iztok Podbrcgar, ki je bil tudi slavnostni govornik. Slovesnosti pa so prisostvovali tudi nekateri ugledni gostje, med drugim predsednik IBU-ja Andcrs Bcsscbcrg, prvi podpred- Dr. Iztok Podbregar, Jure Velepec, polkovnik Klemen Medja in Janez Pavlin 1998 in 1999. Od takrat je tudi izbor za letošnjo razstavo na Bledu, ki je obenem njegova prva samostojna razstava. Pravi, da je bila razstava, ki jo je pripravil, majhen prispevek k dogajanju ob 37. svetovnem prvenstvu v biatlonu na Pokljuki. K temu moramo dodati, da je Janez po uspeli razstavi ostal na Pokljuki, saj je dobil akreditiv za fotografa letošnjega svetovnega prvenstva v biatlonu. M. Steklasa Na slikah zgoraj: Janez Pavlin z dobrepoljskimi pevci Janez Vodičar med pogovorom z Dobrepoljci ZAHVALA Z vsem srcem se želim zahvaliti vsem, ki ste mi pomagali, da je bilo odprtje fotografske razstave tako odmevno. To sem občutil ves čas svetovnega prvenstva v biatlonu na Pokljuki. Napravili smo prečudovit vtis na organizacijski komite, predsedstvo mednarodne biatlon-ske zveze in vse navzoče. Zahvaliti se moram: donatorjem: PEKARNI BLATNIK FOTO TONI RIBNICA LTO BLED (lokalna turistična organizacija) NLB d.d. Organizacijskemu komiteju Bled Pokljuka OŠ Dobrepolje Hotelu Astoria Igorju Ahačevčiču Moški vokalni skupini (Stane Kline, Frenk Šteh, Vili Jamnik, Marko Marolt, Marko Prijatelj) Glasbenikoma Romanu Gačniku in Boštjanu Combaču Ženski vokalni skupini Mavrica Boštjanu Grandovcu Janezu Vodičarju Vsem še enkrat hvala! Janez Pavlin Občni zbor SLS SKD Slovenske ljudske stranke Dobrepolje Analiza razmer v stranki SLS SKD Slovenska ljudska stranka v občinskem in nacionalnem smislu, volitve delegata za prvi kongres stranke ter predlogi kandidatov za organe stranke, so bile glavne iztočnice za pogovor in razpravo na prvem rednem letnem zboru naše stranke, ki je bil sredi meseca februarja v občinskih prostorih. Na prvem kongresu stranke, ki bo 3.3.2001 v Murski Soboti, bo delegat iz Dobrepolja predsednik Anton Jakopič, iz naše doline pa bo kot podpredsednik Nove generacije SLS SKD Slovenske ljudske stranke odšel tudi Janez Tomšič. Za predsedniškega kandidata stranke je zbor predlagal in potrdil mag. Franca Buta, ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Občni zbor so s svojo prisotnostjo in diskusijami ovrednotili tudi vabljeni poslanec DZ Franci Rokavec, predsednik regijskega odbora stranke za Z-Dolenjsko Marjan Kralj ter predsednika stranke iz Grosuplja in Kočevja Matjaž Trontelj in g. Košir. Dejstvo je, da je bilo za stranko minulo leto polno burnih dogodkov, da je po naših velikih naporih prišlo do združitve dveh desno-sredinskih strank, nato pa zopet do nepotrebnega ločevanja, da je stranka na državnozborskih volitvah dosegla slab izid in splošna ocena vseh razpravljalcev in tudi predsednika je bila, da je v stranki stanje slabo. "Namen vsake politične stranke je, da se ljudje vanjo združujejo, z namenom, da bodo spreminjali razmere in družbo tako, kot po svojem prepričanju mislijo, da je najbolj prav, toda nobena stranka ne more v celoti zadovoljiti mišljenja posameznika. V stranki smo zato, da poskušamo svoja stališča čim bolj zbližati in uveljaviti. Prepričanje, da le skupno lahko spreminjamo zadeve, da je ravno v tem moč, je skakanje iz stranke v stranko nesmiselno in ne more prinesti stabilnih razmer. Cilj vsake stranke je, da po demokratični poti njeni ljudje pridejo do dela oblasti in pota zato so velikokrat zelo zapletena. Če se ne uspe, je potrebno ponovno poskusiti, saj v politiki ne sme biti razočaranj, so dobri in manj dobri dogodki," je med drugim v zelo analitični oceni povedal predsednik Jakopič.V občinskem merilu so nam volivci zaupali 7 mandatov in dobro sodelovanje s SDS nam omogoča, da je delovanje občine Iz časopisov in revij Po kratkem obdobju Bajukove vlade, je spet trdno na oblasti stranka LDS s starimi in novimi koalicijskimi partnerji. uspešnejše in učinkovitejše in to ni samoumevno, kar je bilo posebej poudarjeno v razpravi g. Trontlja, saj imajo pri njih kar nekaj težav. Zelo aktivni so tudi člani UZ naše stranke, predsednica Tončka Pugelj je zbor seznanila z njihovimi največjimi projekti in dala sugestije poslancu DZ za posredovanje pridobitve večjih dotacij za nego in pomoč socialno ogroženim ljudem. Kako preiti iz kriznih razmer na nacionalnem nivoju v konstruktivno, načelno držo stranke, stranko novih idej, novih smernic in energij!? V stranki bo potrebno ponovno postaviti razpoznavne in jasne korake, saj smo taki, kot da bi stopili na brzi vlak za EU, ne ■ uporabljamo pa zavor, je bil jasen v prispodobi poslanec Rokavec. Več pozornosti bo potrebno nameniti kmetijstvu, poseljenosti krajine, zmanjševanju zadolževanja, racionalizaciji državne uprave, globalizacija prinaša večje socialne razlike, zato ne smemo prezreti tega, je nadaljeval poslanec DZ. Zato je za celotno prevetritev stranke pomembna nova organiziranost, izvolitev novih vodilnih ljudi, ki bodo znali s svojo držo in delom stranki povrniti vredno zaupanje in jo konsolidirati. Izvoljenim ljudem pa dati podporo, kajti v stranki je potrebno pričeti s sistematičnim delom na dolgi rok, izkoristiti ves strokovni in kadrovski potencial in pri tem vključiti tudi mlade, ki so že organizirani v Novi generaciji naše stranRe. Eden najbolj aktivnih članov je njihov podpredsednik, naš član Janez Tomšič. Vse omenjeno in še marsikaj drugega se pričakuje od prvega kongresa stranke, ki je osnova za izgradnjo novih, trdnih temeljev SLS SKD Slovenske ljudske stranke. Tina Shavvish Drago Jančar: Demokratura, Ampak, št. 2: "O vzrokih za volilni poraz pomladnih strank vedo največ povedati tisti medijski propagandisti, ki so storili vse, da bi v Sloveniji eliminirali sleherno demokratično alternativo, uničili potencialno opozicijo in njeno možnost nadzora, osmešili in minimalizirali učinke sleherne javne kritike. Gotovo je res, da so tako imenovane pomladne stranke v lanskem letu napravile celo vrsto hu-.dih napak, zlasti s prestižnimi boji, s svojimi združevanji in razdruževanji, prav tako drži, da so mediji sleherno njihovo slabost potencirali do neznosnosti in ustvarjali atmosfero kaosa. Še najbolj pa je res, da nobena pomladna stranka, naj bo v opoziciji ali vladi, kakor se je pokazalo lani, ni imela in verjetno tudi v bližnji prihodnosti ne bo imela nobene možnosti, da bi njene zamisli prišle do izraza, kaj šele do praktičnega uresničevanja. Tudi če bo izbrala odlične strokovnjake in ljudi z visokim moralnim ter intelektualnim profilom, kar se je v dobršni meri zgodilo prav v Bajukovi vladi, ji slovenska medijska glajhšaltunga tega ne bo prizna la. Nikoli niso mogli priti do izraza njihovi pozitivni programi, kajti ne samo politični nasprotniki, kar je normalno, ampak tudi malodanc celoten medijski spekter, kar je povsem nenormalno, je pričakal na nož vsako izjavo, načrtovanje ali dejanje, celo take stvari, ki so šle izrazito v prid blagostanju državljanov." Silvester Šurla: Politični barometer, Mag, št. 4: Tri mesece po volitvah pri podpori posameznim političnim strankam ni opaziti večjih sprememb. IJberalna demokracija ohranja volilne glasove, preostale stranke pa so daleč za njo. Ko-rupcijska afera Šuštar, v katero je vpletenih kar nekaj njenih pomembnih članov, LDS očitno ni posebno škodovala. Napovedi o zategovanju pasov pa na ljudi za zdaj niso imele večjega vpliva. To je povsem razumljivo, saj se posameznik zgane šele tedaj, ko ga država udari po žepu. Po napovedih sodeč, lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo še višje in nove davke, v zameno pa bomo od države dobili še manj. Kar pa bi se moralo poznati tudi v javnem mnenju, razen seveda, če so Slovenci nekaj po-sebnega na tem svetu. Takrat bi morala začeti upadati podpora tudi LDS. Ali pa tudi ne, saj je večina Slovencev vse bolj brezbrižnih, kar se je v desetih letih tranzicije v nekaj ključnih trenutkih že pokazalo." Danilo Slivnik: Kaos v hotelu Trie-ste, Mag, št.3: "Včasih se počutim kot domobranec in mi je, priznam, kar žal, ker nisem na pravi strani. Ampak katera stran je prava? V zadnjem času je ideološki apartheid v Sloveniji tako silovit, da ni več pomembno, kaj kdo govori, temveč zgolj to, kdo je tisti, ki govori. Vzemimo za primer odnos prevladujočih, torej izključno prorežimskih medijev do stanovskega kolega, ki se znajde v nehvaležni vlogi subjekta kazenske preiskave. Če gre za pravovernega človeka, so javna občila takoj polna komentarjev o ogrožanju novinarske svobode, o napadu na neodvisni tisk itd., medtem ko se v primeru, ko gre za opozicijskega novinarja, obnašajo skrajno zadržano (ali pa celo molčijo)." Janez Janša v intervjuju za revijo Ona, 6.2.2001: "Sicer pa je v politiki najlaže preživeti, če plavaš ali veslaš s tokom. Ne smeš niti zaostajati niti prehitevati. Tudi najmanj stresno je tako. Vendar sam nisem tak, najbrž sem precej zapletena in kompleksna osebnost. Spreminjali tok pa je silno težko, vsaj kratkoročno največkrat neuspešno početje, prav tako veslanje na čelu. Včasih, s silnimi napori, prideš samo za veslaj pred tiste, ki mirno sedijo v čolnu in veslajo po ritmu. A je vsaj zanimivo in, kot velikokrat pokaže čas, tudi zelo koristno za skupnost." Zbrala: M. Steklasa Janez Janša Poslanec SDS v Državnem zboru Republike Slovenije Urnik poslanskih pisarn v občini Do-brepolje za I. polletje 2001 Datum od - do ponedeljek, 12. marec 2001 od 18. -19. ure ponedeljek, 9. april 2001 od 18. -19. ure ponedeljek, 14. maj 2001 od 18. -19. ure ponedeljek, 11. junij 2001 od 18. -19. ure Poslanska pisarna bo v prostorih občine Dobrepolje, Videm 35, v Do-brepolju. Vljudno vabljeni. Razvoj šolstva Dobrepolju Jezuitsko šolstvo, ki se je razvilo po protireformaciji, ni v Evropi sredi 18. stoletja več dajalo ustreznih kadrov, saj so bile šble dostopne le ozkemu krogu ljudi. Porajajoči kapitalizem je potreboval vsaj malo izobražene ljudi, da bi lahko opravljali delo na novih strojih, ki so se porajali v času prve industrijske revolucije. Te želje gospodarstva so naletele na plodna tla tudi v habsburški monarhiji, pri Mariji Tereziji in Jožefu II, ki sta se zgledovala po pruskem šolstvu. Večja proizvodnja in večje zaposlovanje sta bila za vladarje sila zanimiva, saj so bili v ozadju večji davki. Priznati pa je tudi potrebno, da so tudi ideje razsvetljencev deloma vplivale na okostenelo miselnost vladarjev tri četrtine 18. stoletja. I Iabsburžani so 1765 leta pod vplivom merkantilizma uvedli predilske šole, ki so zaživeli v Ljubljani, Novem mestu, Celju in Ptuju. Patent je določal, da šole obiskujejo vsi otroci med sedmim in petnajstim letom, ki jih starši lahko pogrešajo. Za to šolstvo lahko trdimo, daje bil cilj usposobiti čim več otrok za predenje in tkanje, ki seje hitro širilo v manufakturni oziroma industrijski proizvodnji- Za nadaljnji razvoj šolstva je bil gotovo zelo pomemben dekret Marije Terezije iz leta 1770, ki omenja, da je šola " politi-cum" - stvar države, ki mora prevzeti tudi pobudo v izobraževanju od cerkve - jezuitov. Blaž Kumerdej, Blcjčan, učitelj na orientalski akedemiji na Dunaju je 1772 predložil dunajski vladi " Domoljuben načrt, kako bi se dalo kranjsko prebivalstvo najuspešneje poučevati v pisanju in čitanju". V tej spomenici poudarja, da ima Kranjska ugodno lego za trgovino, promet in obrt, vendar pa je temu razvoju največja ovira, da zna na kmetih komaj sto ljudi pisali fn brali. Zato je potrebno ljudi učiti v domačem jeziku "da preprosti človek lož-je in bole spozna državljanske in krščanske dolžnosti". Kmetje naj se po Kumer-dejevem mnenju nauče tudi nemščine in nekaterih najsorodnejšlh narečij (npr. hrvaščina, dalmalinščina...). Kumerdej je torej še pred uvedbo šolskega zakona zahteval, da se morajo ljudje učiti v domačem jeziku, če želi dunajska vlada, da bo uved-ba splošne šolske obveznosti rodila uspeh. Vlada Kumerdejev predlog ni mogla prezreli in je zalo ta predlog poslala kranjskemu deželnemu glavarstvu in okrožnim glavarjem v presojo z nalogo, da naj presodijo in svetujejo, kako postaviti prave temelje kranjskemu šolstvu. Na podlagi izjav okrajnih glavarjev, ki so se bolj nagiba- le k nemškemu šolstvu na Kranjskem, je deželno glavarstvo odgovorilo, da so nasveti Blaža Kumerdeja večinoma neizvedljivi. Sledila je 6. 