St€¥, 51,_ Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. L* Ulica Sv. Frančiška AsiSkesja ?t. 20. L nadrtr. - Vsi $« »- •uredništva lista. Nefrankirana pisma «e ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. I- i-j In odgovorni urednik Štefan Od-na. Lastnik koiuorcfj I - . Fj-^tv' - Tisk tiskan.e „Edlnrs!i\ vplsaie zadruge a c t poro** rom v Tr^t-j, u!ica Sv. Frančiške Atiškega 5t. 20. Ti ltfon uredništva in uprave štev. 11-57. N - r ! n i li a znaša: Za cclo leto...... . K 24.— /i - •1' 1 eta . -.......«•••« * i 2.— ...................... # 6.— a t nedeljsko Izdajo za celo leto....... 5.20 ri pol leta .......- ....... V Trata, v torek, 20. fobruarla 1917 Letnik XII? Posamezne Številke .Edinosti* te prodajajo po 8 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarfev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ena kolone Cene: Oglasi trgovcev in o rtnl'ov ... mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, ogiasi denarnih za- vodov........ ......mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst . . . . _ . . . K 20.— vsaka n.idaljua vrsta . ......... . — Mati oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa tO vinarjev. Oglase sprejema inseratni cddciek .Edinosti*. Naročnina reklamacije «e pošiljajo upravi li>ta. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti' Plača in toži sc v Trstu Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančifika Aslškega št. aO. — Pošlnohranilničnl račun št. 841.052 Avstrijska uredno poroHlo. DUNAJ, 19. (Kor.) Uradno se razglasa: 19. februarja 1917. „ . Vzhodno bojišče. — Mackense-nova in nadvojvode Jožesa fronta: Nobenih posebnifa dogodkov. — Fronta princa Leopolda Bav.: Vzhodno Lipnice Dolne (oh Narajovki) so Rusi razstrelili podzemski rov pod našimi prednjimi jarki, nakar so z naglim nastopom zasedli rupo, ki pa si;-o io s protinapadom zopet zavzeli. Južno lirzezanov je bi! po močni pripravi z nirtovkami izvršeni sovražni napadni poizkus zavrnjen. V Voliniii uspešne akcije naših napadnih čet. Italijansko bojišče. — V zadnjih dneh je pričete delovati italijanska artiljerija tudi v posameznih odsekih v gorovjih. Trbiž je bil ponovno obstreljevan. Danes zjutraj so privedle patrulje peš Polka št. 73 z neke akcije proti sovražnim postojankam vzhodno Moote Zebia (severno Asiaga) 23 ujetnikov. Jugovzhodno bojišče. — Ob VofeišI nič važnega. Namestnik načelnfta generalnega štaba: pl. Hofer, fmL t'mM uradno poročilo. BEROLIN, 19. (Kor.) Veliki glavni stan, iebruarja 1917. Zapadno bojišče. — Na fronti večjidel močna megla, ki je ovirala delovanje artiljerije in letal hi omogočila le iz v kine sunke. Vsled čuječnostl posadk na^ih jarkov so se Izjalovile številne akcije sovražnika; naši poizvedovale! so privedli s seboj več ujetnikov. \ z h o d n o bojišče. — Nič bistvenega. M a c e d o n s k a fro nta. — Pred-stražni hoji in posamični topovski streli. Sestreljeni ste bili dve sovražni letali. Prvi generalni "Kvartirmojster: pl. Ludendorff. BolgorsKi uradno poročilo. SOFIJA, 19. (Kot.) Bolgarski generalni štab javlja: Macedonska fronta: Na vsej fronti slaboten topovski ogenj. Severovzhodno Dojranskega jezera praske med stražnimi oddelki. V dolini Vardarja živahno letalsko delovanje. V ozemlju Gjevgjeiije |e bilo sestreljeno eno sovražno letalo. Poročnik Eschvege je pri Drami sestrelil drugo letalo. — Romunska fronta: Vzhodno Isaceje slaboten topovski ogenj, zapadno Mahimidie streljanje med stražami. _ Turško uradno poročilo. CARIGRAD, 18. