V e s t n i k. ,,Učiteljski konvikt". Kranjsko: G. Ulrik Konjar, učitelj v Motniku, na knj. kr. podr. št. 110 nabral 6*5 K, gdč. M. Schescharg, učiteljica na Viču, na knj. kr. podr. št. 253 nabrala 3*90 K. »UčiteJjsko društvo za postojnski šolski okraj« 60*2 K kot čisti dohodek koncerta, prirejenega povodom »Zavezinega zborovanja v Postojni. J. Dimnik, blagajnik. Kolekta poštnih znamk je nesla konviktu že 200 K. Tu pač lahko rečemo: »Zrno do zrna . . .« Zadnji čas sta došli blagajniku d-ve prav lepi zbirki iz Starega trga pri Ložu in iz Mirne peči. V Starem.trgu so se posebno^ odlikovali gg. notar Korber, okr. sodnik Pellegrini, Mlekuž, Žagar, Benčina, dr. Neuberger, gospa Peče i. dr. Hvala jim ! Na tej kolekti je bilo zapisano tudi ime prerano umrlega prijatelja in tovariša Rudolfa Piša iz Cerknice. Pokojnik je bil posebno vnet za »konvikt« ter je že prejšnja leta lepe novce nabral za učiteljske sirote; njegovo ime bo ostalo z velikimi črkami zapisano v zgodovini »Učiteljskega konvikta«. Blag mu spomin ! — V Mirni peči sta si pa s poslano kolekto pridobila zaslug č. gospa nadučitelj Požarjeva in Zvončkovim bralcem znani učitelj-pesnik Ločniškar, kateri je napisal na kolekto te-le posnemanja vredne besede: »K o bi vsakdo kronco dal, bi blagajnik se smejal«. In prav ima mladi naš tovariš, katerega in pa posebej še č. gospo nadučitelja Požarja dajemo v zgled in posnemanje mladim rfašim tovarišem in učiteljskim soprogam. Ta kolekta je krožila po raznih krajih novomeškega okraja, a največ se je nabralo v revni, 28 hiš broječi Mirni peči ; zato so resnične besede, katere je napisal g. nadučitelj Požar na kolekto in sicer : »Sicer je revna Mirna peč, a vendar dala je največ«. Zivili vsi darovalci in nasledniki ! —mn— Rezervni fond. Ivan Bernot, učitelj v Ljubljani 10 K; Jos. Ažman, nadučitelj na Brezriici: Stava med gg. C. in A. in dar nekaterih učiteljev na Blejski Dobravi dne 29. majnika, 370 K. f Jos. Cimerman. Dne 17. maja t. 1. je umrl Josip Cimerman, učiteljski kandidat (I.) v Ljubljani, stanujoč v Šiški. Pokojnik je bil vseskozi vzor slovenskega dijaka. Veselje do glasbe in pa delovati za naš narod kot učitelj ga je dovedlo do vstopa na učiteljišče. Bil je napram svojim tovarišem zvest kolega — ponos svojih učiteljev — profesorjev, vsern simpatičen. V boju s smrtjo je še sporočal po svoji materi, stoječi ob smrtni postelji, najiskreneje pozdrave svojim tovarišem, zahvaljeval svoje učitelje. Smrt, jetika, mu je mahoma uničila vse njegove vzvišene smotre. Ves zavod stoji žalosten ob njegovem grobu. R. in p.! Zahvala. Podpisana se zahvaljuje slavnernu društvu »Jubilejska Samopomoč« za izdatno in hitro podporo o bridki nepričakovani izgubi svojega dne 22. majnika 1904 naglorna preminulega soproga g. Rudolfa Piša, učitelja v Cerknici, v znesku 370 K — beri: tristosedemdeset kron. Ljubljana, dne 1. junija 1904. Klementina Piš, učiteljeva vdova. človekoljubno bi bilo, da ne uporabljajo v discipliniranju najtrših sredstev in to kar brez disciplinarne preiskave. Pomirjajoče in blažilno bi to vplivalo na ves naš ustroj in bi se harmoniško vjemalo z vzgojevalno-nravno nalogo učiteljskega zvanja ter nam zbujalo nado, da vendarle še tli tuintam iskrica dobrohotnosti in humanitete. Za danes ne navajamo nobenega konkretnega slučaja, a samo poudarjamo, da mora biti bridko za vsakega človeka, ki ga nepričakovano udari težka roka. Saj smo vsi ljudje in vsi grešniki! Povsod učitelj! V nedeljo dne 5. t. m. je praznovalo pevsko društvo »Slavec« dvajsetletnico svojega obstanka. Veselice na Koslerjevem vrtu v Ljubljani se je udeležilo tudi več drugih pevskih društev. Pevce »Siavca« je vodil učitelj Pavel Gorjup, pevce »Ljubljane« je vodil .učitelj glasbe