12. 1774 Splošna šolska naredba, prvi osnovnošolski zakon tudi v slovenskem jeziku. S tem temeljnim šolskim zakonom je bila uvedena obvezna, ne pa tudi enotna osnovna šola. Na podeželju so nastale trivialke, v mestih,glavne šole in na sedežih deželnih glavnih mest ( Ljubljana) pa normalkc. Sledila je petrazredna gimnazija, na katero so se lahko vpisali učenci, ki so obvladali latinščino. Po letu 1784 je bila na gimnazijah uvedena šolnina. Ker so trivialne šole dale učencem predvsem osnove branja in računanja, pomeni, daje bila večini podeželski otrok pot na gimnazije zaprta, to pa je bil tudi cilj oblasti. Zaradi tega lahko trdimo, daje srednje šolstvo po terezijanskih in jožefinskih reformah za naše podeželje mnogo slabša rešitev kot pa prejšnje jezuitske nižje študije. Šolska obveznost je bila določena med 6. in 12. letom. Omenim naj, da je bila la obveznost bolj zaželjena kot pa obvezna in ni predvidevala nobenih kazni za izostajanje otrok od pouka. Na podeželju je bilo otrokom zaradi pomoči otrok pri kmečkem delu, npr. paša živine, le-tem dovoljeno hoditi v šolo le v zimskem času. Učenci so bili razdeljeni na nižji in višji oddelek, v vsakem je bil pouk tri leta. Za podeželje je zelo pomembno zakonsko določilo, ponavljahu pouk, ki naj bo za vso mladino po končani trivialni šoli v nedeljo popoldne v župnijskih cerkvah. Dokler ni bilo konca tega pouka, niso smele biti veselice ali plesi, ki bi odvračali mladino od nedeljske šole. V trivialkah je predmetnik vseboval branje, pisanje, računanje, verouk, posvetno moralko in osnove gospodarstva - lahko bi rekli kar kmetijstva. Dve tretjini časa je bilo potrebno porabili za branje tekstov, ki so se nanašali na veroučno snov. Na glavnih šolah so poleg zgoraj naštetih predmetov imeli še nemško slovnico in spisje, latinščino, naravoslovje, gospodarstvo - bolj poudarjena industrija, trgovina, zgodovi no, zemljepis, osnove geometrije, stavbars- tva, mehanike in risanja. Tudi na normal-kah so imeli podobne predmete, le v večjem obsegu. To so bile zgledne šole, kjer so se izobraževali bodoči učitelji za osnovne šole. Ti so morali napraviti še nekatere pedagoške tečaje in so bili usposobljeni za učiteljev osnovnih šolah.V gimnazije so lahko vstopili le učenci iz glavnih in normalnih šol. Po šolskem zakonu iz leta 1774 je morala za osnovne šole poskrbeti občina. Tu pa je nastal na podeželju velik problem plačevanja učiteljev. Med prebivalstvom šola ni bila priljubljena, saj so se otroci naučili le nekaj nemških stavkov. Cesar Jožef II. je leta 1780 razglasil, da morajo starši obvezno pošiljati svoje otroke v šolo v svojem kraju, sicer pa marajo bogati plačati dvojno šolnino, revnejši pa naj bi gradili šole in ceste. Šolnina se je začela redno pobirati šele 1789 leta, ki je bila za prvi razred trivialke 8 krajcarjev, za drugi razred pa 12 krajcarjev mesečno. Dvojno kazen bi morali plačati starši, ki niso pošiljali otrok k pouku, polovica te kazni pa je pripadla učitelju. Revnejšim ni bilo potrebno plačevati te kazenske šolnine, na podeželju pa so le ti tvorili precejšni del prebivalstva. Te prispevke so všteli v učiteljevo plačo, ki bi morala biti 130 goldinarjev. V tem času je bil srečen tisti učitelj, ki je prejel morda tolikšno plačo. Veliko učiteljev je imelo nižjo plačo kot vaški pastir. Na občinah so zahtevali, da mora učitelj za tako slabo plačo narediti še kaj več, kol le učiti otroke, zato so bili običajno učitelji tudi organi-sti, godci na svatbah, opravljali pa so tudi pisarska dela za občino. Učitelj je običajno imel tudi njivo - zelnik, kjer si je pridelal najnujnejšo hrano. Mnogo učiteljev je vztrajalo v poklicu predvsem zaradi oprostitve vojaške službe. Trivialne šole so običajno imenovali "nemške šole", vendar pa se na podeželju ni v celoti uveljavil, tako daje bilo poučevanje lahko tudi v slovenskem jeziku, še pogosteje pa v obeh. K slovenskemu pouku se veliko prispevali katekizmi, ki so služili pouku verouka, mnogokrat pa so jih učitelji uporabljali tudi kot učbenike za učenje branja. Da se osnovna šola ni preveč hitro širila, nam pove ocena dr. Schmidta, da je v vseh slovenskih šolah bilo 1790 nekaj nad 8000 učencev, na Kranjskem je bilo tedaj 56 trivialk. Nam najbližja je bila kvalitetna šola v Ribnici, kjer je 1810 leta začel šolanje kot učenec France Prešeren. Se nadaljuje Ivan Crandovec Dejavnosti društev S pevci in pevkami upokojenskega pevskega zbora "Škrjanček" Od ideje do začetka je bila dolga pot V Društvu upokojencev Dobrepolje je že dolgo obstajala želja, da bi ustanovili svoj pevski zbor. Predsednik društva Konrad Piko si je dolgo časa prizadeval, da bi do ustanovitve zbora vendarle prišlo. Pred dvema letoma so povabili na uvodni sestanek in na avdicijo vse zainteresirane. pra Na povabilo seje odzvalo trinajst žensk. Zanimanja je bilo torej dovolj, prvi korak je bil tudi narejen, zataknilo pa se je pri iskanju pevovodje. S tem je bilo več težav, kot so sprva pričakovali. Predsednik društva Konrad Piko je hodil okrog vseh, ki so bili usposobljeni za vodenje zbora, vendar brez uspeha. V maju lanskega leta pa je navezal stike z Vesno Fabjan in se z. njo začel dogovarjati o vodenju zbora. Vesna je ponudbo z veseljem sprejela, vendar zaradi njenega vodenja Mavrice in Stiškega kvarteta ter drugih obveznosti, ni našla ustreznega termina še za tretji zbor. Potem je prišlo poletje in z. njim čas dopustov, vendar obojestranska želja, da bi upokojenski pevski zbor le začel delovati, ni zamrla. Dokončno so se dogovorili konec julija in takoj tudi začeli z vajami. Pesem "Skrjancek" so si izbrali za himno Ko so se posvetoval i s SLKD"Ivančna Go-rica glede imena zbora, so jim svetovali, naj si ime izberejo sami. Izmed različnih predlogov jim je bilo najbolj všeč ime ŠKRJANČEK. Tak naslov ima tudi pesem, ki so sejo najprej naučili in si jo izbrali za svojo himno. Najprej so imeli vaje bolj poredko, na 14 dni, kmalu pa so ugotovili, daje to premalo, zato jih imajo zdaj vsak teden, ob petkih. Pred nastopom pa seveda večkrat. Na začetku je zbor štel 15 pevcev, kmalu se je število povečalo na 17. Potem se je število več ali manj ustalilo. Trenutno jih je 19. Iz vseh vasi so, najdalj iz I ločevja in iz Strug. Ko sem se z njimi pogovarjala, so imeli za sabo že dva nastopa, enega doma, za občinski praznik, njihov prvi nastop pa je bilo sodelovanje na reviji upokojenskih in invalidskih pevskih zborov v Borovnici v mesecu novembru. Za večino pevcev je petje v zboru njihova prva tovrstna izkušnja, le nekateri od njih so že peli pri Moškem pevskem zboru Rafko Fabiani in v pevskem zboru v Iskri. Pravkar so se pri- februar 2001 vljali za svoj tretji nastop za kulturni praznik. Zelo so zadovoljni s pevovod-kinjo in nič manj ona z njimi Na vprašanje, zakaj je po tem, ko že vodi dva zbora, prevzela še tretjega, je Vesna Fabjan odgovorila: "Rada imam petje, rada pa tudi delam z ljudmi, ki radi pojejo. Dobila sem občutek, da si želijo prepevati v zboru, zato sem jih z veseljem sprejela. Ja, vsak zbor imam po svoje rada, z vsakim dobiš določene izkušnje. Ta zbor pa je moja prva izkušnja z upokojenci in moram reči, da mi je prav vodenje tega zbora v največje zadovoljstvo. Težko bi rekla, zakaj. Tako pač čutim. Zelo so resni, disciplinirani in radi prihajajo na vaje. Celo bolezen jih ne ustavi doma." Vesna jih kar ni mogla prehvaliti. Obisk v klubu upokojencev Za obisk v klubu upokojencev, v času njihovih pevskih vaj, smo določili enega od petkov v mesecu januarju. Tja sem prišla kakšnih pet minut čez. devetnajsto uro, prepričana, da bo njihovo zbiranje trajalo vsaj kakšnih petnajst minut. Seveda meje čakalo prvo presenečenje. Vsi so bili že zdavnaj na svojih mestih. Sedeli so v polkrogu, pripravljeni, da vsak čas lahko začnejo z vajami. No, tisti večer so s petjem začeli malo kasneje. Pa ni kazalo, da bi bili kaj nejevoljni. "Saj nikoli takoj ne začnemo s petjem, nazačetku se malo pogovorimo in nasmejimo," so dejali. "Saj prihajamo tudi zaradi druženja in družabnosti, pojemo pa, kolikor zmoremo, saj na srečo ni ocen." "Vesela sem, da imajo potrpljenje z mano," seje nato oglasila Vesna. Sledil je glasen protest: "Mi smo zadovoljni, da nas prenaša. Napišite, da smo ji zelo hvaležni, da nas je sprejela. Sposobna in prijazna je, zelo smo zadovoljni z njenim vodenjem." Kaj jim pomeni petje v zboru? Vse, kar so pripovedovali potem, je bila samo potrditev, kako veliko jim pomeni petje v tem zboru. Še več. Videlo se je, da se zbirajo tisti, ki imajo radi dobro družbo in zabavo. Tisti, ki jih skupno petje v zboru napolnjuje z občutkom sreče in zadovoljstva, kar starejši človek še kako potrebuje. Potem pa... kot bi tekmovali, kdo bo bolj slikovito opisal, kako se veselijo vaj: "Veste, komaj čakamo, da pride petek." "In ves pelek se veselimo večera." "Če si bolan, ozdraviš." "Lepa družba smo in zabavni smo vsi." "Med sabo imamo odlične muzikante, ki poskrbijo še za dodatno razvedrilo in zabavo, kadar se zmenimo." "Res smo vsestranski," so čedalje bolj duhoviti in nasmejani: "Tako pevsko kot "muzkontarsko", pivsko in športno." Opazujem vedre obraze in zdi se mi, da vem, zakaj je Vesni ravno ta zbor najbolj pri srcu. I Tudi smeha ne manjka Čeprav so komaj dobro začeli, imajo za sabo že nekaj doživetij, ki se jim od srca nasmejijo. Tudi na svoj račun. Naprimer njihov prvi nastop v Borovnici. Da bi se psihično in fizično pripravili na svoj prvi veliki nastop, so se zmenili, da bodo prišli tja vsaj eno uro pred začetkom. Pa je potem naneslo, da so celo zamudili pet minut, glede na dogovorjeno uro je bilo kar 65 minut zamude. Povrhu vsega pa so bili že drugi na vrsti za nastop. Pravijo, da je bilo vse skupaj v stilu: prišel, videl, zrna-gal. Ali pa njihove prve skupne vaje. Vesna je hotela najprej preizkusiti, s kakšnimi pevci bo delala, zato so morali najprej zapeti pesem, ki sojo vsi znali. Razumljivo, da so hoteli napraviti čim boljši vtis. Peli so na ves glas, kot da bi hoteli preizkusti glasilke, skratka, hoteli so dati vse od sebe. Tako so namreč sami komentirali svoje petje. Vesna jih je [ništila odpeti do konca, zdelo se jim je, da ocenjuje vsakega posebej. Ko SO končali, je sledil prvi poduk -peti je treba umirjeno, doživeto, iz srca. Vsako priložnost izkoristijo za razvedrilo in zabavo Pesem združuje, zato k petju spadajo tudi veseli dogodki in majhne zabave, ki jih imajo vedno