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fror.ta ob Tigrisu: Južno Tigrisa je sovražnik umaknil svojo glavno silo za 10 km nazaj, pri čemer je v postojankah, ki smo jih očistili, ostavil en opazovalni oddelek. Dne 17. t. m. je sovražnik po močni topovski pripravi najmanj z eno brigado napadel našo postojanko pri Fel-lahie. Sovražniku se je posrečilo, da je začasno vdrl v na*o postojanko, a je bH z hajonetnimi napadi in ročnimi granatami takoj zonet pregnan iz nje, tako da smo kancem boja zopet poginoma zasedli prednjo postojanko, pri čemer je bila sovražna brigada skoro popolnoma uničena. L jeli smo enega oficirja in 60 mož in upleniti eno strojno puško in par avtomatičnih pušk. Naše izgube so čisto majhne. — V Dardaneiah je poročnik Mei-nteke dne 17. t. m. sestrelil eno angleško letalo z dvema strojnima puškama. Pilot je bi! ujet. Sovražni aparat, ki je skoro nepokvarjen in bo kmalu zopet poraben, je v naših rokah. — Gališka fronta: Dne 17. februarja jc izvršil sovražnik po močni topovski pripravi dva napada proti sni naših postojank, ki pa sta bila oba odbita s pehotnim ognjem in s strojnicami. — Na ostalih frontah nič važnega. Sovražna uradna poroiita- Italijansko poročilo, is. iebruarja 1917. — Delovanje naših izvidu i h oidelkov je izzvalo manjše spo- pade na prelaz« Cavanto, pri Forcelli Mondozzo, v Vallarsi, v dolinah Posine, Fellizoma m Frediga. Sovražnik je bil odbit in je ostavil v naših rokah par ujetnikov. Ob desnem Butu in na Krasu je bilo topovsko delovanje srditejše. Nota Združenih držav Avstriji. DUNAJ, 19. (Kor.) Tukajšnji veleposlanik Združenih držav ameriških je izročil v ministrstvu za vnanje stvari danes noto, ki se glasi: V noti št. 4167 z dne 9. decembra 1915. slede zadeve »Ancona« je ameriška vlada pojasnila principe, po katerih se ravna glede delovanja pod vodnikov v pomorski vojni. To stališče je bilo že poprej izvršeno napram cesarski nemški vladi in vlada Unije je bila mnenja, da je bila c. in kr. vlada o tem obveščena. C. in kr. vlada je odgovorila z noto št. 5735 dne 14. decembra 1915.. v kateri je izjavljala, da ni niti zadostno poučena o izmenjavi misli med Unijo in Nemčijo, niti mnenja, da bi popolno poznanje zadostovalo za razmotrivanje o slučaju »Ancona«, ker so ta vprašanja drugačne vrste. — Kljub temu je c. in kr. vlada v noti štev. 5949 dne 29. decembra 1915. (Odgovor na noto ameriškega poslaništva dne 21. dec. 1915, št. 4307) izjavila: »Kar se. tiče v omenjeni noti napovedanega principa, da se sovražne ladje, dokler ne beže ali se ne upro, ne smejo potopiti, dokler niso spravljeni potniki na varno, zamore c. in kr. vlada v bistvu privoliti v to naziranje kabineta v Washingtonu«. Dalje je avstro-ogrska vlada glede potopitve parnika > Persia« 1916 izjavila, da bi se, čeprav še ni informirana o tem slučaju, postavila na stališče, ki je je priznala v zadevi »Anco-ne«, ako hi se izkazalo, da pade v tej stvari kaka odgovornost nanjo. Istočasno z dne 10. februarja 1916 izvršenim naznanilom nemške vlade je izjavila avstrijska vlada, »da izgublja vsaka, bodisi v ktere-koli namene oborožena trgovinska ladja je že po tej okoliščini sami značaj mirovne ladje«, in »da so v očigled tem okoliščinam dobile avstrijske sile ukaz, da postopajo s takimr ladjami kakor z vojnimi.« V zvezi s to izjavo so bile dozdevno po avstroogrskih podvodnikih v Sredozemskem morju potopljene ladje, na katerih so se nahajali ameriški državljani. Nekatere teh ladij, n. pr. angleška parnika »Seeonde* in »\Velshprince« sta bila potopljena brez svaril. Ameriški veleposlanik je zahteval tozadevno pojasnila, a ni dobil dosedaj še nobenega odgovora. Istočasno z nemško izjavo dne 31. ja-nuarta 1917, ki označuje gotove dele morja ob obalah entef Lnih dežel za ogrožene po podvodnikih, je c. in kr. vlada naznanila, da bodo Avstrija in njeni zavezniki od 1. februarja 1917. »preprečili z vsemi sredstvi vsako plovbo znotraj določenega zapornega vodovja-/. Iz predstojećega se zamore pač sklepati, da je v slučaju parnika > Ancona« izvršeno in povodom razprave o slučaju »Persia« obnovljeno zagotovilo v vseh bistvenih odnošajih isto, i kakor v noti cesarske nemške vlade dne 4. maja 1916, ki se glasi: »Upoštevajoč splošne mednarodne principe glede ustavljanja, preiskovanja in uničevanja trgovinskih ladij se take ladje ne bodo potapljale brez svarila niti znotraj niti zunaj vodovja, napovedanega kot vojno vodovje, razven, če bi poizkušale ladje bežati ali se upirati« in da je bilo to zagotovilo po izjavah avstroogrske vlade 10. febr. 1916 in 31. januarja 1917 več ali manj iz-premenjeno. Ker si radi tega v lada Združenih držav ni na jasnem, kako naj si razlaga te izjave, posebno slednjo, hoče biti končno in jasno poučena o tem, kako stališče zavzema c. in kr. vlada ob teb okoliščinah glede vodstva podvodniške vojne in ali je smatrati v slučajih »Ancona« in »Persia« podano zagotovilo za izpremenjeno ali umaknjeno.