Časopisni papir od lefa do leta slabši. Dnevni tisk pomeni glavni zgodovinski vir za umevanje naše dobe. Poznejši raziskovalci sedanjih let bodo predvsem navezani na dnevnike. Zato si delajo strokovni krogi v Evropi in Zedinjenih državah resne gkrbi, ker ne vedo, kako bi ohranili to gradivo bodočim p.k.lenjem. Sedanji časopisni papir se pripravlja iz lesa, zato v kratkem času razpade v prah. Čez nekaj desetletij bodo vsi v knjižnicah shranjen. dnevniki nedvomno pop.lnoma uničeni; ni sredstva, ki bi rešilo oasopisne zaklade javnih ar-hivov. Ta ugotovitev je posebno usodna, ker pomeni, da se bodo kmalu sesuli v nič vsi dne\oiiki od leta 1873 naprej. Starejši dnevniki so se tiskali na mocnem, iz platnenih cunj pripravijenem papirju, ki traja stoletja. V letih 1870 do 1873 ga je nadomestil papir iz lesa. Njegova življenjska doba je pri kraju. Samo nekateri ugledni dnevniki, kakor »Times« ali »Matin«, natisnejo posebej za kajižnice po več izvodov vsakega letnika na trajnem platnenem papirju. Knjižnice poznajo samo en način obvarovanja -dnevnikov pred razpadanjem. Prelepijo vsako polo na obeh straneh s prozornim japonskirn svilenim papirjem. Tega sredstva se poslužuje vashingtonska kongre.na knjižnica, kar pa je zelo zamudno in drago. ZgoiJovinarji vseh panog bi bili hvaležni izumitelju, ki bi utegnil podaljšati življenje žasopisnega papirja. Pes in orel v dvoboju. Nenavaden prizor so nedavno opazovali hribolazci, ki so se vra.ali iz Molossele v provinci Novarra, Italija. Veliki planinski orel se je najbrže radi gl^du, spustil pri vasi Credo pred neki kurnik, kjer je nameraval ugrabiti kokoš. Na tem ropar.skem napadu ga je zasačil lovski pes, ki se je z vso silo zapodil v orla in se mu zagrizel v pcrut. Orel se je branil in je pričel p.a obdelovati s svojim ostrim kljunom, kar pa je psa še bolj razkačilo. Med ptičem in psom se je razvnela prava mesarska bitka, pri kateri se ie psu posrecilo, da je zagrabil orla za vrat, mu pregrizel žilo in ga tako premagal in usmrtil. Navzlic silnemu krvavenju se pes ni maknil od mrtvega orla, dokler ni prišel njegov gospodar, ki je pograbil mrtvega orla, psa pa odvedel k živinozdravniku, da mu je obvezal rane. Čudak. V Tridentu na južnem Tirolskem, ki po vojni spada Italiji, se je hotel v neko hišo vseliti nov najemnik. Preden se je pa vselil, je vse stene v hiši s trkanjem preizkusil. Našel je pri tem mesto, ki je doneče odmevalo, in ko je dal to zazidano odprtino odpreti, je našel v odprtini več hranilnih. knjižic. Knjižice je dal zazidati čudak, sedaj že pokojni Pietro Alessandrini že leta 1919, ker se jc baje bal boljševiškcga prevrata. Oblasti so vedele, da je Alessandrini bogat, in ker niso našle po njem nikakega denarja, so zaprle njegovega nečaka, ker.so ga osumili tatvine. Sedaj znašajo prihranld z obrestmi vred celih 150 tisoč lir.