več. Že najdejo vzrok zanje. Ce drugega ne, je pač potrebna generalka za silvestrovanje. Dober teden pred novim letom sojo pripravili. Zdaj, pred pustom, bo morala biti tudi generalka za pustova-nje. "Moramo biti kar pozorni, da kakšne priložnosti ne izpustimo, da nas čas ne prehiti," je slišati med smehom. Na steni visi povečana in okvirjena fotografija z njihovega prvega nastopa v Borovnici. Vidi se, kot da so oblečeni v novih enakih oblekah. "Ne," pravijo, "samo šale in kravate smo si kupili enake, kombiniramo jih s temnimi krili oziroma hlačami in belimi bluzami oziroma srajcami. Vendar nameravajo nabaviti tudi celotne obleke, čim prej, ko bo možno. "Veste, mi mislimo še dolgo peti," doda ena od pevk. Nekdo jo spomni na besede napovedovalca na proslavi za občinski praznik, ko je novo nastalemu zboru zaželel še več desetletij petja v isti sestavi. In kdo pravi, da to ni mogoče. Polno in aktivno življenje lahko ohrani človeka vitalnega do pozne starosti. Najvažnejše pa je petje Pogled na uro prekine dobro razpoloženje. Brez vaje ne bo šlo, bliža se proslava za kulturni praznik in na to se morajo temeljito pripraviti. Vesna napove, da bodo vadili "Pohojeno trav'co", in to z notami. To je njihova najljubša pesem. In malo manj znana. Da bodo peli pesmi, ki jih še ne znajo, je v skladu z njihovim dogovorom. Tiste, ki znajo od prej, pojejo preveč po svoje, stare navade pa je težko spremeniti. Začnejo z vajo po glasovih in kar dobro jim gre. (",c ne gre čisto tako, kot bi moralo, jih Vesna prijazno ali pa duhovito opozori. Pri drugi ponovitvi gre že bolje. Ko odhajam, me spremlja lepa melodija "Pohojene trav'ce" in dobra volja, ki seje nalezeš med tako prijetnimi ljudmi, kot so pevci upokojenskega pevskega zbora ŠKRJANĆEK. M. Steklasa Odmevi, mnenja februar 2001 Deset let naše samostojnosti Ob koncu lanskega leta, natančno 23. 12. 2000, smo obhajali 10-letnico referenduma, na katerem smo se prebivalci Slovenije odločili za samostojno pot. V Dobrepolju, ki je menda daleč naokoli znano po tem, kakšni zavedni kulturniki, torej pripadniki naroda smo, nismo bili zmožni pripraviti ustrezne proslave ob tako pomembni obletnici. Tudi lokalna oblast, ki sicer že popolnoma nadomešča in obvladuje "civilno družbo", in ji je omogočeno v novi državi dokaj lepo in udobno vladanje (po sistemu "deli in vladaj") se ni potrudila v tej smeri. K sreči je nekaj ljudi (SDS in NSi) pripravilo prireditev v počastitev tega velikega dogodka. Glavni akterji naše neodvisnosti in tvorci samostojne države (kako zanimivo!) so večinoma v teh dveh strankah slovenske pomladi. Po desetih letih smo jih z demokratično izbranimi sredstvi (volitve) za nagrado potisnili na rob družbenega dogajanja. Saj res, kako pa je bilo 23. 12. 1990 v dobrepoljskem središču? Se še spomnite, kakšna napetost je vladala med nami tiste dni prej, in potem tudi na sam dan poteka glasovanja? Referenduma smo se udeležili v zares velikem številu, in kot pravijo analitiki, smo v pravem trenutku kot narod držali skupaj in uspeli. Cel dan je v zraku visela nekakšna slutnja grožnje, ki si je pravzaprav takrat niti nismo znali predstavljati. Nismo niti verjeli, tla sc lahko uresniči. Toda, da je bila bojazen zares velika, se je videlo šele zvečer. Ko sem i/, sredstev obveščanja slišal odstotke volilne udeležbe in rezultate glasovanja (sicer še neuradne), sem pričakoval izražanje splošnega veselja nad doseženim. Toda, glej začudenje! Ob 20. uri zvečer smo bili dogovorjeni (takrat prijatelji, danes večinoma le še kolegi ali znanci), da se dobimo "pri Majolki" (takrat kar zanimivo zbirno mesto mladine) in pretehtamo rezultate glasovanja. Toda bili smo skoraj edini gostje (8 ali 9 ljudi) v vseh treh videmskih gostilnah. Videm je bil dejansko pogreznjen v zimski mraz in noč in strah. In včasih imam občutek, da se ta mraz in strah nadaljujeta in ne upamo sc veseliti svoje države, ne upamo se ovekovečiti svojih mitov, legend. Pa bi jih morali! In četudi so le legende zgolj posledica (in hkrati tvorci) odločilnih dejanj za neodvisnost Slovenije pred 10-i mi leti, in so še vedno med živimi. Toda mi smo mojstri za uničevanje (de-labuiziranje - pravijo današnje modre glave) tudi tistih narodnih junakov, ki so telesno že davno preminuli, vendar njihove ideje še živijo in so še kako pomembne za tvorbo neke države. Ne mislim tukaj le na Franceta Prešerna, Rudolfa Maistra, Janeza E. Kreka itd. Še veliko bolj imam v mislih v tem trenutku dobrepoljske rojake in med njimi že spet Frana Jakliča. Živeli smo še v SFRJ, ko sem OŠ Dobrepolje podaril povečano fotografijo Frana Jakliča, pa še vedno ne visi na nekem častnem mestu v prostorih osnovne šole (ne ta, niti ne vem, če katera druga Jakličeva slika). Pa sem prepričan, da bi bilo to iz več razlogov zelo pomembno. Še bolj pomembno pa bi bi V čctrtck.01.02.2001 je g. Janez Pavlin ob začetku svetovnega prvenstva v biatlonu na Pokljuki pripravil fotografsko razstavo. Otvoritev razstave je bila v hotelu Astoria na Bledu (nekakšnem centru našega turizma), razstavo je odprl dr. Iztok Podbregar - predsednik organizacijskega komiteja svetovnega prvenstva. Razstava je bila odprta ves čas trajanja prvenstva. In v čem je priložnost? Na otvoritvi, ki smo jo v celoti pripravili Janezovi kolegi in prijatelji, je nastopila pevska skupina Mavrica, priložnostno sestavljena skupina naših fantov, ki je zapela nekaj pesmi ter g. Roman Gačnik, ki je pripravil še glasbeno točko. Dobro sc je (kot ponavadi) odrezala Pekarna Blatnik (krofi in polica -Blejci so bili ponovno opozorjeni na to podjetje), občina Dobrepolje pa nič. Čeprav naš župan tako rad marsikdaj govori o tako imenovani "promociji". Na takšni prireditvi pa bi lahko na čisto nevsiljiv način ljudem prikazali, kje in kako živimo in jih povabili medse. Kajti zavedati se jc potrebno, daje ob takšnih priložnostih na majhnem kraju zbranih zelo veliko ljudi iz velikega sveta in v prisrčnem vzdušju sc je možno o marsičem pogovoriti. Svet, ki je pred nami, se v zadnjem času močno spreminja in čisto lahko se zgodi, da bo turizem res postal ena vodilnih gospodarskih panog. Na to pa bi se morali pripravljati že sedaj, ne šele potem, ko bodo drugi lo, da bi o teh velikih možeh našega naroda pripovedovali otrokom. Vsako leto znova, raje večkrat kot manjkrat. Le tako, da bomo potomcem predstavljali naše korenine ter pogumne, srčne, delavne in vztrajne ljudi iz naše preteklosti, bomo krepili samozavest naroda. Francozi, Nemci, Hrvati, Srbi, Italijani ne počno tega nič drugače. Pa niso v osnovi čisto nič bolj pametni in čisto nič boljši kot mi. Imajo le več spoštovanja do svoje preteklosti. Tukaj je poslanstvo učitelja neizmerno. Vendar vidim, da ni problem v političnem sistemu, na kar smo se imeli dolgo priložnost izgovarjati. Problem jc v pogledu posameznika na življenje in njegovih željah po izpolnjevanju svojega poslanstva na tem svetu. Ne glede na to v kakšnem političnem sistemu smo. Igor Ahačevčič pobrali smetano. Turizem še zdaleč ni le morje, toplice, smučanja in druge podobne in investicijsko zahtevne zadeve. Predvsem jc v turistični ponudbi potrebno biti iznajdljiv in izkoristiti tisto, kar ti ponuja neposredna okolica. Močno upam, da nam je bila ta izkušnja dovolj velika in si v prihodnje ne bomo več privoščili takšnega spodrsljaja (če bo še kakšna priložnost, seveda). Jasno pa je, da bi moral o tem razmišljati občinski svet. Pri delitvi denarja bi zlasti listi, ki samozavestno jemljejo oblast v svoje roke:, morali imeti pred sabo jasno pol razvoja svojega kraja za srednjeročno obdobje oz. za nekaj dalj kol traja mandat. V večini slovenskih občin pa tega ni, zato se ogromno denarja razmeće velikokrat nepremišljeno za razne "gasilske akcije". Zato je tudi vprašanje, ali je sestavljanje občinskega sveta (organa, ki v veliki meri kroji naše življenje) na takšen način kot sedaj, prava pot, po kateri naši kraji prihajajo do svojega vodstva. Ali drugače: ali jc po politični poti sestavljen občinski svet res tisti organ, ki lahko dovolj strokovno, utemeljeno in verodostojno načrtuje naš razvoj. Ali smo v Dobrepolju v zadnjem desetletju res naredili kakšen razvojno kvaliteten korak? Igor Ahačevčič Zamujena priložnost in še kaj Naj za uvod povem, da v tem svojem prispevku nikogar ne bi rad napadal (kot se pogovorno reče) ali še manj komu "solil pamet", kajti po bitki smo res lahko vsi generali. Gre zgolj za razmišljanje. Opravičilo OŠ Dobrepolje v zvezi s člankom v prejšnji številki Našega kraja: Ali ste za samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo? Ne ... Ker je nismo vredni! V tem članku sem pisal o naši državljanski zavesti. V drugem delu članka sem napačno zapisal, da na dan samostojnosti na OŠ Dobrepolje ni visela slovenska zastava in na podlagi tega izpeljal problematiko državljanske vzgoje na šolah. Na Osnovni šoli Videm je na ta dan visela slovenska zastava. Zato preklicujem nasprotno trditev in tezo, ki sem jo izpeljal na tej podlagi. Iskreno se opravičujem Osnovni šoli Dobrepolje, ravnatelju g. Ivanu Grandovcu in vsem ostalim prizadetim. Prav tako sem dolžan opravičilo tudi vam, bralcem, saj sem vam posredoval napačno informacijo. Upam, da mi boste napako opravičili. Prepričan pa sem, da se moramo vsi (vsak po svojih močeh) potruditi za čim boljšo in širšo državljansko vzgojo. Janez Tomšič Kultura jezika Nahajamo se sredi komunikacijske revolucije, čc temu lahko tako rečemo. Še ne dolgo nazaj - kakih deset let, kar se še mi, mladi, prav dobro spomnimo, v marsikateri hiši še nismo imeli telefona. ( x si danes zamislim, da ne bi imeli telefona doma, si življenja praktično ne znam več predstavljati. Kako bi se lahko obvestili za vaje, pa za sestanek ... Da o zmenkih ne govorim. Informacije stalno potujejo po žicah sem in tja in to je bistvo našega komuniciranja. Sem rekla po žicah? Sem že spet zadaj. Komunikacija zdaj leti skoraj samo še po zra- ku - preko mobitelov. No ja, žice tudi niso še čisto zastarele, vsaj če pomislimo na internet. Veliko koristnih informacij se najde tu. In zanimivih. Ne čudim se, da mladi in mlajši (beri otroci) po cele ure sedijo pred računalnikom in marsikateri odrasli se lahko po znanju iz tega področja skrije pred njimi. Pa se ustavimo ob tem, kakšne informacije sprejemamo preko teh novih virov in kakšna komunikacija poteka med nami. Navadno so to kratka sporočil-ca, ki se niti najmanj ne ozirajo na kakšna slovnična pravila, pogovori v stilu: "O živijo, samo zanima me, kje si?" In podobno. Ko pa je potrebno napisati nekaj daljšega, npr. spis pri slovenščini - kdo bi se trudil, gotovo'je že kaj na internetu. Mislim, da se lahko vprašamo, kam to vodi! Kdo bo še znal uporablajti lep, bogat jezik, katerega navadno najdemo v knjigah. Knjige so prav zares v tem času kar malo zapostavljene. Saj se še najdejo navdušeni bralci, toda pogosto slišim, da ni več časa za to. Seveda ga ni, če pa vsega porabimo za druge stvari. Poleg tega je pri knjigah še en problem tako nezanimive so. Toda zakaj? Ker nam pogosto domišljija, ki je potrebna, da knjiga postane zanimiva, sploh več ne deluje, ker smo razvajeni od televizije, kjer ti ni potrebno prav nič misliti, samo sprejemaš ponujeno sliko in možgani imajo pravi počitek. Ce hočemo, da nam bodo knjige zanimive, jih moramo začeti brati. Za to pa si moramo vzeti čas. Cas