« Kakor je izvedel c. kr. korespondenčni urad. se bo v ministrstvu za vnanje stvari natančno preštudirala z mednarodnega stališča stvarna vsebina tega aide me-inoire, nakar sledi odgovor. PODLISTEK. „Ne sodite,...!" Roman. — No, ali bo kmalu, Lesinski? — Visokost, takoj----o, oprostite, Visokost, jutri vam izpolnim željo, telesni lovec je nekam založil ključ. Knez se je vzravnal popolnoma. — To ni res! — je zakričal, — varate me vi vsi____vsi----ubogajte____če... sem____vas vladar ....! Zgrudil se je vznak na divan. Položili so ga zopet na divan, služabnika sta se u-ineknila, Lesinski se je pa sklonil čezenj. — Ne na levo stran. Visokost... tako... prosim na desno. Ali ležite tako dobro. Visokost ? — O, te temne misli! — Visokost, ali ne bi poizkusili morda s svetlimi mislimi? Saj je vendar še marsikaj lepega v živi jen ju in Bog ie mi-lostljiv... saj se še dogajajo čudeži... in so ljuJje, ki ljubijo in so žalostni zaradi bolezni našega milost l ji ve ga gospoda. Knez se je pomiril nekoiiko. — Visokost, poznam damo, ki pač tudi trpi... koliko bolj bi pa trpela, če bi slutila, da ste, Visokost, tako nemirni. Kdo ve, ali vam vendarle ta jasna, svetla, lepa vila ne bo polagala kedaj svoje roke na čelo in ponudila hrame. Ali se ne izplača za to še živeti dalje? Več... več njenega... njenega...! — Da,... Visokost, razmišljajte o tej lepi vili... saj je tako prijetno, razmišljati o njej. Knez je zaspal. — Sonja ... Sonaj.. prihaja. Visokost ... Sonja ...! Hvala Bogu! Znoj mi udarja iz vseh znojnic! Rajši bi utnrl pred Angleški letalski napad na Chistelles. LONDON, 17. (Kor.) Reuterjev urad poroča: AdmiraHteta javlja: Mornariška letala so izvršila včeraj napad na letališče v Chistellesu. Vržene so bile težke bombe z dobrim uspehom. Istočasno so bila pristanišče Brugge in tamkaj se nahajajoče ladje napadene vnovič. Bombe so eksplodirale na ciljih. (Wolffova opazka: S pristojne strani se ,iedal skoraj grozeče; ukazal je JV^agdi, naj odide, prosil svojo soprogo, naj se podviza s svojim opoldanskim počitkom, in dejal Josipini, na$ ostane v obednici. — Sonja, ukazujem ti, da se pelješ z nami. Govori se že več kot preveč. Će Rizne politične vesti. Hrvatski sabor se pripravlja sedaj na adresno debato. V klubu hrvatsko-srbske koalicije — večine — se vrše posvetovanja glede sestave adrese. Istotako med klubi opozicije. Prvotno se je bila sprožila ideja, da bi se predložil saboru načrt adrese, ki bi jo potrdile tudi opozicijonalne stranke, tako, da bi prišlo v saboru do enoglasne manifestacije. Toda, radi obstoječih državnopravnih nasprotstev se jc morala ta ideja opustiti in predloži večina svoj lastni načrt. Nato je hotela opozicija predložiti enoten načrt, ali tudi to ni slo radi iz vestnih nedavnih izjav nekega vodilnega politika opozicije. (Bil je to dr Horvat, čegar izjave so precej >unijoni-stično« zvenele, kar je v direktnem na-sprotstvu s temeljnimi načeli hrvatske opozicijonelne politike). Tako predlože tudi opozicijonelne stranke vsaka svoj načrt adrese, če — sploh pride do adresne debate, kajti ni izključeno, da se vrata poprej zapro. •____ Razglas. Poveljništvo nadomestnega bataljona c. kr. domobranskega pešpolka. št. 27 je razposlalo na pristojna mesta naslednji razglas: VOJNI PODPORNI SKLAD C. KR. DOM. PESPOLKA št. 27. Poveljništvo nadomestnega bataljona domobranskega pešpolka št. 27 v Admon- se sedaj nenadoma odtegneš družbi, podaš le še novo snov za govoričenje. Zahtevam, da se oziraš na nas. — Obžalujem... počutim se slabo in ostanem dona. — Moje potrpežljivosti je konec. Povem ti sedaj sam svoje želje ker se zdi Josipina preobzirna: želim, da odpotujeŠ. Morda se lahko vrneš pozneje. — Odpotujem naj... jaz... sedaj?... Nikakor ne! — je odgovorila in ga^ pogledala s široko odprtimi očmi. — Le tm danes zapreš svoja vrata, stric, se nastanim jutri v Harlmannovi penziji na promenadi. Iz S. ne