Brezova šibica
(Na slorensko preložil V. Eižen.)
Živela je pred več leti zeI6 ubožua raati. Bila je tolika sirota, da nij imcla s čem rediti sebe niti svojega, otroka. Zivela sta le o milostiiijali dru-gih Ijudi. In kadar je mati hofcela skuliati malo soka, treba jej je bilo iti poprej v g6ro iskati drv. JVIislite si otroei, kako žalostuo je v takej hLH, kjer gospoduje poniaujkanje in glad!
Secega dne zopet nij imela mati niti jednega polenca, da Vi zaužtila ogcnj na ognjiSCi; zatorej poldiče sina in mu refie: ^Tojko, idi tja v g8ro, da na^Jereš malo diT, kajfci jaz neinam niti treske več, da bi zakurila in sku-hala s5k. A bodi priden ter gledi, da nabereS denes Teč suliljadi nego li zadnjič, ker jutri je — praznik."
Tojko takoj uboga mater. vtakne t torbico ko9 OTsenjaka, vzame vrr, da ptivežB drva in otide, da si zt46 gladen, tja v goro. PriSedSi v gozd, zaSne nabirsti suhljad, da mn je kapal znoj cd 6ela in je popokem pozabil iia, glad in ubožnost. Ne dolgo in imel je precejšuo breme stthega drafija, katero po-veže z vrrjo in zadeue na glavo. Vro6 je bil daa in solnee je hudo pripckalo, ko je deCek z breinenom aa glavi težko sopfcč stopal skozi gozd. Minil je, da užL ne morc dalje. ker breme ga je zelo pritiskalo, ttogi ste opeSali m Lim dlji tem bolj se jo oglažal glad v praznem želodci. Neia otožaost se ga po-l&sti, a kraalu ae Mpet ohtabri, ko pomisli, kako ga bode mati vesela, k&dar ugledft toliko breme snhega dra^a, ki ga je nabra]. Tako polagoma id6č iu misle^ ua ubogo mater, zazrž na jedeii krat pred golioj staro, v d?e gulii upogneno babieo. Obraz jej je bil nagrljatit'*Jii in o6i so se jej Meste-le kakov JareSa. ognja. Pred ujo jo ležalo veliko breine auiLh di? in tožila je, da jej nij raogoče težkega bremena dalje nestL
nDaj, pom6zi mi I" reiie starka Ijllžajočemu se dežku.
n0Sam imam dovolj nositi in mati ine užž težko pričakiijejo,'"' odgovori jej Vojko.
19
nEj. saj si mkd in dolgopčt!" odvrne starka ter m mn prijazno nasniehne. Lehfco še dospeješ do doma o prftvem času, ako mi tudi  poneseš ta zveženj drv do moje koče. ki nij daleč od   tukaj.    Daj.  stori mi to Teselje,  ne bode zaman, dobro te plačarn!"
Vojko si misdi, kaj neki nm moro dati starka, ki sama nema ničes&r. Vendar se dadč pregororiti. odloži svoje in zadene njeno brenie na glavo ter počasi korači za starko, ki mn je kazala pot, Kijata dolgo hodiia, da obstoji starka pred nizko, leseno k5Co ter reče deSIni: ..zdaj pa le odloži breme, tukaj je moje stanovanje.   A potrpi malo, da te placam!"
Tojto stori. iar ma je ukazala stara žeuica ter komaj č&ka, da bi videl. kaj mu podeli siromašna stara žena.
Kmaln se starka vrue h hiše ter prinese v roci brfzOTO gfbico. Vojku se je žena zdcla zdaj mnogo Te{ja nego li poprej, bila je festitljira in resua, da se je je akoraj baL
nTi si vrl deček, kl se rad nsmOiS ubozili in starih ljudi; zato dobodea od mcne plaiilo. Na, tn imaš brezovo šibico; dobro jo hrani, prinašala ti bode zlatega sadii!"
To izgovorivši, poda mu žibico ter izghie v siromaSno k6čo. — Vojko se je malo oe smijal takemu bornemu darri, a vendar obdrži vejico ter hiti nazaj v gozd po svoje breme, Zadene je zopet na glavo in z brezovo šibioo v desnej roei korači dalje proti domiL A nij dolgo hodil, da ga cbide ueka čudna utrnjenost ia zaspauost. Misli ai: nialo bodem po5ival in spal, drugače ne pridem daJje.   Kakor je mislil, tako je tudi stoiil.
OdloživSi suho dračje, vtakne brezovo šibico v zemljo, vleže se na mehek mali in knialn se zaziblje v sladko. prijetno spanje. Ko jo solnce uže zaha-jalo iu je veCenii veterc zaeel pihljati po zelenem gozdn, izbudi se Vojko iz aladkih sanj, ta&aib si spanee iz oii. Jfajpred pogleda na siiho drafje, potem Se le na dragoceno brčzovo vejico. Ali kako se začadi, ko na mestn vejice vidi stati ko^ato drevo, aa katerem se je blestelo zlatih iii srebrnih liatov iu OTo8ja (sadja) vse Tprek! Ves vesel vzklikne, skoH k zaCaranpnm dre?esn in zaSne amukati Iiste in jabolka ter je mašiti v žep. Napolnivši T38 žepe do vrha, poslovi ae od prečudnega dreTesa, naloži zopet breme na gldvo ter hiti dom6v.
Mati je \f/.i te&o pričakoTala Vojka, bojeC se kake nesrefe, kcr ga tako dojgo nij bilo doiu6v. A kdo popiše njeno Teselje , ko ngleda Vojka nenavadiio veselega v hižo stopiti. AvidžC, da neuia sh soboj niti jednega poleiiea, razgnjeri se, rekfič: rkod si se potepal vcs dan? Zjntraj za rana sein to poslala v gozd, da nabereš nekoliko suhljadi, & ti prkloS tako pozao, ter Tes prazen domčv i"
rNc bndujte se, draga matil" prosi jo Vojko. nPridno sem delal in gotovo bodete zadovoljni z manoj!"
To rekSi, izsuje srebme in ilate liste iii jabolka na miio, ki so se ble-stela, da je niateri skoraj vid jemalo.
nOd iodi ta zlalniua in srebrnina ?" poTpraža ekrbna mati Vojka, bojžč se, da ti zakladi iiijso pridobljeni pošteuiin uaiiiiom.
20                                  ]H
rVse to sem si prislnžil r gozdu!" vzklitaie Vojko ter res rese] obj^H začudeuo w presrečiio mater. Potlej jej povž dogodbo o starej Mbici i^H zlatonosečem dreresu. Zdaj se mati npokoji in bilaje neizrečeno rcsela to^H sreča.   Od tega duu uijsta veu trpela nikacega pomaojkaoja, bila sta imoV^H