bomo dobili tako, da se bomo odpovedali nečemu drugemu - predlagam, da začnemo kar s televizijo! Na tak način bomo zopet obogatili našo domišljijo in naš jezik. Nujno je, da svoj jezik vedno znova bogatimo, kajti le na tak način ga bomo lahko ohranili med množico tujih jezikov, ki z vseh strani in na vse mogoče načine vdirajo k nam. Vida Jakopič SMEH JE ZDRAV PREKRŠEK -"Le zakaj ste zapeljali naravnost v policista?" vpraša sodnik za prekrške voznico. "Še sama ne vem. Razprostrl je roki, meni je bil pa tudi všeč!" ALKOHOL - Zdravnik je prišel v vas in je imel predavanje, kako je alkohol škodljiv zdravju. Na koncu predavanja se oglasi neki star kmet: "Gospod doktor, dokler imamo vino in žganje, vašega alkohola nočemo niti poskusiti!" BOLJŠI - Prvi kandidat stranke ima govor. Poslanec iste stranke šepne sosedu: "Včeraj je bil boljši." - "Pa saj včeraj sploh ni govoril!" - "Prav zato!" MISLI V svetu je vedno več ropota in vedno manj modrih besed, predvsem pa je premalo dobrih zgledov. (Leon Štukelj) Humanost neke družbe se bistveno kaže v tem, kako skrbimo za bolne, stare, prizadete. In tudi v tem, kako znamo mlade ljudi vzgajati za delo z bolniki. (Metka Klevišar) Če bi vsakdo v svojem sosedu videl božjo podobo, ali mislite, da bi še potrebovali tanke in generale? (mati Terezija) OGLAS LEKTORIRAM seminarske in diplomske naloge ter druge tekste. Kvalitetno, hitro in ugodno! Poleg tega INSTRUIRAM slovenski jezik za osnovne in srednje šole. Informacije na telefon:78 07 618 GSM: 041 984 440 (Sonja) NASLEDNJA MLADINSKA STRAN Tema Mladinske strani v naslednji številki Našega kraja bo UPANJE. Vse mlade vabim, da svoje misli o tej temi strnete v nekaj stavkov in jih pošljete na naslov Kompolje 21 ali na e-mail:janeztomsic@hotmail.com. Prispevke pričakujem najkasneje do 11. marca. Od dopisnikov Iz Društva upokojencev Piše: Konrad Piko Na naši prvi seji upravnega odbora Društva upokojencev, dne 21. januarja 2001, smo razpravljali o članarini, planu izletov, prireditev in sej. Najprej smo govorili o članarini, ki znaša letos 1000 tolarjev, 750 tolarjev pa je vzajemna samopomoč. 20 tolarjev na osebo od pobrane članarine so člani UO podarili društvu za nabavo opreme za naš novi dom, tako kot smo tudi lani. Trije člani smo že pred tem napravili predlog plana izletov, sprejeli pa smo ga na seji, na kateri je bil tudi naš šofer in vodič Vinko Zabukovec. Za letošnje leto smo planirali sedem izletov. Prvi izlet bo 31.3. 2001 v Ilirsko Bistrico z ogledom Brkinov, Prema in gradu ter slik Toneta Kralja. Sledil bo ogled kozje farme in Ilirske Bistrice. Drugi izlet bo 26. 5. 2001 na Bizeljsko, Trebnje, Mokronog, Brestanico, Imolco, kjer je dom starostnikov, Podsrcdo, Svete Gore, Bizeljsko, klet Repnico, kjer bo ogled slik na stropu iz peska in zidanico (možen nakup vina) in nato v Brežice. Tretji izlet bo 28.6.2001 v Velenje, na vsakoletno srečanje upokojencev Slovenije. Četrti izlet bo na Rab 7.7.2001. Peti izlet bo 6.8.2001 v Izolo. To bo kopalni izlet. Šli bomo na ponedeljek, ker je ob sobotah preveč prometa. Sesti izlet bo v Dragomer, kamor nas vsako leto povabijo tamkajšnji upokojenci. Srečanje bo enkrat v mesecu septembru. Sedmi izlet bo 29.9 na Koroško. Obiskali bomo Gospo Sveto, vojvodski prestol in Hohostrarvitz. Prireditve in zabave pa bodo naslednje: Pustovanje: 24. 2. 2001 pri Zori Letna konferenca: 22. 4. 2001 Piknik: 30.6.2001 I )ružabni večer v Dragomerju: začetek septembra Martinovanje: 10. 1 1. 2001 Silvestrovanje: 31. 12.2001 Sej bo 10, ker nas je članov UO 21. Datumi niso zanesljivi, ker lahko pride med letom do sprememb. O tem vas bomo obveščali med letom. Lep pozdrav! Planinsko društvo Dobrepolje vabi vse člane in simpatizerke na REDNI LETNI OBČNI ZBOR v nedeljo, 18. marca ob 14. uri, na Kamen vrhu. Po končanem uradnem delu bomo posedeli v sproščenem pogovoru ob prigrizku in kozarčku pijače. O graji in pohvali Z grajo in pohvalo izražamo svoje nezadovoljstvo oziroma za dovoljstvo z vedenjem ali stališča neke osebe. Istočasno želimo z njima pri ljudeh, s katerimi skupaj živimo, nekaj spremeniti ali pa utrditi. Če nam je to uspelo, je odvisno od marsičesa. 1. Ljudje imajo pravico do različnosti, poleg tega nihče ni popoln. Zato ne kritizirajmo in ne grajajmo vsega, kar pri nekom ni tako, kot bi po našem mnenju moralo biti. Raje se naučimo ločiti pomembno od nepomembnega. Tisto, česar zares ne mislimo trpeti, od tistega, kar lahko brez škode vzamemo v zakup. 2. Staro življenjsko pravilo je: dejanja govorijo glasneje kot besede. To pomeni med drugim, da starši, ki oporekajo otroku njegovo vedenje, sami pa ravnajo enako, ne morejo računati, da bo njihov otrok upošteval ali po domače "veliko dal" na njihove nasvete ali pa grajo. 3. Nikoli ne dramatizirajmo stvari in ne izgubljajmo živcev ter nadzora nad seboj. Preden grajamo, se moramo vedno prepričati, v kakšnih okoliščinah se je nekaj zgodilo. Osebi, ki je grajana, moramo omogočiti, da pove razloge za svoja dejanja. Ce vidimo, da tisti hip ne more ali noče razumeti svoje krivde, je bolje, da grajo opustimo. Prav tako tisti hip ne grajamo razburjenih, jeznih ali žalostnih oseb, ampak raje počakamo, da se umirijo. Jasno je, da moramo tudi sami utemeljiti svojo grajo. 4. Graja ne sme izzveneti, kot da drugega odklanjamo. Prav tako z njo ne smemo nikogar žaliti, poniževati ali mu jemati občutek lastne vrednosti. Priporočljivo je tudi, da človeka ne grajamo v navzočnosti drugih ljudi. 5. Dolge pridige navadno ne pomagajo dolgo. Bolje je skupaj razčleniti nastalo situacijo in sprejeti sklep, kako ravnati v prihodnje, da ne bo več razloga za grajo. 6. Pohvala je boljša kot graja. Graja največkrat samo odvrača od nekega vedenja, pohvala pa usmerja in utrjuje zaželeno vedenje. Poleg tega se pohvala tudi bolje "prime" kot graja. 7. V zakonu in družini naj bo izrečenih več pohval kot graj. Statistična raziskava kaže, da je danes razmerje med pohvalami in grajami v razmerju 2:8. Zakaj ne bi poskusili to razmerje obrniti na glavo, tako da bomo osemkrat do devetkrat nekoga pohvalili in le redko opomnili ali grajali. 8. Preprosta graja in pohvala izgubita učinek. Predmet vsakokratne graje ali pohvale naj bo konkretno dejanje, medtem ko splošnih umskih in telesnih sposobnosti nekoga, za katere sam ni niti kriv niti zaslužen, praviloma ne grajamo in bolj redko pohvalimo. 9. Kdor graja, mora dopustiti tudi grajo na svoj račun. Če s kakšno stvarjo pri sebi nismo zadovoljni, se mirno posvetujmo z zakoncem ali odraslimi otroki. Ker nas navadno bolje poznajo, kot si sami mislimo, nam bodo najverjetneje dobro svetovali. 10. Namesto z grajo skušajo nekateri "pritisniti" na soljudi in doseči spremembo njihovega vedenja z molkom. Ni redko, da tedaj zakonec teden dni ali celo več tednov ne spregovori s svojim partnerjem pametne besede. Še huje je, če grajo nadomestijo grožnje. Pcstovanje užaljenosti, zagrinjanjc v trdovraten molk in grož nje so slabi načini vpliva na vedenje ljudi. Anica Štrubelj Luč miru med nami Vsak človek lahko deli Luč, ki jo ima v srcu. In s tem naredi lepši dan sočloveku. Pomaga graditi mir. Na to včasih kar pozabimo in si mislimo, da je potrebno za graditev miru in za lepši dan narediti herojska dejanja. Sem in tja so res potrebna, največkrat pa zadostujejo že drobna dejanja pozornosti. Tudi Luč miru iz Betlehema je le droben plamen. A je del velikega ognja, širi se po vsej Evropi, tako da vsekakor ni majcen. Spominja nas, da smo mi vsi tisti, ki gradimo mir. Vsak dan. Ravno zato je želja skavtov in tabornikov, dajo prinesemo čim več ljudem. Vsako leto razširimo področje raznosa. Letos smo Luč miru prinesli približno 15.000 ljudem. Nam najbližji skavti so na Škofljici in v Trebnjem, zato pokrivamo precej veliko področje. Želimo si, da bi lahko Luč miru prinesli še večim ljudem. Veseli smo vseh tistih, ki želite sodelovati. Vse, ki imate to željo, vabimo, da se nam oglasite. Luč miru je prišla k nam 17.12.2000. V Grosuplju smo jo sprejeli med javno prireditvijo pred železniško postajo, kar jc posnela televizija Grosuplje, o Luči miru pa so bili ljudje seznanjeni tudi prek Zelenega vala. ()d tega dne naprej smo jo do božiča nesli v nekaj ustanov, ki so Že zaradi svojega delovanja poklicane h graditvi miru: na občine Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Sprejeli so jo tudi v grosupeljskem vrtcu, Zdravstvenem domu, Domu za ostarele občane, grosupeljska karitas, gasilci, študentski klub GROŠ in na železniški postaji. Tako v teh ustanovah kot na občinah so si jo lahko prižgali vsi, ki so to želeli. Luč miru so iz naših rok dobili ljudje po okoliških župnijah Kopanj, Žalna, Polica, Šmarje-Sap, Št. )urij, Škocjan, Videm-Do-brcpoljc, Krka, Ivančna Gorica, Stična. V nekaterih krajih ste dobili Luč miru na dom: v Grosuplju, Šmarju Sap, Prapročah, Ivančni Gorici, na Gatini, Sp. Blatu, Sp. Slivnici, Lipoglavu, Muljavi, Selah pri Cikavi. ZSKSS (Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov), nosilec projekta, ter ZTS (Zveza tabornikov Slovenije), soorgani-zator, se zahvaljuje vsem, ki ste sprejeli Luč miru iz Betlehema, ki se zavedate, da smo mi opeke, ki gradijo mir. Cim bolj mirno in veselja polno novo leto! Postanite tudi vi ustvarjalci miru! Alenka Oblak VRTNARIJA JERKIN VIDEM 22/a Vsem, ki ste v preteklih treh sezonah že postali naši zvesti kupci okrasnih rastlin, sporočamo, da smo se odločili prekiniti z opravljanjem vrtnarske dejavnosti. Še enkrat se vsem, ki ste prišli k nam, zahvaljujemo za obiske in sodelovanje. Če pa ima morda kdoželjo po opravljanju te lepe in zanimive dejavnosti, mu bomo s svojimi izkušnjami z veseljem pomagali (te.: 78-07-640) Lep pozdrav! Igor Ahačevčič OSNOVNA ŠOLA DOBREPOLJE VIDEM 80, 1312 VIDEM DOBREPOLJE Tel: (061) 7807-210, Fax: 7807-210 OŠ Dobrepolje E - mail. 0-dobrepolje.Lj.@quest.arnes.si RAZPIS ZA SPREJEM OTROK V VRTEC 1. SEPTEMBRA 2001 JVIZ OS Dobrepolje - WE Ringaraja obvešča vse starše, ki bi želeli, da njihovi otroci obiskujejo vrtec z novim šolskim letom, da se do 30. 3. 2001 prijavite s pomočjo prošnje za sprejem otrok v vrtec, ki jo dobite v tajništvu šole. Sprejeli bomo predvidoma deset otrok vjaslični oddelek (to je starost od enega leta do dveh let in osem mesecev na dan 01.09.2001). Prav tako pa bomo sprejeli predvidoma deset otrok v oddelek medvedkovv Kompoljah, ki bodo stari od dveh let in devet mesecev do vstopa v šolo. Vsi prijavljeni malčki bodo sprejeti v vrtec od 01.09. 2001 dalje, čeprav bo morda kateri izmed njih začel obiskovati jaslični oddelek šele naslednje koledarsko leto. Za mesece, ko otrok še ne bo dovolj star za v jasli, bodo morali starši plačevati oskrbnino, katere višino izračunajo na občini Dobrepolje, znižana pa bo za ceno živil, ki jih otrok ne bo koristil ( to je približno 310,00 SIT dnevno. Za vse dodatne informacije pokličite v tajništvo šole. Videm, 5.2.2001 Ravnatelj: Ivan Crandovec Turistično društvo Dobrepolje tudi letos prireja velikonočne delavnice za občane in občanke Delavnice bodo potekale pod strokovnim vodstvom, in sicer v petek, 6. 4. 