odidem! — Sonja! — Papa, prizanesi ji, saj vidiš, kako trpi! — je rekla Josipina. — Trpi? Tem slabeje. Kaj ji je mar ta____ta feolezen ....? Tako mi šele bolj prihajajo zle misli. * Dalje. t Stran II. •EDINOST* štev. 51. V Trstu, dne 20 februarje 1917 sklad, namerava v kratkem novo razde litev podpor. .. , Imenovani sklad je b;l ustanovljen leta 1M6. pri c. kr. domobranskem pespciku 27 z dolučiloir., naj se podeljujejo iz OfestujeCe glaV«ice ier iz sčasoma dolia-jajotih darov in zbirk ekrauie podpore v zne-kLi od 50 vio .500 ki on spodaj imenovanim osebam in sicer: - } ) Jr\Vidnemu moštvu lastnega ro&a, I rif ;.J:.i!.: tujih polkov, ki so se bojevali v tej vojn; v vrstah dom. pešpolka št. 27 in so posiafi med tem časom invalidi, nima ^ i ravice do take podpore. 2.;- \ .iva:i!. iiroiam. dalje očetom in mate d. : padiega moštva dom. pp. 27. — N^akoribki otroci niso izključeni. Ime; vane osebe lahko priglasijo svojo ; Tavico Jo podpore le v slučaju, ako je nj"' ovo uboštvo popolnoma dokazano, * miroma ako je njihovo preživljanje vsled smrti erre^a izmed svojcev v sedanji voj-ri resnično ogroženo ali ako nimajo pra-\ jl do nikake postavno določene preskrbe. Osebe, ki se smatrajo v smislu gori navedenih določb upravičene do podpore iz tega sklada, naj predložijonekolekovane, od pri^-inega občinskega urada in dušne-j. . pastiria potrjene prošnje potom pristojnega županstva poveliništvu nadomestnega bataljona c. kr. domobranskega pešpolka št. 27 v A din on t u (Štajersko) najkasneje do konca meseca marca t. I. Na prošnje oseb, ki so že dobile iz tega sk! da podpore v skupnem znesku 3()0 K, se povclinistvo ne bo oziralo. C k dom. pe*p. št. 27, nadomest. batal]o«. PO UR, podpolkovnik. poseben nalog — kakšen, vprašajte tiste, ki jih — potrebujejo! In zapela je in zaplesal a, škrgetci so škrgetali — Carmen ker tu ki upravlja imenovani vojni podporni tetke je obrala, da je bilo joj in prejoj, še t svojem področju nikdar niso videli, '* ' —J~- celo tisti stric s »teserami« je dobil prav — niso imeli časa. Ravmo sedanje vojne lemaže vesti- Poroka. Gospod Miljutin Nfcgode. sin spoda bivšega tržaškega občinskega svetovalca, oziroma deželnega poslanca g. Josipa Neg odeta od Sv. Ivana, se je poročil dne 11. t. m. v Kandiji-Rudolfo-vem z gospico Mino Receljevo. Bilo srečno! Izplačevanje odškodnin za oddane ko- \ i nas Le predmete. Anagrafični urad, ulica Sa c: iL 25. Hi r.aUbtr. vrata 5b.. bo izplačeval danes, 20. t. m.. od 3 pop. do 7 ■ tr Pe neJ\"igr;.-ene zneske za kovina-ste predmete, oddane: 1. kombiji št. 1. v uiic: Jelk' Valle (izročitvena potrdila A s Štev. 1 do 1202); 2. komisiji št. 2 v uttci Marije Terezije (izročitvena potrdila A s št. 1 do 910); 3. komisiji št. 4 v ulici (J. Parini (izročitvena potrdila A s štev. 1 do 1402; 4. komisiji št. 4. v Sked-nju (izročitvena potrdila 1—372). — Izrecno se opozarja, da se za sedaj ne izpla-čuieio odškodnine za izročitvena potrdila komisije št. 3. v ulici Giotto. Poziv ribičem. Da se olajša aprovizacija prebivalstva, namerava*) vojaške in civilne ofclaiti ukreniti vse potrebno, da se omogoči čim obsežnejši ribolov. Da se dobe vsi potrebni podatki, poživlja mestni Trstu in okolici bivajoče ____, ______ _____ __________. __ politični bavni večer, da jo' zopet vidimo — recimo bodo videli samo tistih nalog »n hitro, da nam ne uide — našo gospico ljudstva, ki jim jih predočaio fasciklji na Vero! — Od točke do točke je postajala mizi, marveč da se bodo osebno, po stikih zabava prijetnejša, bilo je tako domače, /.auavu ijtuiujoa, UU" J>- --------- — -*---------- —- ----— — *------. " in ko se je bilo treba poslavljati in zopet mi med njimi, poučevali tudi v vseli ti-tja ven v vsakdanje življenje — Bože stih potrebah, ki niso razvidne iz aktov, moj, kako je to bilo težko! Tiste urice tam bilu nase CMD, ali so kedaj v tako srčno zažeijeni in tako prisrčno izpolnjeni radosti preživele večer nekdaj tako slovite trža^e pustne nedelje. Ne, nikdar! la svoj namen, da da nam, ki nam že nad poldrugo leto grme topovi na ušesa, trenutek oddiha, je dosegla v najpolnejši meri naša moška podružnica CMD, a