# Kršèanski navdih je moèan. Po kršèanskem gledanju je to edina pot k miru. Odpira hori- zont, v katerem èlovek, odkrit pred samim seboj v tem, kar je, more ugledati sebe kot tistega, ki je vreden odpušèanja in kot tistega, kateremu je `e odpušèe- no, da bi tako tudi sam postal zmo`en odpustiti. “Studencev moènih, èistih sem ̀ eljan, // In spet sem vitki vrè za bo`jo kri, / Gos- pod, podaril si mi odpušèanje!” Tako, na primer, v sonetnem vencu vzhièeno do`ivlja osvoba- jajoèo odrešenost pred Bogom na osebni ravni France Balantiè. Celo daleè od domovine, v In- diji, pa sanja slovensko spravo pesnik Jo`e Cukale: “Èe po Pre- šernu sreèa kriva / prignala naju je do Roga, / pomisliva zdaj, po- sediva, / kot nama On si odpustiva! In vstal bo red, ves drug, ves nov.” Odpušèam in prosim odpuš- èanja Marije Stanonik postav- lja pomembno vprašanje o ned- vomno najbolj temni niansi èlo- veka sredi sveta, o unièevalnosti terorja, ki se`e pod vsako ideo- loško zgradbo. To je vprašanje o èloveku, ki si je ustvaril svet, v katerem ne bo mogel pre`iveti kot èlovek. Še veè, postavlja mi vprašanje, èe zmorem odpustiti, se pravi, povrniti ali ne nehati verovati v èloveško dostojans- tvo tistega ali tistih, ki so ranili, prizadeli, izdali. Avtorica je knjigo posvetila pokojnemu ljubljanskemu nad- škofu in slovenskemu metro- politu Alojziju Šuštarju.  ! 0 Sartrova kratka knji`ica Oris teorije èustev (1939) je po- skus oz. zaèrt fenomenološke psihologije èustev. Gre za zgod- nejše Sartrovo delo, ki pa v mnogoèem napoveduje misli iz njegove slovite knjige Bit in niè (1943) in predstavlja tudi zelo dober uvod vanjo. S knjigo Oris teorije èustev je Sartre ponudil temeljno kritiko do tedaj raz- vitih teorij èustev in hkrati po- nudil nov, zanimiv in ploden pristop k razlagi in razumeva- nju èustev. Osrednje teze nje- govega predloga lahko strnemo v naslednje trditve. Èustva so na svet naperjeni do`ivljaji in so naši strateški naèini, kako se spopadamo s te`avami oz. pre- prekami v svetu. Èustva so ma- gijska v smislu, da preko njih `elimo oz. poskušamo spreme- niti svet (npr. preko strahu ube`ati nevarnosti oz. jo odda- ljiti od sebe, preko `alosti na- videzno splošèiti svet naših mo`nosti ter se umakniti vase) in èe nam to ne uspe, na koncu spremenimo sami sebe. V knjigi Sartre razume fe- nomenološko psihologijo èu- stev kot teorijo, ki `eli obrav- navati èustva celostno oz. v nji- hovi polnosti. Zato `e v uvod- nem sestavku naslovljenem Psi- hologija, fenomenologija in fe- nomenološka psihologija poda temeljno kritiko psihologije svojega èasa. Psihologija kot znanost `eli izhajati iz izkušnje in pri prouèevanju svojega pred- meta oz. pojma tega predme- ta le-tega ne `eli opredeliti ali razumeti vnaprej, temveè šele naknadno, ko je znan njen na- bor ugotovljenih dejstev o tem predmetu. Toda vsaka takšna dejstva so za Sartra nebistvena oz. nakljuèna, kajti med njimi ni nobene zveze. Bistvo pa je “nemogoèe doseèi s kopièe- njem nebistvenega”. Enaka kri- tika velja psihologiji tudi pri preuèevanju èustev. Èustva se bodo tako psihologu najprej kazala kot neka nova vrsta du- ševnih do`ivljajev, o kateri ga mora sedaj pouèiti izkušnja. Pri èustvih bo npr. oddelil opazo- vane telesne odzive, vedênja in stanja zavesti, ter poskušal dog- nati zakonitosti med njimi. Lahko npr. misli postavi pred èustva, lahko èustva razume kot nekaj, kar sledi telesnemu odzivu oz. stanju ipd. Pri tem pa si bo zastrl pogled na bis- tvena vprašanja glede narave èustev in, širše, glede narave    . E  " 6    !  