2001, ob 19.00 v prostorih osnovne šole. Kotizacija znaša 2000 SIT. Poravnate jo lahko ob prijavi pri ga. Mariji Kramžar. Tel.: 786-7010(občina) ali 7807066(doma). Ugotovitve ankete, izvedene v župniji Dobrepolje Anketa je bila izvedena v postu leta 1999, v času misijona. Razdeljenih anketnih obrazcev je bilo preko 1000. Oseb, ki so izpolnile anketo, pa je bilo 612, od tega 273 moških (kar predstavlja 45 % vseh anketirancev) in 339 žensk (kar predstavlja 55% vseh anketirancev). Anketirane osebe so bile stare od 14 let dalje oz. od vključno osmega razreda osnovne šole navzgor. Rezultati, ki se nanašajo na raziskave 512 anket: Oblikovani so bili štirje razredi: do 20 let, od 20 do 30 let, od 30 do 60 let in zadnji razred nad 60 let. Največ anketiranih oseb je bilo tako pri moških kot pri ženskah v razredu starih od 30 do 60 let, skupaj kar 235 oseb (134 žensk in 101 moški), kar predstavlja skupaj 46% anketirancev. Najmanjši razred anketirancev pa je bil pri ženskah, od 20 do 30 let, 33 anketi-rank (6% anketiranih oseb) in pri moških razred do 20 let, 31 anketirancev (6% anketiranih oseb). Največ odstopanj od povprečja pri ženskah je bilo v razredu do 20 let (38 ekstremovl) sledi razred nad 60 let (25 ck-stremovl) nadalje sledita skupaj razreda: od 20 do 30 let in od 30 do 60 let (18 ekstremovl). Največ odstopanj od povprečja pri moških je bilo v razredu nad 60 let (50 ekstremov3) sledi razred do 20 let (28 ekstremovl), potem sledita razreda od 20 do 30 let in razred od 30 do 60 let z enakim številom (18 ekstremovl). Rezultati, ki se nanašajo na raziskave vseh 612 anket: Ugotovitve in povezave: Na ankete so odgovarjali v veliki večini kristjani, ki so bolj pogosto v stiku s Cerkvijo, kar pokaže predvsem odgovor na vprašanje: K maši hodim: 61% vseh anketirancev jih "hodi k maši ob nedeljah in praznikih" na možnost: "ob nedeljah in med tednom" je odgovorilo 18% vseh anketirancev. Seštevek odstotkov anketirancev pri obeh odgovorih prinese okoli 80% vseh anketirancev. (Seštevati je možno, saj je bilo potrebno obkrožiti le en odgovor.) Tako lahko dobimo nekakšno mero, ki nam govori o povezanosti med anketiranci, ki imajo več stika s Cerkvijo in njihovim razmišljanjem o različno postavljenih trditvah. Povsem smiselno je predpostavljati, da ima tudi teh 80% anketirancev poglavitno vlogo pri oblikovanju povprečja. Pomembna ugotovitev pa je tudi struktura anketirancev. Torej lahko za trditve oz. vprašanja v anketnem listu, ki so bila odgovorjena z deležem nad 80% vseh anketirancev, z gotovostjo trdimo, da so na njih odgovarjali enako tudi tisti anketiranci, ki nimajo rednega stika s Cerkvijo. Velja pa tudi obratno za vprašanja in trditve, katerih odgovori niso presegali meje 80% . Za te odgovore se lahko z gotovostjo trdi, da tudi anketiranci, ki imajo več stika s Cerkvijo niso bili enotni in so se različno opredeljevali. Zanimivo je, da je 43% vseh anketirancev (okoli 260 anketiranih oseb) vključenih v skupine, kot so pevski zbori, tudi ŽPS ipd. Odgovori iz skupine, ko se je samo okoli 50% anketirancev odločalo za enak odgovor in so se drugi odgovori po deležih anketirancev povečevali in izenačevali pokažejo, kako različna so lahko mnenja in s tem razmišljanja o določenih stvareh. Vprašanja take vrste so velikokrat bolj prepuščena subjektivnemu vplivu oz. odločitvi posameznika. Opazno je zmanjšan vpliv množice oz. vpliv splošnega javnega prepričanja. Pri urejanju in uskupinjevanju so se oblikovali štirje razredi glede na delež anketirancev, ki so enako odgovarjali na zastavljeno vprašanje ali trditev. 1. razred: nad 90% pomeni, daje nad 90% vseh anketirancev odgovarjalo enako na določeno trditev ali vprašanje. Na trditev: "Jezus je pravi Bog in pravi človek" je 94% vseh anketirancev odgovorilo z DA Na trditev: "Bog obstaja" je 93% vseh anketirancev odgovorilo, da Bog obstaja, 6% vseh anketirancev pa se ni opredelilo. .Na trditev: "Jezus je vstal od mrtvih" je 93% vseh anketirancev odgovorilo z DA. 2. razred: od 80% do pod 90% pomeni, da je od 80% do pod 90% vseh anketirancev odgovarjalo enako na določeno trditev ali vprašanje. Na trditev: "Zavedam se, da moram prispevati svoj delež za opravljanje cerkvenih dejavnosti in cerkvene objekte" je 88% vseh anketirancev odgovorilo z DA, 5% vseh anketirancev pa je to trditev zanikalo. Na trditev: "Cerkev je za zveličanje potrebna" je 86% vseh anketirancev ogovorilo z DA, 10% vseh anketirancev pa je bilo neopredeljenih. Na trditev: "Splav je umor človeškega bitja" je 85% vseh anketirancev odgovorilo z DA in 7% vseh anketirancev je trdilo, da splav ni umor človeškega bitja. Na trditev: "Cerkev ima velike zasluge za ohranitev slovenskega naroda in kulture" je 82% vseh anketirancev odgovorilo z DA, 12% vseh anketirancev pa je bilo neopredeljenih. Na trditev: "Po smrti me čaka večno življenje" je 82% vseh anketirancev odgovorilo z DA, 13% vseh anketirancev pa je bilo neopredeljenih. Na trditev: "Kot vernik sem odgovoren za vero tudi v svojem okolju" je 81% vseh anketirancev odgovorilo DA in 11% vseh anketirancev pa trdi, da niso odgovorni za vero v svojem okolju. 3. razred: od 60% do pod 80% pomeni, da je od 60% do pod 80% vseh anketirancev odgovarjalo enako na določeno trditev ali vprašanje. Na trditev: "Papež uči zastarel pogled na Boga in svet" je 72% vseh anketirancev odgovorilo, da NE uči zastarel pogled na Boga in svet, 10% vseh anketirancev pa je odgovorilo pritrdilno. Na vprašanje: Kako naj se po vašem mnenju kaže življenje po veri? Možnost: "Vero kažem v osebnem, javnem privatnem in družbenem življenju "je izbralo 71% vseh anketirancev (pri ženskah 71% vseh žensk in pri moških 72% vseh moških). Sledi odgovor: "Vero pokažemo le v družini in župniji" 15% vseh anketirancev in na tretjem mestu z 12% vseh anketirancev je možnost: "Vera je privatna zadeva, zato naj se ne kaže v javnosti". Na trditev: "Govorica Cerkve je težko razumljiva" je 64% vseh anketirancev odgovorilo z NE, 24% vseh anketirancev pa trdi, da je težko razumljiva. 4. razred: od 50% do pod 60% pomeni, da je od 50% do pod 60% vseh anketirancev odgovarjalo enako na določeno trditev ali vprašanje. Na vprašanje: Kakšna je vaša vera? Za vero se je "osebno odločilo" 58% vseh anketiranih, (pri ženskah 63% vseh žensk in pri moških 52% vseh moških). Sledi odgovor:"tradicionalno veren" s skupaj 30% vseh anketirancev. Nadalje sledi možnost: "sem veren, a sprejemam le nekatere verske resnice" z 9% vseh anketirancev. Na vprašanje: Molim, oziroma se pogovarjam z Bogom... 58% vseh anketirancev je odgovorilo, da moli vsak dan, 32% vseh anketirancev je odgovorilo, da jih moli občasno in 5% vseh anketirancev je odgovorilo, da molijo enkrat na teden. Na trditev: "Verjamem v reinkarnacijo2" je 56% vseh anketirancev odgovorilo z, NE, 17% vseh anketirancev z DA, ostalih 27% anketirancev pa se ni opredelilo. Na trditev: "Cerkev ima danes manjši ugled v javnosti kot v prejšnjem sistemu" je nikalno odgovorilo 56% vseh anketirancev, 32% vseh anketirancev pa trdi, da Cerkev ima manjši ugled. Na trditev: "Odločitev o prekinitvi nosečnosti in rojstvu otroka je le osebna zadeva" je 54% vseh anketirancev odgovorilo DA in 38% vseh anketirancev je odgovorilo nikalno. Na vprašanje: Kaj vam pomeni maša? (podati je bilo možno do tri odgovore) 51% vseh anketirancev je izbralo možnost: "srečanje z Bogom in prejem Jezusa v obhajilu", z 18% vseh anketirancev pa sledita odgovora: "lepa navada" in "družaben dogodek in srečanje s prijatelji". Anketiranci so pri nekaterih vprašanjih razvrščali oz. vrednotili posebne postavke ali trditve: Na vprašanje : "Kateri praznik se Vam zdi pomembnejši" so anketiranci razvrstili: Za najpomembnejši praznik so določili veliko noč, sledi božič, binkošti, vsi sveti in Marijino vnebovzetje. Na vprašanje : "Kaj Vam pomeni spoved?" so anketiranci razvrstili: Kotnajpomembncjše so izbrali srečanje z usmiljenim Odre-šenikom, ki mi odpušča grehe, sledijo pa odgovori po vrsti: spoved prinaša duševni mir, spoved je odkrit in koristen pogovor, kot pomoč za napredovanje v dobrem, najslabše je bila ocenjena trditev, da je spoved le del večjih praznikov. Na vprašanje: Kaj se je pričakovalo od misijona, pa so anketiranci vrednotili: Od misijona jih je največ pričakovalo, da se bo lahko ugotovilo stanje osebne vere, sledi trditev, da lahko misijon pomeni priložnost za spreobrnjenje in nov začetek, na tretjem mestu se je v misijonu pričakovalo vrsta koristnih predavanj in na zadnjem mestu glede na pričakovanja od misijona je bila trditev, da se me misijon ne tiče. Ugotovitve podal in uredil: Marko Ahačevčič Opombe: 1 - ekstrem - znatno odstopanje od nekega povprečja, zaznano kot posebna značilnost določenega starostnega razreda. 2 - reinkarnacija - verovanje, da se po smrti človeka njegova duša "ponovno utelesi" oz. preseli v drugo bitje. KULTURNO DRUŠTVO GODBA DOBREPOLJE Videm 34 1312 Videm-Dobrepolje PONUDBA Godba Dobrepolje bo organiziralatradicional-no prireditev DAN GODBE. Prireditev bo v soboto, 23. 6. 2001, s pričetkom ob 17. uri. Tudi letošnje leto bo v Dobrepolje prišlo približno štiristo nastopajočih glasbenikov. Godba Dobrepolje želi tudi letos ponuditi zabavni del prireditve (veselico) enemu izmed društev ali podjetij iz Dobrepolja. Društvo ali podjetje, ki bo prevzelo izvedbo veselice, bo popolnoma samostojno tržilo in mu bo ostal ves izkupiček od prireditve. Vse zainteresirane vabimo, da svojo odločitev sporočijo na gornji naslov ali osebno predsedniku KD Godba Dobrepolje Andreju Skantlju, do 15. marca na telefon 041/764-951 (Andrej). KULTURNO DRUŠTVO GODBA DOBREPOLJE Informacije, obvestila Vivina akcija Moj zdravnik 2001 Prva. petletka Leto je naokoli in spet se srečamo vsi, ki "delamo" akcijo revije Viva Moj zdravnik: Viva, lokalne in komercialne radijske postaje, lokalni časopisi, predvsem pa vi, spoštovane bralke in bralci, poslušalke in poslušalci. Že peto leto smo skupaj. Doslej smo glasovali za najbolj cenjeno družinsko ali splošno zdravnico ali zdravnika in vsako leto vas je bilo veliko tistih, ki ste bili prepričani, da v krog, ki smo mu dali priznanje, torej v krog družinskih in splošnih zdravnic in zdravnikov, spadajo vsaj še ginekologinje in ginekologi in pediatrinje in pedia-tri. Spoštovali in upoštevali smo vaša mnenja, zato letos spreminjamo že utečen scenarij akcije Moj zdravnik. Tako boste letos lahko glasovali za: Mojo družinsko zdravnico ali zdravnika Mojo ginekologinjo ali ginekologa Mojo pediatrinjo ali pediatra Med njimi bo tisti, ki je prejel največ glasov, prejel tudi laskavo priznanje Moj zdravnik 2001. Kdo bo tisti, ki bo dobil največ glasovne odvisno predvsem od vas. V preteklih štirih letih so priznanje Moj naj zdravnik prejeli naslednji splošni ali družinski zdravniki: - leta 1 997 Franc Novak iz Zagorja, - leta 1998 Tatjana Gazvoda iz Novega Mesta, - leta 1999 Mila Saftič iz Ptuja, - leta 2000 Drenka Jovanovič Gračak iz Zreč. Zakaj stejim podelili to priznanje? Ker ste bili prepričani, da si to priznanje zaslužijo, ker so prijazni in potrpežljivi, ker znajo poslušati in tudi slišati, ker jim je vseeno, kdaj je noč in kdaj dan, ker so v službi 24 ur, ker ne zaprejo svoje ordinacije takrat, koje konec urnika in ker so predvsem ljudje. Tisti zdravniki, za katere doslej ni bil oddan niti en glas, se morajo zamisliti nad sabo ali nad tistim, kar počnejo ... Kako dolgo bo trajala akcija Moj zdravnik 2001? Od 5.januarja do 30.marca! Zaključili jo bomo s svečano prireditvijo na predvečer Svetovnega dneva zdravja 6.aprila 2001, ko bomo vsa priznanja tudi podelili. Za koga torej lahko glasujete? Za tisto družinsko zdravnico ali zdravnika, za tisto ginekologinjo ali ginekologa, za tisto pediatrinjo ali pediatra, ki ga vi osebno najbolj cenite. Lahko glasujete za samo enega med njimi ali pa za vse skupaj. Oddate lahko torej en sam glas ali pa tri glasove. Potek akcije spremlja strokovna komisija, ki jo vodi primarij Drago Demšar, dr.med. Kako glasujete? Tako, da izpolnete kupon v Vivi ali lo- kalnih časopisih in jih pošljete na naslove, ki so napisani na kuponih. Lahko pa se oglašate v oddaje lokalnih in komercialnih radijskih postaj in v oddaji poveste, kdo je tista zdravnica ali zdravnik, ki ga najbolj cenite. To je lahko družinska zdravnica ali zdravnik, ginekologinja ali ginekolog ali pediater ali pediatrinja. Ali pa oddate svoj glas za družinsko zdravnico ali zdravnika, ginekologinjo in ginekologa in pediatrinjo in pediatra. Torej za vse tri! Glasujete torej lahko za enega zdravnika ali za tri! Lahko pa tudi pokličete na redakcijo Vive vsak dan, od ponedeljka do petka, med 12. in 13. uro in oddate svoj glas. Telefonska številka je 01 300 5900. Pozor! Svoj glas lahko oddate tudi na ' Vivinih spletnih straneh. VIVINA AKCIJA: MOJ ZDRAVNIK Glasujem za: Mojo družinsko zdravnico ali jj zdravnika: Mojo ginekologinjo ali ginekologa: Mojo pediatrinjo ali pediatra: JL IME: HUMI PRIIMEK: ■■■■■■■i NASLOV: KRAJ IN POŠTA: ■■■■■ Kupon pošljite na naslov: VIVA, revija za zdravo življenje, Vilharjeva 29, 1000 Ljubljana RAZPORED TEHNIČNIH PREGLEDOV TRAKTORJEV IN MOTORNIH KOLES NA OBMOČJU UPRAVNE ENOTE GROSUPLJE V LETU 2001 VIDEM D0BREP0LJE torek, 6. 