prepričani smo, da je prav tako tudi dosegla svoj glavni namen — znaten, obilen prispevek naši narodni šoli. Poživili smo svojega duha, poživ/ili s?ijo si svoj narodni čut, utrdili smo iznova temelj, na katerem si zidamo svojo narodno bodočnost! Gmotni uspeh nedeljskega zabavnega večera moške podružnice CMD je prav lop. Čistega dobička se je nadejati nad 2000 K. Opozarjamo, seveda predvsem oblastvene nadzorstvene organe, potem pa tudi občinstvo, da naj pazi pri nakupovanju živil aprovizaciiske komisije, ki se pruda-jaio na trgih na — tehtnico. Prišli so ljudje v naše uredništvo, ki so pripovedovali, da so videli, kako je ženska, ki prodaja kislo zelje, prišla na trg, postavila tehtnico na ono svojo mrzico, in se je tehtnica takoj popolnoma nagni-ia na tisto stran, na katero se devajo uteži. Da bi zakrila to »pravičnost«, je ženska hitro vrgla uteži na tehtnico m tako tehtala in tehtala kislo zelje vsej oni dolgi vrsti, ki je čakala zelja. Ce je pri vsakem pol kilograma razlike samo 2 dekagrama, je to pri 100 kilogramih 2 kilograma celi K 1'60 »pravičnega* dobička! S potovanja. Prejeli smo: Redki so danes slučaji, ko človek še more iz domačega gnezda ven k sosedom. Te dni sem bil v Ljubljani, ki je nisem še nikoli videl tako — bele, kakor je sedaj. Sneg leži precej na debelo po strehah, travnikih in tudi po ulicah — samo, da je po ulicah posial že bolj temne barve, oziroma, da se je izpremenfl v led. Na potovanju sem opazil, da se pri železniških blagajnah premalo pazi na odredbo, da treba pečatiti potne liste. Samo iz voza v katerem sem se vozil, je morala kopica potnikov na raznih kolodvorih izstopati fn iti k blagajnam po — pečate. Nekoliko vec pažnje bi ne škodovalo. Skoraj sein se bal na pot, ko sem čital, da je v Ljubljani nad 20 stopinj C. pod ničlo! Tu smo imeii ^fda tek 071^75 "dnPzglase' ali' "pri žj^STzifodaj 3 nad - v Ljubljani pa je nVV'>i".ern okrainem (vaškem) načelniku!bflo mmok> soboto ob 8 uri zjutTaj 8 stop. naravnost pri statistično anagra- pod ničlo. Ljubljanska zima p« m tako fičnem uradu v ulici Sanita štev. 25./111., vrata 58., tekom uradnih ur tod fe dop. do 2 r*op.). občutna kakor tržaška, ker tam je mraz tih. Opozarjam vsakogar, ki bi šel v Ljubljano, naj ne čaka večera z iskanjem a" ni večer moške podružnice CMD prenočišča! Obšel sem vse hotele in -v. č v' c m. dolgem času zopet menda vsa prenočeval išea. a nisem našel 1 • - - l _ : , • - I __ ______^ti--- 1 — —rro^i O tli •e ZX»'. tk! |IU UVK^tllk, uu%wu ~ -----I •— --------- _ .. naše t: mestno in okuBf JHsko, pajkvtička za prenočitev. Le po sreči sem : ■ : ' - v* kratko hi istrsko občinstvo spal pod streho sna naslanjaču, za kar sem " " dobrim ljudem zelo Na^el sem v naš Narodni dom in sicer v tako ogrom ne:* š e--.Hu. kot tnsmo bili navajeni niti v n-jb a/enejšem mirnem času. Bila je pač e.M \ a mtse!. ki je dovedia vso ono p -:ro m..'žico v naše narodno zbirališče: naša Družba, osiovate ca in vzdrže-a naše ga i:ar . življenja v Trstu. kriče r.a pomoč! In odzvalo se je vse, vse. 3 ar je !c moglo. Ako so bile kedaj n. -1 ii i tržaš ii Slovenci kake raz.ii-si iz^ nile vse. vse ono šie- vilr.o lit: šk'j dvo: sama ve duha. c.. L. arja:e rani zvt naša doi ■zastava ■ >» vo. ki se je zgrnilo v gledali-: no Narodnega dotna, je bila ena slovenska družina, enega . misli, ki so naravnost viharno la dan. ko so zazveneli po dvo-r. šil: narodnih himen ? Lepa •v a iv. Naprej . Da, naprej ve, na boj junaka kri, za lepo Inašo domovino! Ce ne 4pn z orožjem v roki. ; ač pa z večjim ali manjšim Jarom za tiMo, kar je narodu kot takšnemu na^miltjle, za našo slovensko deco, za našo mladino, za našega naroda boljšo toil en -! tu na naši divni, po tujcih toliko za2e!jeni. a vkijub temu vedno naši obali sinjega morja Jadranskega. In ko je bHo vse res tako naše! Bili so me»i nami ljudje drugih narodnosti, ki so prišli, da vidijo. k?A i se zabava tržaški Slovcnee, m videli in culi in spoznali so lahko našo dušo, čisto kot kristal — naša ljubav do na^e domovine, do našega naroia ji je le še <:..