6 57   - 'D4 6E %%       èloveka. Eno izmed takšnih vprašanj je vezano na prouèe- vanje pogojev za mo`nosti ne- kega èustva, tj. ali sama struk- tura èloveške resniènosti omo- goèa èustva in na kakšen naèin jih omogoèa. Kakorkoli `e psi- hologija pristopa k èustvom, psiholog ne bo “iskal razlage ali zakonov èustva v splošnih in bis- tvenih strukturah èloveške re- sniènosti, temveè, nasprotno, v procesu samega èustva, tako da bo èustvo, èeprav bo opisano in pojasnjeno, kot je treba, vedno samo eno izmed dejstev, vase za- prto dejstvo, ki ne bo nikoli omogoèilo niti razumeti kaj drugega kot sebe niti prek sebe doumeti bistveno resniènost èlo- veka.” (str. 11–12). Omenjene pomanjkljivosti psihologije in psihologizma od- pravlja fenomenologija, ki pri izkušnji predvsem poudarja iz- kušnjo bistev in vrednost v nje- ni celostnosti ter vezano na èlo- veka v njegovem svetu. Dejs- tva o èlovekovem duševnem `ivljenju niso nikoli prvotna, kajti v svoji bistveni strukturi so odziv èloveka na svet. Naj- prej si moramo tako pojasni- ti ta dva pojma. To ima tudi posledice za preuèevanje èu- stev. Psihologizem odvzame dejstvom o èustvih vsak pomen in šele fenomenologija pred- stavlja obljubo o vrnitve tega pomena. “Za psihologa èustvo ne pomeni nièesar, ker ga preuèu- je kot dejstvo, se pravi tako, da ga odre`e od vsega drugega. Èus- tvo bo torej `e od vsega zaèetka brez pomena, toda èe ima vsa- ko èloveško dejstvo res pomen, je èustvo, ki ga preuèuje psiholog, `e po naravi mrtvo, nepsihièno, neèloveško. Èe `elimo iz èustva narediti, tako kot fenomenolo- gi, pravi fenomen zavesti, ga bo treba nasprotno obravnavati, kot da ima najprej pomen. Trdili bomo torej, da èustvo je, samo kolikor nekaj pomeni.” (str. 16). Èustva niso nakljuèna in mo- ramo jih razumeti kot èloveš- ko resniènost samo, tj. kot or- ganizirano obliko èloveškega bivanja. Na tej podlagi skuša Sartre oèrtati fenomenološko psihologijo èustev. V osrednjem delu knjige Sartre najprej predstavi in poda kritiko klasiènih teorij èustev in psihoanalitiène teorije èu- stev. Izmed klasiènih teorij Sar- tre najprej napade periferno teorijo, ki v svojem jedru trdi, da so èustva kot stanja zavesti zgolj zavest o fizioloških mani- festacijah. Izmed številnih po- manjkljivosti tovrstnih teorij je izpostavljena ta, da zanemarijo èustvo kot organizirano in opisljivo strukturo našega od- nosa do sveta. Npr. groza je iz- jemno moèno in neznosno èus- tveno stanje, ki je ni moè po- vsem zvesti zgolj na našo zavest o telesnem stanju. Prav tako je nezadostna Janetova teorija, ki èustva razume kot manj prila- gojeno ali neprilagojeno oz. neuspešno vedênje. Ko smo sooèeni z neko nalogo pred nami in je le-ta prete`avna, da bi jo rešili z višjim, uspešnim vedênjem, “zdrsnemo” v èus- tvo kot manj prilagojeno ali ni`je vedênje in na ta naèin sprostimo psihièno energijo. Janetova te`ava oz. te`ave nje- gove teorije je v tem, da zavraèa finalnost, to pa ima za posle- dico, da ne more razlikovati med bolj ali manj uspešnim oz. višjim in ni`jim vedênjem. “Da bi imelo èustvo psihièni pomen neuspeha, mora posredovati za- vest in mu podeliti ta pomen, za- vest mora kot mo`nost obdr`a- ti višje vedênje in doumeti èus- tvo prav kot neuspeh v odnosu do tega višjega vedenja. Toda to bi pomenilo podeliti zavesti kon- stitutivno vlogo, tega pa Janet noèe za nobeno ceno.” (str. 23). Nasploh vse obravnavane kla- siène teorije èustev spregledu- jejo omenjeni zavestnost in fi- nalnost èustev. Psihoanalitiène teorije èu- stev zato sprva bolj obetajo, saj poudarjajo pomen èustev, ki ni enak tem èustvom samim, hkrati pa èustva razumejo kot sredstva, npr. preko katerih lahko simbolièno zadovoljimo