3. 2001 od 8. do 16. ure torek, 4. 9. 2001 od 8. do 11.30 ure MULJAVA torek, 13. 3. 2001 od 8. do 11.30 ure ZAGRADEC torek, 13. 3. 2001 od 13. do 17. ure torek, 4. 9. 2001 od 13. do 16. ure RAD0H0VA VAS (pri gostilni "Johan") torek, 20. 3. 2001 od 8. do 16. ure torek, 11.9. 2001 od 8. do 12. ure UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE [_Informacije, oglasi a v t o š o I a prireja tečaj CPP za kategorije A, B, Ekb, C, E, F na OŠ Primož Trubar v Velikih Laščah. Začetek tečaja bo 26.2.2001, ob 17. uri. Organiziran prevoz izpred OŠ na Vidmu ob 16.30. ■ Možna takojšnja vožnja v sodobnih vozilih, izbirate lahko med osebnimi vozili znamke Renault, Citroen, novi GOLF; tovorno vozilo Mercedes Benz 814 s priklopnikom; novost novi Clio. ■ Lokacijo pričetka vožnje lahko izbirate; na Strelišču na Dolenjski cesti ali na Kotnikovi; ■ Popust za dijake in študente. ■ Novost: nova OPEL CORSA ELEGANCE 1,4 - 16V z vso dodatno opremo. Prijave predhodno zbiramo vsak dan od 9. do 22. ure po telefonu 01/4392110, GSM 041/726 897 LEDINA CENTER, lokal 37, Kotnikova 5, Ljubljana SMF TRQOVIblA d.o.o. Cesta na Krko Ob grosupeljskem pokopališču Delovni čas februar: 9.00-17.00 marec-junij: 8.00-18.00 Naša ponudba X. - sprejem naročil za zasaditve korit ^ april, maj, junij: - izbira na višku - sadike cvetja in zelenjave za vaš dom, vrt in vašo dušo ter želje za cvetoče poletje februar: - trobentice, ranunkule marec: - trobentice, ranunkule - velikonočnice, trajnice Ob nakupu predložite bon za dodatni 5% /'^ popust & tf-jr.....^ NAJAMEMO hišo na Vidmu ali v okolici, z možnostjo kasnejšega odkupa. Telefon: 041-828-973 01-7808178 (MAGDA) Prodam dve njivi na lokaciji med vasjo Cesta in Predstruge, površine 20 in 30 arov. Telefon:01 7807-030 MISLI Človek je vedno občutljiv za drobne in neobčutljiv za velike stvari okrog sebe. Blaise Pascal Poenostavljati zapletene stvari je sposobnost genijev, preproste stvari zaplesti pa sposobnost norcev. John. F. Kennedj Kdor je brez zelja, je sreči ze zelo blizu. R. Tagi ore Nikoli ni nič nepopravljivega, dokler živimo. Zato tudi nikoli ni prepozno, da bi postali srečni. A. Trstenjak Na podlagi lO.člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98) in 6. člena Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Občini Dobre-polje (Uradni list RS, št. 69/98) objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov na področju športa v Občini Dobrepolje za leto 2001 1. Naročnik: Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. 2. Predmet javnega razpisa iz sredstev proračuna Občine Dobrepolje za področje športa je sofinanciranje naslednjih programov: a) interesna športna vzgoja predšolskih otrok, b) interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok in mladine, c) programi športne vzgoje otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, d) interesna športna dejavnost študentov, e) športna rekreacija, f) programi kakovostnega športa, g) programi športa invalidov, a) programi izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja strokovnih kadrov, b) programi promocijske dejavnosti, c) investicijsko vzdrževanje športnih objektov in površin. 3. Vsi programi morajo biti izvedeni v letu 2001. 4. Na javnem razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci športnih programov: * športna društva, zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva za posamezna območja oz. panoge, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, vrtci in osnovne šole. Vsi izvajalci morajo prijavi priložiti: * dokazilo o registraciji dejavnosti, * izjavo o zagotovljenih materialnih, prostorskih in organizacijskih pogojih za izvajanje programa, * izjavo o organiziranju redne vadbe najmanj 36 tednov v letu, * predstavitev vsebine programa, * številko žiro računa. * športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju nacionalnega programa. 5. Izvajalci letnega programa športa se bodo sofinancirali na podlagi Pravilnika za vrednotenje športnih programov v občini Dobrepolje. 6. Rok za prijavo na razpis je 12.03.2001 do 8.30 ure, na naslov: Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Ponudbe morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova ponudnika in z oznako "PROGRAMI ŠPORTA- NE ODPIRAJ". 7. Javno odpiranje ponudb bo 12.03.2001, ob 9.00 uri v sejni sobi občine Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Prisotni predstavniki ponudnikov morajo strokovni komisiji predložiti pisno pooblastilo za zastopanje na odpiranje ponudb. 8. Medsebojna razmerja med Občino Dobrepolje in izbranim izvajalcem športnega programa se uredi s pisno pogodbo. 9. Ponudniki bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v 15 dneh od dneva odpiranja ponudb oziroma po sprejemu proračuna Občine Dobrepolje za leto 2001, s katerim bo določena tudi višina sredstev. Občina Dobrepolje Župan Anton Jakopič ZVEZA ŠPORTNIH ORGANIZACIJ DOBREPOLJE Doseženi rezultati in lestvica spomladanskega rekreativnega prvenstva v odbojki za dekleta za leto 2001 I.KR0G Nedelja, 28.januar 2001, Športna dvorana Brinje Grosuplje MRAVLJICE ŠD GRČA 80 0:2 (18,21) ŠD GRČA 80 ŠD GRČA 01 0:2 (16,13) ŠD GRČA 01 ČEBELE 2:0 (B.B.) ČEBELE ŠD DOBREPOLJE 0:2 (B.B.) ŠD DOBREPOLJE MRAVLJICE 0:2 (20,20) II.KROG Nedelja, 4. februar 2001, Športna dvorana Brinje Grosuplje ŠD GRČA 80 ŠD DOBREPOLJE 0:2 (19,14) ŠD DOBREPOLJE ŠD GRČA 01 0:2 (17,10) ŠD GRČA 80 ČEBELE 2:0 (b.b.) ŠD GRČA 01 MRAVLJICE 2:0 (9,21) ČEBELE MRAVLJICE 0:2 (b.b.) LESTVICA SPOMLADANSKEGA DELA MESTO EKIPA ŠTEV. TEKEM ZMAGE PORAZ TOČKE OSV. SETI PREJ. SETI 1 SD GRCA 01 4 4 0 8 8 0 2 SD DOBREPOLJE 4 2 2 4 4 4 3 MRAVLJICE 4 2 2 4 4 4 4 SD GRCA 80 4 2 2 4 4 4 5 ČEBELE 4 0 4 0 0 8 Doseženi rezultati in lestvica spomladanskega prvenstva v odbojki za fante za leto 2001 I.KR0G Nedelja, 28.januar 2001, Športna dvorana Brinje Grosuplje SD DOBREPOLJE OK GROSUPLJE 0:2 (19,23) GROŠ ŠD DOBREPOLJE 2:0 (23,24) OK GROSUPLJE ŠD GRČA 2:1 (19,-21,3) I.KR0G Nedelja, 28.januar 2001, Športna dvorana Brinje Grosuplje GROŠ PUPA PUB BANA. 2:0 (16,22) PUPA PUB BANA. ŠŠD ŠMARJE SAP 1:2 (20,-23,12) ŠD GRČA ŠŠD ŠMARJE SAP 0:2 (20,18) II.KROG Nedelja, 4. februar 2001, Športna dvorana Brinje Grosuplje ŠD GRČA GROŠ 0:2 (20,22) GROŠ ŠŠD ŠMARJE SAP 2:1 (-19,19,14) ŠŠD ŠMARJE SAP OK GROSUPLJE 1:2 (16,-19,13) II.KROG Nedelja,4. februar 2001, Športna dvorana Brinje Grosuplje SD DOBREPOLJE PUPA PUB BANA. 0:2 (23,17) PUPA PUB BANA. OK GROSUPLJE 0:2 (19,17) SD DOBREPOLJE ŠD GRČA 2:0 (17,27) III.KROG Nedelja, 11. februar 2001, Športna dvorana Brinje Grosuplje ŠD GRČA PUPA PUB BANA. 1:2 (23,-17,12) ŠŠD ŠMARJE SAP ŠD DOBREPOLJE 2:1 (-17,20,10) OK GROSUPLJE GROŠ 2:0 (15,20) MESTO EKIPA STEV TEKEM ZMAGE PORAZ TOČKE OSV SETI PREJ. SETI SET RAZL 1 OK GROSUPLJE 5 5 0 10 10 2 8 2 GROS 5 4 1 8 8 3 5 3 SSD ŠMARJE SAP 5 3 2 6 8 6 2 4 PUPA PUB BANANE 5 2 3 4 5 7 -2 5 SD DOBREPOLJE 5 1 4 2 3 8 -5 6 SD GRCA 5 0 5 0 2 10 -8 NOGOMET- medobčinska liga Doseženi rezultati in lestvica po 10.krogu: ŠD DOBREPOLJE - OLIMPIC ŠPORT 3 1 PETEK 13 - VIRIDIN HRAM STIČNA 10 1 SSK RACNA - MIZARSTVO TRUNKELJ KRKA 0 5 STREET - PEKARNA GROSUPLJE 8 0 MLADOST - ASTLAK - ŠMARJE UNITED 3 0 MAXO PAP - KLANČEK ŠENTVID 5 2 Šesti tradicionalni novoletni turnir v malem nogometu ŠD Kompolje je organiziralo šesti zaporedni novoletni turnir v malem nogometu, v soboto, 20.01.2001, ki se je odvijal v telovadnici OŠ Dobrepolje. Na turnirju se je pomerilo šest ekip, od tega so bile štiri ekipe iz Dobre-polja, ena ekipa iz Velikih Lašč in ekipa iz Kota. Po napetem začetku so se v polfinalu pomerile naslednje ekipe: Snežak in Kot ter KPS VASY d.o.o. in Okrepčevalnica Zora. Po odigranem polfinalu sta se za tretje mesto med seboj pomerila poraženca iz polfinala. Kot in KPS VASY d.o.o. V finalu pa sta se srečali zmagovalni ekipi iz polfinala Snežak in Okrepčevalnica Zora. Po težki in napeti igri pa je zmago slavila ekipa Okrepčevalnica Zora. Vrstni red turnirja: 1. Okrepčevalnica Zora 2. Snežak 3. KPS VASY d.o.o. 4. Kot 5. ŠD Struge 6. Velike Lašče V NEDELJO, 18. 02.2001 BO IMELO ŠPORTNO DRUŠTVO KOMPOLJE OBČNI ZBOR, PODROBNO POROČILO IZ OBČNEGA ZBORA V NASLEDNJI ŠTEVILKI NAŠEGA KRAJA. Boštjan Grandovec MESTO EKIPA ŠTEV. TEKEM ZMAGE NEODL PORAZ TOČKE DANI GOLI PREJETI GOLI GOL RAZLIKA 1 MLADOST ASTLAK 10 8 1 1 25 56 25 31 2 MIZARSTVO TRUNKELJ KRKA 10 8 0 2 24 48 18 30 3 STREET 10 6 2 2 20 65 31 34 4 PETEK 13 10 6 2 2 20 42 27 15 5 SD DOBREPOLJE 10 6 1 3 19 46 31 15 6 OLIMPIC SPORT 10 5 2 3 17 36 28 8 7 SSK RACNA 10 5 1 4 16 44 27 17 8 KLANCEK ŠENTVID 10 5 1 4 16 34 26 8 9 MAXO PAP 10 4 0 6 12 45 37 8 10 ŠMARJE UNITED 10 2 0 8 6 17 60 -43 11 VIRIDIN HRAM STIČNA 10 1 0 9 3 20 71 -51 12 PEKARNA GROSUPLJE 10 0 0 10 0 12 84 -72 Zadnja novica: Na državnem prvenstvu mlajših mladincev v smučarskih skokih, je Miha Kuplenk dosegel zelo solidno 16. mesto izmed 48 skakalcev. Skakalo seje na 80-melrski skakalnici v izredno težkih pogojih, saj je bilo snega izredno malo, bil je moker, poleglega pa je pihal še zelo močan in spremenljiv veter. Izpeljani naj bi bili dve seriji in poskusni skok, vendar se je končalo le z poskusnim skokom in eno serijo. Miha je opravil oba skoka in dosegel dve daljavi po 68 m. Pripravil: Alojz Kuplenk Odlok Na podlagi 58. in 61. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/ 84, 32/85 in 33/89 in Uradni list RS, št. 24/92), v zvezi z 56. členom Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), ter 16. člena Statuta Občine Dobre-polje (Uradni list RS, št. 37/99), je Občinski svet Občine Dobrepolje na nadaljevanju 21. redne seje, dne 18.12. 