^nejši lesk! Tu ni bilo blestečega sporeda, ne. niso bili umetniki svetovnega slovesa, ki so nastopali, in čujete, kruh smo morali prinesti s seboj; ali ono, kar je b lo, je bilo naše. m vsi, ki so sodelovali. so sodelovali z ljubeznijo za stvar, od orkestra, ki je z vsem veseljem vršil svojo na! igo, do Pustnega potpourija* in Crne umetnosti , ki sta vzbujala gromove smeha, csmerospevi in četvero-spevi. samospevi — ne imenujemo nikogar posebej, saj ni šlo nikomur za lastno čast in nokimur za hvalo, temveč le za skupni enotni uspeh — naše narodne in umetne, slovenske in hrvatske, kakršno Je bilo tudi naše občinstvo, pester šopek našega rožmarina, nageljnov in rožen-kravta. povit z našo belomodronJečo narodno trobojnico. Takšni smo pač! Ali da! Gospca Vera Boh in če va, ta škratelj-ček. in njena poredna vbebica«! Malo po mamino >o je zategnila. »iWansJ\« in pa po »zagrebško«, in šk> ti je, kot bi stresal iz rokava, in vse stričke in vse pa v kavarni več tujcev, ki so morali vso noč po zasneženih ulicah sem in tja. dokler se niso rešili v kavarno. Da>i so sedaj izredni časi. bi biio vendar dobro, ko bi v zimskem času bil vsaj en lokal odprt vso noč. da bi se moglo, ako ni po-^ele, prenočiti vsaj pod streho. O vožnji iz Ljubljane v Trst ne pišem, pač pa hočem po\eoati, da mi med potoma ni bilo mraz, ker so bili vozovi polni. Neki železničarji so izjavili, da je oni, ki zataji svoj materinski jezik, nič vredna šema — a so obenem obsodili našo »Edinost« na grmado! Ni me jezrlo tudi, ko je nekdo razmere so eklatantno dokazale, da treba glavarjem političnih oblasti več svobode pred akti in formalizmi — svobode V tem — in ploskali smo in odobravali da je bilo za koristno praktično delovanje, veselje. Pa saj je tudi zaslužila! Ej, kedar smislu treba v Avstriji reorganizacije po-narn naša CMD pc^a zopet kak tak za- Htionih oblasti: da politični uradniki ne potreb z ljudstvom, oziroma s praktičnimi Ijud- Osebnih stikov pa ni treba le v svrho in- ii Hftaau j c iu iniu i — -----------—..........—--- " _(ji-ug svet! Da! Vprašajte vse trste sto- formacij o potrebah, ampak tudi o načinu tine našega naroda, ki so se odzvale va- in poteh, kako bi se dalo enostavneje, naj-riwn oi; cr» keriai v tako srčno hitreje m najizdatueje odpomoči. Tako, po domače bi rekli mi: načelnik političnega urada naj ne pozna samo dela, ki mu ga nalaga višja oblast, ampak tudi delo iz lasitne inicijative! Iz živlleaia na Cetnlu. »Cetmjske Novine« poročasjo, da je mesitno poglavarstvo -izdalo objavo, s katero poživlja delavce k kidanju visokega snega na ulicah proti dnevnemu plačilu 4 K. Ali, nikdo se ni odzval, da-si je zapovedntštvo neprestano dobivalo prošnje za delo. Sedaj pa, ko je delo tu, se ga vsak izogibUe. Zato je za-povedništvo odredilo, da se do nadaljne-ga prepoveduje ofcisk -kavarn, ie zaprlo ljudsko kuhinjo in prepovedalo zapuščati hiše po 9 uri zvečer. In — pomagalo je. Naslednjega dne se jih je prijavik) toliko, da so gornje prepovedi že odpravljene. O procesu proti d.ru Drinko\iću. Sporočili smo že, da je bil ta dalmatinski poslanec pred deželno sodnijo v Opatiji rešen zločina po §§ 88 in 59 kiz. (veleizdaje), a obsoien radi zločina hujskanja proti oblastim po § 65 k. z. Obsodba se je glasila na dve leti težke ječe. Ker pa se mu uračuna 22 mesecev preiskovalnega zapora, bi imel Drinkovič odsedeti le še dva meseca. Proti razsodbi sta se pritožila tako državni pravednik kakor braniteH. Dr. Drinkovič ie za sedaj tzpuščen na svobodo. 60-letnica »Graničarjev«. Dne 6. febru-ruaTja je minolo 60 let, kar je bila v Zagrebu prva predstava »Oraničarjev«, slovite in priljubljene igre Freudenreicha. Tudi v Trstu smo jo videla že večkrat. Iz italijanskega ujetništva. Prejeli smo: Dne 15. t. m. sem dobil .dopisnico od brata Antona, kateri se nahaja kot vojni ujetnik v Asinari v Italifi. Dopisnica je datirana 23. 12. 