naše nezavedne te`nje in pre- kinemo neznosno notranjo na- petost. Npr. fobija je lahko ra- zumljena kot vedênje, preko katerega se lahko poskušamo izogniti podo`ivetju travmatiè- nih spominov; jezo lahko razu- memo kot simbolno zadovolji- tev seksualnih te`enj ipd. Ven- dar pa psihoanalitiène teorije vseeno na poseben naèin odde- ljujejo zavest in pomen od èu- stev samih. Šele osvojitev do- loèenega tehniènega znanja nam omogoèa razkriti to pove- zavo. Povezava tako ostaja zu-    " # nanja, ne pa notranja. Sartre odnos lepo oriše s primero po- gorišèa. Pepel, ki je ostal na og- njišèu v gorah, je seveda posle- dica èloveškega ravnanja in oboje lahko vzroèno pove`e- mo. Toda pepel sam ne vsebuje navzoènosti ljudi. Nasprotno velja za povezavo med èustvom in njegovim pomenom ter fi- nalnostjo. “Èeprav se zavest us- tvarja, ni nikoli niè drugega od tega, kar ka`e sama sebi. Èe ime torej pomen, ga mora vsebova- ti v sebi kot strukturo zavesti. To nikakor ne pomeni, da mora biti pomen popolnoma ekspliciten. Seveda obstajajo mo`ne stopnje zgošèenosti in jasnosti. To pome- ni samo, da zavesti ne smemo ra- ziskovati od zunaj, kot razisku- jemo sledove ognjišèa ali tabora, ampak od znotraj, da moramo pomen iskati v njej.” (str. 33). Za Sartra èustvena zavest ni najprej refleksivna zavest o tem, npr. da me je strah ali da sem `alosten, temveè nereflek- sivna zavest o svetu. Ko me je strah, se bojim neèesa; ko sem `alosten, je to posledica izgu- be. Èustva imajo svoje pred- mete in so naèini, preko kate- rih razumevamo svet okoli nas. Ta svet je svet naših `elja, naših potreb in naših dejanj, ki je prepreden z ovirami in pastmi, ki stojijo na poti izbranim ci- ljem. Zato je ta svet te`aven. Èustva lahko sedaj razumemo kot preoblikovanja sveta. “Ka- dar zaèrtane poti postanejo pre- te`avne ali kadar poti ne vidi- mo, ne moremo veè ostati v sve- tu, ki je tako zahteven in tako te`aven. Vse poti so zaprte, toda kljub temu je treba delovati. Za- to poskušamo spremeniti svet, se pravi do`ivljati ga, kot da od- nosov stvari do njihovih mo`no- sti ne bi urejali deterministiè- ni postopki.” (str. 40). Ko me je npr. strah, lahko otrpnem ali se celo onesvestim, in v tem primeru je pasivni strah v vlogi tega, da `eli magièno spreme- niti svet na naèin, da jaz sam in izvor nevarnosti ne bi bila veè skupaj. Odstranim se iz te podobe sveta. Ko sem `alosten in pobit ob izgubi ljubljene osebe, veèina mo`nosti v svetu ostaja zame enako odprtih, spremenile so se zgolj poti oz. naèini, na katere jih lahko ure- snièim. Toda ne `elim si teh novih naèinov. V tem primeru `alost spreminja podobo sve-    ta okoli mene, zapira mi mo`- nosti oz. ukinja iskanje novih poti s tem, ko se v `alosti za- piram sam vase. V tem smislu je svet èustev magièen, kajti v njem je magièen odnos zave- sti do stvari. Sartrova knji`ica Oris teo- rije èustev nam ponuja izjem- no zanimivo branje, ki je polno plodnih misli in pogledov na razumevanje narave èustev. Kot kritiko bi lahko izpostavili to, da je Sartre mnogo preprièlji- vejši, ko gre za opisovanje in razlago negativnih oz. neugod- nih èustev, kot sta npr. @alost ali groza, manj pa pri pozitiv- nih ali ugodnih èustvih, kot je veselje. Ob prebiranju njego- vega opisa se namreè ne more- mo znebiti obèutka, da pri ob- ravnavi veselja v resnici opisuje doloèeno stanje vzhièenosti ali manije, ne pa veselja ali radosti. Knjiga je pospremljena tudi s spremno besedo Bojana `alca, v kateri avtor opozori na še ne- katere druge teoretske hibe oz. pogojenosti Sartrove teorije ter jo nazorno umesti v širši kon- tekst fenomenološke misli.   !