Dekleva, pevce šišenske Čitalnice je vodil učitelj Karel Javoršek, pevce šentvidske je vodil nadučitelj Janko Žirovnik. Prej je bil »Slavcu« mnogo let pevovodja učitelj Srečko Stegnar. Ali ne govori to dovolj ? Kjer delajo za izobrazbo in probujo naroda — povsod je učiteljl Povejte, kateri stan je še temu enak ? Šolska reforma na Ogrskem. Naučni minister pl. Berzevicy je sklical enketo zaradi reforme Ijudskošolskega pouka, kakršnega si želi vlada. V prvi vrsti hoče uvesti v vse šole izključno le madjarščino, a takozvane verske šole, ki jih zdržujejo občine ter v njih tudi določujejo poučni jezik, se morajo odpraviti. Proti nameri se je izrekel zastopnik katoliške cerkve, še bolj odločno pa romunski metropolit, ki je obžaloval, da vlada pri reformi Ijudskega pouka ne stremi po splošni naobrazbi, temveč po razširjanju madjarščine. Anketa je govorniku hrupno ugovarjala ter mu grozila, da ga vrže iz dvorane. Šole in aadnji požar v Čikagi. »Gasilec«, ki ga spretno ureja za slovensko gasilstvo velezaslužni g. nadučitelj Fr. Ks. Trošt, piše: Čitaje poročilo o groznem požaru gledišča v Cikagi se nam je vsiljevala misel, kake posledice bi imel požar, če bi nastal v kaki šoli naših večjih mest. Pqmislimo, kaka panika bi nastala med otroki in kako strašni bi bili nje nasledki, zakaj po nekaterih šolah je 300 do 500 in še več otrok v starosti 6 do 14 let. V resnem slučaju se morejo ti rešiti le po eni sami poti, po stopnicah. Novejša šolska poslopja so manj nevarna, ker imajo le dve nadstropji, široke svetle hodnike in stopnice. Trinadstropna šolska poslopja naj se ne zidaju, ali kjer taka obstoje, naj bodo v tretjem nadstropju pisarna, konferenčna soba i. t. d., ne pa učilnice. Po nekaterih šolah so pa hodniki z omarami napolnjeni, ki v:'.amejo mnogo prostora, kar bi utegnilo v resnem slučaju ovirati učence, da se ne bi mogli rešiti, ker bi bila gneča prevelika. Šole. ki so nastanjene v hišah, ki jim ni bil nfkdar namen, da služijo kot učilišča, so v slučaju požara najbolj opasne. Denimo, da bukne kje požar v kaki šoli, kar je prav lahko mogoče, potem bi se vseeno dala odvrniti večja nesreča, tako da bi taka katastrofa zahtevala nikakih ali le prav neznatnih človeških žrtev, ako učitelja ne zapusti hladnokrvnost v kritičnem trenutku. Saj so otroci učitelju vdani in pokorni, slušajo vsako njegovo povelje in mu je torej lahka stvar, otroke iz šolskega poslopja na prosto ven peljati iii to v popolnem redu. Učitelji naj bi se v tem vadili, otroke iz šol na prosto ven peljati, kar se lahko zgodt brez vsakega hrupa ; na ta način bi jih pripravili za slučaj, da res pride do katastrofe, in bi v takem slučaju bili tudi bolj pogumni in zaupljivi. Našc šolske oblastnije bi prav storile, ako tudi take vaje zaukažejo, saj so potrebne, in stremiti moramo za tem, da niti en otrok ne izgubi v slučaju požara svojega življenja. Dva odlična pisatelja na rusko-japonskem bojišču. Kakor poročajo iz Petrograda, je sloveči ruski pisatelj A. Čehov odpotoval na Daljni Vzhod kot prostovoljno prijavljeni zdravnik v rezervi. Nadalje poročajo, da odpotuje na bojisčc tudi poljski pisatelj Henrik S i enki e wic z, ki se je šele nedavno tretjič oženil. Oba pisatelja imata namen, nabrati gradiva za serije pripovesti o dogodkih na bojišču. Sienkiewicz pride kmalu v Petrograd, da si izposluje pri vojnem ministrstvu potrebna pooblastila in priporočila. Ženske — duhovniki. Zedinjene države imajo med kongregacionisti pravilno nameščenih 53 ženskih duhovnikov, izmed katerih jih je 45 omoženih. Razen teh ima še 18 žensk pravico pridigovati. Najbolj sloveča ameriška pridigarica je Ami Shaw, ki jo povabijo Berlinci k mednarodnemu ženskemu kongresu, da bo pridigovala v ondotni ameriški cerkvi.