1916. Pisađ mi je, da Je umrl v Me-dani (Brda), (ki je tudi najin rojstni kraj), g. Karel Toroš, 58 let star, veleposestnik. Hitro, ko so prišli Italijani v Brda, še meseca majnika 1915. so njega, pokojnega učitelja Zorzuta ki sina Ludvika internirali v Italijo. Lanjsko leto so gg. Toroša in Ludvika Zorzuta spet pustili v domovino Meseca novembra je zatisnH za vedno oči. Pokojni Karel Toroš fe bH blaga duša in naročen na Vaš cenjeni list, do katerega je imel veliko spo&tovanje. Obenem mi je sporočil, da je umrl dne 19. decembra 1916 Viktor Bižim iz Sv. Križa pri Trstu št. 185. gostilničar. Umrl je po enem mesecu bolezni v Asinari. Pokojnik zapušča dve siroti. Z odđianim spoštovanjem Teodor Simčič. Proti prepovedi izvoza vina iz Dalmacije. Te dni so se sešii v Supetru na Bracu vsi župani tega otoka na razgovor radi pre*>ovedi izvoza vina iz Dalmacije. Izjavili so. da je prepoved jako škodljiva za Dalmatince in so se v tem smislu obrnili do namestnika grofa Attemsa. V apelu na nnamestnika pravijo županje, da ima samo otok Brač vsied prepovedi nad milikHi šikode. Sedaj je na otoku 35.000 hektolitrov vina, a cene so mu radi prepo-\ e-Ji izvoza padle za 30 do 40 K pri hekto-Litru. Za časa prepovedi ni Brač prodal niti 1000 hektolitrov. Vino je torej mrtev kapital, ki se more pokvariti, ker se že sedaj kaže prevelika vsebina ocetne kisline. Ako bi prepoved dalje trajala, bi moglo postati to katastrofa za vinograd-niKe. Po računu skupščine na Braču je v Dalmacji še neprodanega vina 280.000 pisalnega papirja in 3 doze za cigarete ter 2 šiv a ti ji žebljičkov; g. Oorenjcc & Co. 4 zav. žebljičkov. — Za srečkanje in razprodajo daril je izročil g. Petrovec C. K 187.10. Posodo za čaj in vino jo posodila ga. Kerže. Nadaljni izkaz sledi. Moški podružnici CMD je darovalo slo-vensko-dalmatinsko omizje v gostilni g. Angela Dekleva K 200. Darovali so g. Dušan Kolimbatovič K 100, g. Mikša Gomzi K 50, g. N. Grižon namesto venca na krsto ge. Marije Ferfolja K 20, N. N. K 20 in g. Ang. Dekleva K 10. — Gostilni g. Angela Dekleva se je izročila za ta dar diploma, katera je po številu že četrta. Vse priznanje in srčna hvala. Denar je izročen blagajniku. V spomin pok. Fr. Rešiča, nadzornika južne železnice v pokoju, so darovali gostje kavarne »Minerva« na Acquedottu isti podružnici: gg. Vrščaj K 2. K. T. K 2, Bračič K 1. J. Cink K 1, Briško K 1. Jančer K 4, Valentinčič K 1, Komac K 1, Rajgel K 1, Miklavec K 2, Jug Ernest K 1, Slavko Tomič K 1. Fr. Gulič K 1, Jan Janowsky K 1, Slovenec K 2, Jamšek K 2, Plaper K 1, Fr. Godina K 1, E. K 1, N. N. K 1. W K 1, F. Fonda K 1, P. K 1, Bolonič K 2. R. Kosovel K 1, S. Godina K 1, Iv. Daneu K lt M. Kerševan K 1, Jos. Sulič K 1, Jos. Križaj K 1, Karel Jug K 1, Jak. Polh K 1, Štef. Prele K 1, Iv. Maurič K 1, Kaspar Terpin K 1, K. I. K 2, Frandolič J. K 4, Josipina Krajne K 8, M. K 1, Cecilija Gorjup K 3, C. Alojz K 1, Fadmnat Val. K 1, L. Schalon K 1, Iv. Keček K 2, J. Kalin K 2, Nekemian K 3, N. . K 5, Skok K 1, Jos. S . K 1. Jos. Ko-vačič K 1, C. P. 50 v, Pestotnik 50 v, Jančar 40 v. Prah 50 v, J. Gruden K 1, V. Rendič K 1, Crnogorc K 1, Fr. Kocijan K 2, Skulin 50 v, Grškovič K 1, And. Anton-čič K 1, Orel K 2, Šuc K 2, ? 50 v, ? 50 v, Kastelic K. K 1, Slane E. K 1, Jos. Mate Nard. K 1, L. Mauer K 1, Cibic K 1, Topt-nik K 1, Vouk K. K 1. Nabiralki gdč. Cilki Gorjupovi in darovalcem srčna hvala! Skupaj K 102'60. Denar izročen blagajniku. — Po zabavnem večeru CMD je mama v »Minervi« sama sebe in štiri gospode obrala vsakega za 2 K. Teh 10 K je v pušici v kavarni »Minerva«. V počeščenje spomina pok. Mirančka Germek daruje učiteljsko osobje sveto-ivanske šole 16 K za šolarsko knjižnico. Darovi, došli ces. komisarju. Maks Maurer K 50 za vojno - oskrbne namene. Slovenska mestna ljudska šola v Rojanu K 22'38, nabranih med šolsko mladežjo tekom meseca januarja, za organizacijo o-skrbnic vojniških sirot. C. C. Sclavos K 50, učiteljsko osobje, mestnega otroškega vrtca K 10 in dr. Pavel Reisen K 30 za vdove in sirote padlih vojakov. — Edvard in Rihard Pick K 30 in dr. Oskar Pick K 20 za vdove in sirote padlih vojakov. Julija in Mihael vitez pl. Gala? ti K U.»0 za vdove in sirote padlih Tržačancv:_ ČEŠKO . BUD.IFVISKA NfcSTAVRV CIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul:ci delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni iiiii. :: MALI OGLASI s: □□ □□ •e raivnajo po A »tot b«*«do. Haata« tiskan« b«»ed» rm&a-nmjo enkrat rad. — Naj'nanj ia : pristojbina anala 40 atntiak. . DP DO □□ Iščem učeoca ?a mizarsk, dma. L lica Boroerič »t. .0 Štolfa 041 ______cretličarstrn tk>bi dobro stalno službo. - Poja-nila da^e Inv«r. oddelek Edinosti, 042 Vrtnu rizarjec -tu Ji Podstrešna soba z ognjiščem Informacije: ul. Carintia IH, I. oad t opje. 3048 Oskrbnlk-delauec macije: ulica Car ntia 19. I. nadstropje. 3049 fblftrff^A se odda v n:i em. toformacije : ul. AniUUlHC Carintia 19. I. nadstropje. 301 Anton Jerkič poslnje zopet t trojem rOIuSlUt ateljeju r Trstu. Tia delt« Poste čtev. 10. 41)7 Potrtim srcem naznanjamo, da je naš ljubljeni soprog oziroma o6e Franc Vatovec po dolgi in mučni bolezni vfitnaj 18 t. m. r Pta* ronti 5fl let. mirno ▼ Gospoda zaspal. Pogreb se vrS jutri, t. m., iz hiSe žalosti v nliei Cr. Cancellleri St. 109. Crst, 19. februarja 1917. Žttlnjnga drulina Vatcvcf. Potrtim srcem naznanjamo podpirani vsem sorodnikom, priia eljem in znan-com pretužno vest, da je preminul danes, ob 11 dop., po dolgi in mučni bolezni v 58. letu, previden t sv. zakramenti naš preljubljeni soprog, oče, tast in stari oče Kristijan Bogateč nadutliclj v pokoju in psititnlh v Ricmanjh. Pogreb dragega pokojnika se bo vršii v torek, dne 20. t. m. ob 5 pop. iz hiše žalosti v Ricmanjih. RICMANJE, dne 19. februarja 1917. * Marij« Bogat«« roj. Prtjarc, soprog«. AlMn, Kristijan, sinova. Zofija, Ljudmila, Karlja, hčere Matej Mualca, zet. Vrtla, vnuKinja. Kgck@ za |yhe ;K0Ul dOhGdl Zli sezOHO. prve vrste odpošilja 1000 komadov K 25 | Kostfmi, plašči, suknfe, krila, taiuze ----x--------—'obleke itd. Zaloga ženskih oblek. Horco Confortlt Trst, Campanlls li muRMIŽ II!11 Trsi - CIq Stadion 10 - Trst Odpri o i 8'2 zvečer nanrsl proste poštnine, po povzetja ELSC-IO PREMOVECH Trsi. ulica Tiziano Vecellio štev. 8. 1 I d 1'liVUUi "H. JVI/liM "" J" * *----- L'ullliuvji -JV V,-----J — zabavljal na naš list, češ: »Ko smo nneli hektolitrov.. Posnemijemo te podatke, ker si »o J nekje v Trstu in smo tam zahtevali „iso brez zanimivosti tudi v naših krajih povišanja plač, nam je bila »Edinost« za- za vse tiste, ki so interesiram na dana- brusila v lice, da imamo 3.50 na dan in šnjem položaju kupčije z vinom. Tudi da smo dovolj plačani.« Spoznal sem. da marsikateremu vsakdanjemu |>PJls.lir^e,\t.u Qa Pino v Trstu se Je preselila na Corso št. 15 v hfvSo Zlatarnico O. Zercovvltz & Fltjlio. Velika Izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic i d. Cene zmerne. Cene zmerne. so ti ljudje socijalno demokrat, mišljenja in razumem, zakaj obsojajo naš list. Čudno pa je, da nič ne govore o »Lavoratoru«, česar vsebrna, ako bi jo presojali s soci-jalnodemokraSičnega stališča, tudi ni rav-' no — idealna. Sploh pa menim, da nikakor ni umestno, da v javnem vozu, med ljudmi, ki so plačali voznino in žele potovati v miru. govore stvari, ki so drugim neprijetne in ki bi lahko izzvale prepire in ki ne spadajo v železniške vozove. Pa brez zamere! Sopotovalec. Političen uradnik bodi v stikih s prebivalstvom! Splitsko »Naše Jedinstvo« se je dotaknilo stvari, ki bi tudi pri nas nmo-gokje potrebovala — izpreinembe. Stavlja dalmatinskim političnim uradnikotfn namestnika grofa Attemsa v zgled. Ta da si ie obvezal prebivalstvo s svojimi odredbami in ukrepi v veliko hvaležnost A fc> je mogel le na ta način, ker potuje po deželi, da se osebno poučuje o vsem, kar treba. Informiran je o razmerah v deželi in posameznih krajih in tako more primerno in koristno ukrepati. Drugače nekateri okrajni glavarji, ki si svojo važno nalogo tolmačijo v smislu, da morajo vztrajno seJeti pri mizi in marljivo reševati kupe aktov, ne da bi se maknili iz svoje pisarne. Koliko več in praktičneje bi mogli predlagati, sami storiti, zahtevati in & poslovati, ako bi pogosto zahajali med ljudstvo, v vasi, ako bi imeii direktno stike z ljudstvom! Drže se zistema, IX) katerem so prikovani pri mizi, na se- bo milo pri srcu: od teh 280.000 hektolitrov bi moglo prhi tudi nain vsaj nekoliko olajšave!________ DAfcOVl. Na zabavnem večeru moške podružnice CMD so preplačali vsto