2000 sprejel ODLOK o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok določa, da se v Občini Dobrepolje plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo), merila za določitev višine nadomestila neposrednim uporabnikom stavbnih zemljišč in merila za popolno ter delno oprostitev plačila nadomestila. 2. člen Osnova za izračun nadomestila je površina zazidanega stavbnega zemljišča (funkcionalne enote), ki je lahko v zgradbi ali izven nje in se uporablja za stanovanjski, počitniški ali poslovni namen, nezazidano stavbno zemljišče v okviru ureditvenega in zazidalnega načrta, ki je veljavno sprejet, in nezazidano stavbno zemljišče, za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje. Zazidano stavbno zemljišče je zemljiška parcela, na kateri stoji objekt. 1. V zgradbi za stanovanjski ali počitniški namen je osnova za izračun površine čista tlorisna površina vseh etaž in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani za stanovanjski ali počitniški namen, razen drvarnic, s tem, da se pri izračunu dejanska površina kleti pomnoži s korekcijskim faktorjem 0,6 in dejanska površina mansarde pomnoži s korekcijskim faktorjem 0,5. 2. Za poslovni namen se upošteva čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom, s tem, da se površina za obračun določi tako, da se dejanska površina pomnoži s korekcijskimi faktorji: - do 500 m2 1,0 - razlika površine od 501 - 1000 m2 0,6 - razlika nad 1001 m2 0,2. 3. Izven zgradbe je površina funkcionalne enote čista tlorisna površina vseh funkcionalno povezanih poslovnih prostorov (interna parkirišča, nepokrita skladišča, gostinski vrtovi, površine, namenjene delavnicam na prostem, površine, namenjene začasnim in trajnim odlagališčem odpadkov, kamnolomi in peskokopi ...), ki so namenjeni poslovni dejavnosti. 3. člen Zavezanec za nadomestilo je neposredni uporabnik funkcionalne enote (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice) in je lahko fizična oseba, pravna oseba ali samostojni podjetnik oziroma fizična oseba, ki opravlja dejavnost in je vpisana v ustrezni register ali drugo predpisano evidenco. M.OBMOČJE, KJER SE PLAČUJE NADOMESTILO 4. člen Območje, kjer se plačuje nadomestilo, je celotno območje občine Dobrepolje. III. MERILA ZA DOLOČITEV TOČK 5. člen Za določitev števila točk se upoštevajo naslednja merila: 1. Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti ter napravami in dejanska možnost priključitve na te objekte in naprave, 2. Namembnost stavbnega zemljišča, 3. Nenamenska uporaba stavbnega zemljišča, 4. Zapuščenost in dotrajanost objekta, 5. Motnje pri uporabi stavbnega zemljišča. 6. člen 1. Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami individualne rabe se ovrednoti z naslednjimi točkami: število točk a) vodovod 20 b) električno omrežje 20 c) javna kanalizacija 40 d) javna razsvetljava 20. Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe se ovrednoti z naslednjimi točkami: f) makadamska pot (oddaljenost parcele, na kateri stoji objekt ali do poti, ki poteka po parceli v zasebni lasti od asfaltne ceste, več kot 500 m).............................20 točk g) asfaltna cesta z makadamskim priključkom do parcele (oddaljenost parcele, na kateri stoji objekt ali do poti, ki poteka po parceli v zasebni lasti od asfaltne ceste, manj kot 500 m)..........................................30 točk h) asfaltna cesta do parcele, na kateri stoji objekt ali do poti, ki poteka po parceli v zasebni lasti.......................................40 točk 7. člen 2. Namembnost uporabe stavbnega zem- ljišča: * Za stanovanjski namen uporabe stavbnega zemljišča se štejejo objekti ali deli objektov, namenjeni za stalno bivanje. * Za počitniški namen uporabe stavbnega zemljišča se štejejo objekti ali deli objektov, namenjeni za počitniško uporabo. * Za poslovni namen uporabe stavbnega zemljišča se štejejo objekti ali deli objektov, namenjeni za poslovno dejavnost ter nepokrite površine, namenjene poslovni dejavnosti. Namembnost se vrednoti z naslednjimi točkami: število točk Stanovanjski namen 100 Počitniški namen 200 Poslovni namen 600 Nezazidano stavbno zemljišče 20. V objektih ali delih objektov, kjer se kmetijska dejavnost ne opravlja, se točkuje po kriteriju dejanske uporabe. Pri stanovanjih v blokih se upošteva za vsako stanovanje sorazmerni delež skupnih površin. Namembnost ostalih površin izven stavbe: * Pri izkoriščanju rudnin se upošteva površina, za katero je izdano dovoljenje za izkoriščanje in se ovrednoti s 100 točkami. 8. člen 3. Nenamenska uporaba stavbnega zemljišča glede na prostorsko izvedbeni načrt, ki ovira realizacijo izgradnje infrastrukturnih objektov (vodovod, kanalizacija, javne poti in ceste), se ovrednoti s 800 točkami. 9. člen 4. Zapuščeni, nevzdrževani in dotrajani objekti. Nenaseljeni objekti, nevzdrževanega videza in dotrajani objekti se vrednotijo s 100 točkami. 10. člen 5. Za motnje pri uporabi stavbnega zemljišča za stanovanjske namene, se določijo negativne točke glede na hrup in onesnaženost zraka. Motenost se upošteva na zahtevo stranke, ki je dolžna predložiti potrebno dokumentacijo (meritve), ki dokazujejo upravičenost zahtevka. Podlaga za določitev stopnje motenosti glede hrupa in onesnaženosti zraka so veljavni podzakonski akti Vlade RS. Motenost se vrednoti z znižanjem naslednjega števila točk: število točk Hrup 50 Onesnaženost zraka 50. IV. DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA 11. člen Letna višina nadomestila po merilih tega odloka se določi tako, da se skupno število točk pomnoži s površino funkcionalne eno- te, določene po 2. členu tega odloka in z vrednostjo točke. 12. člen Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča določi Občinski svet s sklepom, na predlog župana občine. 13. člen Nadomestilo se plačuje za tekoče odmer-no leto v trimesečnih obrokih ali polletnih obrokih, v skladu z določi Zakona o davčnem postopku (Ur.l.RS, št. 18/96, 87/97, 35/ 98, 82/98, 91/98, 108/99). Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu pristojni davčni organ, ki vodi tudi postopke v zvezi z odmero, nadziranjem in evidentiranjem plačil, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti obračuna in plačila obresti, ter reševanje pritožb v skladu z Zakonom o davčnem postopku. 14. člen Zavezanci so dolžni na zahtevo Občine Do-brepolje posredovati vse potrebne podatke za izračun nadomestila oziroma sodelovati pri nastavitvi evidence, ki jo izvaja občina, pri čemer za njihovo pravilnost odgovarjajo. Zavezanci morajo prijaviti upravi Občine Dobrepolje nastanek obveznosti za plačilo nadomestila po tem odloku in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v 30 dneh po nastanku. Če nastane obveznost za plačilo nadomestila po tem odloku ali sprememba med letom, se le ta upošteva od prvega naslednjega meseca, v katerem je bila sprememba sporočena. V. OPROSTITVE 15. člen Za objekte, ki imajo status kulturnega spomenika, za sakralne objekte, za objekte in zemljišča, ki so v uporabi občine, se nadomestilo ne odmerja. Nadomestilo se ne odmerja za funkcionalne enote, ki se uporabljajo: - za potrebe obrambe, - za potrebe Rdečega križa, Karitasa, drugih humanitarnih in podobnih organizacij, - za potrebe kmetijske dejavnosti v zasebnem kmetijstvu (gospodarska poslopja, kozolci, garaže za kmetijske stroje), - za potrebe verske skupnosti, če jih uporabljajo za svojo versko dejavnost, - za potrebe gasilcev, - za šole in vrtce, - za objekte namenjene kulturni dejavnosti, - za prostore, ki so namenjeni za dejavnost društev, ki ne opravljajo profitnih dejavnosti, - za nepokrita skladišča v poslovnih dejavnostih, za razliko površine nad 100 m2. Občinski svet Občine Dobrepolje lahko zavezanca v celoti ali delno oprosti plačevanja nadomestila, po predhodnem mnenju stro- kovih služb, v naslednjih primerih: - elementarne in druge nezgode, do odprave posledic oziroma največ 5 let, - bolezen v družini, invalidnost, za dobo trajanja, - če zavezanec prejema stalno socialno pomoč ali varstveni dodatek, in če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila resno ogrožalo socialno varnost družine. Na podlagi pisnega zahtevka so plačila nadomestila za dobo petih let od dneva vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo oproščeni tisti zavezanci: - ki so kupili oziroma zgradili nova stanovanja, kot posamezen del stavbe, - zgradili, dozidali ali nadzidali družinske stanovanjske hiše, če so plačali sorazmerne stroške za urejanje stavbnega zemljišča. Pri investicijah v proizvodno, storitveno ali kmetijsko dejavnost v primerih: - novogradnje, - investicije v obrtno cono, - začetnikov, ki so začeli z'dejavnostjo in so plačali sorazmerne stroške za urejanje stavbnega zemljišča, se oprosti plačilo nadomestila za dobo treh let na podlagi pisnega zahtevka. O oprostitvi iz predhodnega odstavka izda odločbo zavezancu, na podlagi pisnega zahtevka, pristojni davčni organ, zadolžen za odmero nadomestila, po predhodnem mnenju strokovne službe Občine Dobrepolje. VI. KAZENSKE DOLOČBE 16. člen Pravna oseba ali podjetnik posameznik, ki ne vloži prijave za nadomestilo ali ne prijavi pravilnih površin oziroma sprememb, se kaznuje z denarno kaznijo od 60.000 SIT do JAVNI RED IN MIR Policijska postaja (Grosuplje je januarja 2001 na območju občine Dobrepolje obravnavala pet kršitev zoper javni red in mir. Od tega so bile štiri kršitve storjene v zasebnih prostorih, ena pa na javnem kraju. Razlogi za omenjene kršitve so zelo različne, od družinskih prepirov do sosedskih prepirov in pijančevanja ter preglasne glasbe, tako v zasebnih kol gostinskih prostorih. Prav tako je bilo več kršitev zaradi novoletnih praznikov. Zoper vse kršitelje represivno ukrepamo, če drugače ni mogoče vzpostaviti javnega reda in miru, odredimo proti kršiteljem tudi pridržanje. Prav tako zoper lastnike gostinskih lokalov, ki prekoračujejo obratovalni čas, represivno ukrepamo, enako se zgodi tistim, ki strežejo alkoholne pijače že pijanim osebam oziroma mladoletnim osebam. 360.000 SIT. Z denarno kaznijo od 20.000 SIT do 60.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Z denarno kaznijo od 20.000 SIT do 60.000 SIT se kaznuje zavezanec, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. VII. KONČNE DOLOČBE 17. člen Osnova za pripravo podatkov za odmero nadomestila je evidenca, ki vsebuje ustrezne podatke za odmero nadomestila. Evidenco vodi pristojni organ Občine Dobrepolje. Obrazce za vzpostavitev evidence se vsem zavezancem posreduje v izpolnitev in potrditev. Izpolnjene oziroma popravljene podatke so zavezanci dolžni v določenem roku posredovati občinski upravi. V kolikor zavezanci ne posredujejo popravljenih in pravilnih podatkov, se uporabi za odmero nadomestila povprečen odmerek, ki ga določi občinska strokovna služba. Na podlagi končnih podatkov se odmeri nadomestilo in izda odločbo pristojni davčni organ. 18. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja občinska uprava Občine Dobrepolje. 19. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, izvajati se začne 01.01.2001. OBČINA DOBREPOLJE Župan Anton Jakopič KAZNIVA DEJANJA Obravnavali smo sedem različnih kaz-nivih dejanj, ki so bila storjena na celotnem območju občine Dobrepolje. Najpogostejša so kazniva dejanja tatvin, vlomov, in poškodovanja tuje stvari. Vlomi so najpogosteje izvršeni v nočnem času, predvsem v zgodnjih jutranjih urah. Še vedno beležimo vlome v osebne avtomobile na območju občine Dobrepolje, in to pred vsem v bližini gostinskih lokalov in na parkirnih prostorih v poznih nočnih urah, ki niso osvetljeni. Pogosto pripomorejo k temu sami lastniki osebnih avtomobilov, saj brezbrižno puščajo vrednejše stvari v avlo mobilih na vidnih mestih, dogaja pa se tudi, da pustijo osebno vozilo odklenjeno. Iz osebnih vozil storilci kradejo predvsem takšne stvari, ki se dajo potem prodati, ali pa denar. Zato voznikom predlagamo, da svoja vozila parkirajo na vidnih in osvet- Poročilo PP Grosuplje Znamenje ob poti Znamenja ob poti so pozdrav ljudem - nam, ki smo tu doma, sorodnikom, ki jih domotožje sem in tja pripelje nazaj v dolino, ljudem, ki nas obiščejo. So odraz časa in ljudi, ki so jih postavili, in ki zanje skrbijo. Vseh vrst so. Nekoč, ko še ni bilo tistih prometnih, ki jih srečujemo najpogosteje, so bila znamenja v križpotjih razpela, kapelice, cerkvice. Takrat ljudje tujcev še niso usmerjali z besedami "v križišču levo" ampak na primer z besedami: "Pr' Bug'ci lejvu". ljenih mestih, prav atko pa lahko kdaj sami ali kdo drug pogleda, kaj se dogaja z njihovim vozilom. Če opazijo kakšno osebo, ki se sprehaja po parkirnem prostoru ter pogleduje v vozila oziroma se na kakšen drug način vede sumljivo, naj to nemudoma sporočijo policiji ter si zapomnijo čimbolj podroben opis osebe ter morebitno prevozno sredstvo, s katerim seje osumljeni odpeljal. Vsi občani, ki bi kar koli vedeli o kakšnem kaznivem dejanju ali prometni nesreči, ali če bi opazili storilce na delu oziroma begu, naj to sporočijo na policijsko postajo PP Grosuplje ali na telefon 113. Vsaka informacija je dobrodošla, prav tako pa bomo z boljšim sodelovanjem med policijo in lokalno skupnostjo oz. občani dosegli, da se bodo varnostne razmere izboljšale, hkrati s tem pa tudi varnostno počutje občanov. PROMETNA VARNOST Opravili smo tudi oglede osmih prometnih nesreč z materialno škodo in telesnimi poškodbami. Največ prometnih nesreč se še vedno pripeti zaradi neprilagojene hitrosti voznikov, ki ne upoštevajo omejitev hitrosti. Prav tako so posledice pri teh prometnih nesrečah najhujše. Drugi najpogostejši vzroki za prometne nesreče so še vedno stran in smer vožnje, izsiljevanje prednosti in neustrezna varnostna razdalja. Največ prometnih nesreč se zgodi v času, ko občani hodijo v ali iz službe ter ob slabih vremenskih razmerah. Pogoste so tudi prometne nesreče na parkirnih prostorih, kjer vozniki pri premiku z vozilom niso dovolj pozorni pri vzvratni vožnji. Največ prometnih nesreč se zgodi na regionalni cesti št. 647 ter v samem naselju Videm. PP Grosuplje vsakodnevno izvaja nadzor nad cestnim prometom na celotnem območju občine Dobrepolje, posebno pozornost pa posvečamo kontroli hitrosti, seveda pa ostalih kršitev ne zanemarjamo. V mesecu februarju bo PP Grosuplje izvajala kontrolo hitrosti z lastnim radarjem na celotnem območju občine Dobrepolje, predvsem pa na odsekih cest, kjer se dogajajo prometne nesreče oziroma tam, kjer so prekoračitve hitrosti največje in najbolj pogoste. Vozniki naj vozijo v skladu s cest-no-prometnimi predpisi ter prilagodijo hitrost vožnje vremenskim razmeram ter ostalim trenutnim dejavnikom, ki kakor koli vplivajo na potek prometa. Tako bodo pripomogli k boljši prometni varnosti in predvsem k manjšemu številu prometnih nesreč. POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE Pa ni moj namen pisati o vsakovrstnih znamenjih, ki jih poznajo poti in vasi te doline. Na predvečer kulturnega praznika želim zapisati nekaj o znamenju, ki ga gradimo v Predstrugah. Ni mi težko, saj mi pomaga Prešeren. ... le hujši seje zbudil črv nekdanji, ak prav uči me v revah skušnja moja,... Prcdstrugc so mlada vas. Le mlajšim in nekaterim redkim vaščanom je dano, da v matičnih knjigah piše, da so Predstrugc njihovo prebivališče od nekdaj. Vas z nekaj hišami in železniška postaja je bila nekoč tu. A vasica imela je svoje znamenje, tako kot druge slovenske vasi. Ne le enega. Starejši vedo povedati, da je nekoč razpelo stalo tam, kjer je danes (propadajoč) mali kozolec. Veliko večji križ je stal na vrhu hriba z nič kaj prijaznim imenom - Gau-gen hrib. Prav tam, kjer danes stoji partizanski spomenik, je nekoč stal križ, postavljen v spomin naevharistični kongres. Menda sta bila oba križa nekemu davnemu času v napoto. Vzela ju je noč dneva, tako kot še mnogo drugih znamenj in kapelic po dolini. Sem in tja je oživela misel, da morebiti le pride dan, ko se nam znamenje vrne. Vas je postajala večja, časi pa tej misli bolj naklonjeni. ... zbudi ga 'z misel teh mož govorica,... Misel je bila dovolj za začetek. Potem so sledili pogovori. Pogovori med nami, pogovori v dolini, župniji, pogovori z ljudmi, ki so tako misel že uresničili. Ni jih tako malo v zadnjih letih. Sledili so dvomi in vprašanja, naselila seje bojazljivost. In za okras v tem šopku človeških razpoloženj tudi navdušenje - slednjega ravno dovolj, da ni zmanjkalo volje in zagnanosti ob iskanju dovoljenj. ... /c majhen prostor je tje do gošave,... Kam postaviti znamenje, da bo nam vsem v veselje, da bo pozdrav vsem, ki vstopajo v vas in v dolino? Naše razmišljanje, da kapelico postavimo ob vznožje Gavgcn hriba, je tem željam pridalo še spomin na izgubljeni evharistični križ in tudi na rim- sko cesto, ki je tod mimo nekdaj vodila v druge kraje. Zamisel je morala počakati na dovoljenja. Svoj pristanek so po pogovorih dali borci, strinjali so se naposled tudi v Ljubljanskem regionalnem zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine. To je bil naš začetek. Sledila so razmišljanja, kakšna naj bo naša kapelica? Predvsem dovolj velika, da bi lahko na veliko soboto blagoslovili naše velikonočne žegne. Misel, da sezidamo kapelico, kol jih pozna večina vasi naše doline, smo opustili. Želeli smo si nekaj, kar bo po arhitekturni plati odražalo leta, ki so nam omogočila vrnitev znamenja - leta novega tisočletja. Po posvetu z g. župnikom smo k sodelovanju povabili arhitekta gospoda Kvaterni-ka, ki je zasnoval že celo vrsto cerkva, kapelic in znamenj v Sloveniji. Poslušal nas je, si ničkolikokrat ogledal vas in prostor, ki smo ga izbrali, in na pomlad pripravil prve skice. ... na tleh leže slovenstva stebri stari,... Skice so danes zid in streha kapelice, zdaj je na vrsti izdelava oken in vrat, ureditev okolice in notranjosti. V njej naj bi bili freska, križ, ki gaje podarila naša vaščan-ka, in majhen lesen oltar. Ze danes so vidni marmorni stebri, ki podpirajo polkrož-tio streho. Štirje, ki stoje v vogalih kapelice, so simbol štirih evangelistov Luke, Mateja, Marka in Janeza, dva, ki podpirata nadstrešek, simbolizirata božje ljudstvo v tej dolini. V njeni notranjosti naj bi bili z ozadjem naše doline upodobljeni slovenski svetniški kandidati. Ti možje - blaženi Slomšek, Baraga, Gnidovec, Vovk, so nam in vsemu narodu vzor ne le zavoljo njihove vere, ampak tudi zaradi njihove ljubezni do domovine, ljubezni do soljudi. So "slovenstva stebri" in z njihovo upodobitvijo bi v dolini dobili tudi dostojen spomenik naši domovini. ... želi dat Črtomir mu povračilo, al v vojski dnarji so bili razdani... O mnogoterih vprašanjih smo se z mnogimi že posvetovali, na veliko vrat smo že potikali. Modrih nasvetov in dnarcev ni nikoli preveč. Nekaj smo zbrali sami, presenetili so nas nekateri dobrotniki, pomagala sta nam občina in naš hrupni sosed -kamnolom. Želja in načrtov je še veliko in za njihovo uresničitev bomo še morali trkali na vrata. Ni prijetno opravilo, a pogum nam daje tudi naše zavedanje, da so kapelice, znamenja, cerkve po dolini, naši predniki sezidali pred sto in več leti, v neprimerno bolj skromnih razmerah, kol jih poznamo danes. ... dežela kranjska nima lepšga kraja... Misel o kapelici je bila vseskozi tudi misel na našo vas. Veliko let smo se ukvarjali zgolj z našimi domovi, jih bolj ali manj bogato opremljali, da bi nam bilo bivanje v njih prijetnejše. Vas je rasla, eno desetletje seje krepil en rokav, drugo drugi. Prav je, da bi sedaj, ko nas tu živi že toliko, pogledali čez domačo ograjo in si zaželeli "lepšga kraja" tudi za vse nas. Kraju, ki ga ne grdi samo kamnolom, manjka še marsikaj, da bi se lahko ponašali z njim. ... de V enkrat sklenile poti naji,... V preteklosti nismo našli veliko priložnosti, ki bi nas povezale, da bi znali zares čutiti, da živimo skupaj, da želimo narediti nekaj za vse nas. Upamo, da nam bo s kapelico dana priložnost, da se srečamo. Če že ne v delu in skrbeh zanjo, pa morebiti vsaj ob blagoslovu Žegna na veliko soboto, ali pa ob žegnanju. Takrat, ko bo kapelica nared, si bomo želeli le še tega, "de b' vaše in naše poti" se ob njej pogosto sklenile. Zapisala: Romana Drobnič Uvodi v odstavke so vzeti iz Prešernovega Krsta pri Savici. Ni pomembno kako veliko želite podariti, a če se boste odločili, da nam pomagate z nasveti, materialom, denarjem, delom, se prosimo obrnite na člane gradbenega odbora v naši vasi. Gradbeni odbor sestavljajo: Julka Draženovič, Cvetka Kraševec, Franc Lenarčič, Majda Samec, Rajko Gruden, Jožica Fabjan in Anton Drobnič. Celotni načrti kapelice so na ogled v vaški sobi v Gozdarskem domu ter pri Antonu Drobniču. REVIJA MENTOR JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Štefanova 5, 1000 Ljubljana l^&zpUuie Uteham za 29. srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije Pogoji: 1. Sodelujejo lahko avtorji, stari nad 15 let, ki svojega dela še niso izdali (razen v samozaložbi) v knjižni obliki in še niso uvrščeni med najboljše v dosedanjih državnih srečanjih mladih piscev in pisateljev. Pošljejo lahko prozo (do 10 strani), poezijo (do 15 pesmi) in dramska besedila. 2. Prispevki morajo biti napisani s pisalnim strojem ali računalnikom in poslani v treh izvodih, označeni pa morajo biti s šifro. Prispevkom naj avtorji priložijo še zapečateno ovojnico z naslednjimi podatki: ime in priimek, domači naslov, izobrazba, poklic, starost in šifra. 3. Medobmočne žirije in državni selektor bodo med pravočasno prispelimi prispevki izbrali najboljše avtorje za nastop na medobmočnem in državnem srečanju. Medobmočnih srečanj bo šest, potekala pa bodo v Novem mestu (Dolenjska), Škofji Loki (Gorenjska), Postojni (Primorska), Ivančni Gorici (Ljubljana in okolica), Mariboru (SV Slovenija) in v Celju (Celje in Koroška). Državno srečanje bo oktobra 2001 v Murski Soboti. 4. Vse poslane prispevke odstopijo avtorji za morebitno objavo brezplačno. Organizatorji bodo objavili dela izbranih avtorjev na način in v obsegu, ki bo ustrezal njihovim finančnim zmožnostim. Rokopisov ne vračamo. 5. Najboljšemu avtorju bomo natisnili knjižni prvenec, ki bo predstavljen na naslednjem, 30. srečanju leta 2002. 6. Prispevke je treba poslati do 10. marca 2001 na naslov: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (za 29. Srečanje), Štefanova 5,1000 Ljubljana. Dodatne informacije dobite po telefonu: 01/24 10 500 ali 24 10 516 32 Oglasi februar 2001 Z* VELE prijeten nakup VSG Zd pUSt3 ^ W .""•♦I W t/J •** • _M' •;': TB V soboto, 24. februarja od 12. ure dalje, bo pred marketom Tabor v Grosupljem otroško pustno rajanje z obiskom kurentov. Najlepše maske bodo nagrajene! nih oblačil in dodatkov v trgovini TEKSTIL VIDEM DOBREPOUE. Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Glavna in odgovorna urednica: Mihaela Steklasa. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov.