St.
STUDIJSKA BIBLIOTEKA
LJUBLJANA
li S Poštnina poračunjena (C. C. con la posta)
soboto« 18. avgusta« 1928. - Leto VI.
Posamezna številka 30 cent.
LatRifc un
LisJ izhaja vsaki dan zjutraj razen ponedeljka. Naročnina: za 1 mesec L 8.— 3 mesece L 22.—, pol leta L 38.—, celo leto L 75.—. v inozemstvo mesečno
L 6.50 več. _ Posamezne številka 30 st — Oglasnina za 1 mm prostora
v širokosti 1 kolone (58 mm): za trgovske in obrtne oglase L U—, za osmrtnice, zahvale, poslana, vabila L 1.50, oglase denarnih zavodov L 2.—* Oglasi na prvi strani L 2.—
DINO
Po desetih letih
Razni listi so že začeli objavljali spominske članke, posvečene porazu Nemčije v 1. 1918. Začetek konca nemške vojaške slave pada v prvo polovico leta 1918. Ludendorf pravi v svojih S. ominih, da je bil 8. avgusta onega leta najmočnejši dan v vsej vojni. Oni dan je — se zdi -- nemško vrhovno poveljništvo prvič uvidelo, da ni več nobenega upanja v končno zmago.
Spričo teh obletnic bo brez dvoma zanimala čitatelje izjava maršala Focha, ki jo je podal prc-d kratkim madridskemu listu v A. B. C.», in sicer kot odgovor nn vprašanje urednika omenje-n g-a lista, ali je Nemčija sploh mogla zmagati v zadali^vojni.
Vprašanje je popolnoma ne-j , ičakovano — je odvrnil maršal Foch — toda vendar hočem odgovoriti nanje popolnoma odkritosrčno. Da, odgovoril vam bom in moj odgovor vas bo najbrže presenetil. Tem prej, ker vam ga daje bivši vrhovni poveljnik zavezniških armad Da, Nemčija bi biia v svetovni vojni lahko zmagala. In to ne samo ob. začetku vojne, temveč tudi spomladi 1. 1918. Ona bi bila mogla zmagati samo tedaj, če bi se bili njeni načrti, ki so bili očividno dobri, Spretne je izvrševali. Še dane»s se čudim,-kako je moglo priti, da je Nemčija, ki se je tako dolgo' pripravljala na vojno," tako.grozno padla pri tehničnem izvajanju svojih stiategičidh načrtov.
Čudim se na primer, kako je J>iIo mogoče, da se nemški generalni štab ni brigal za desno krilo. Vem, da je general grof Schliefen, kateri je pripravil pohod proti Franciji in Belgiji, stalno zahteval, naj se končno sklene glede naloge, ki bo dodeljena desnemu krriu. To kriio bi tiilo moralo zasesti Antwerpen ter obalo Hokavskega preliva a-3i vsaj do Boulogne. Toda desno krilo, ki se je premikalo od Belgije v severno Francijo, bi se bilo moralo stalno jačati. Grof Schliefen je vzkliknil še na femrtni postelji: «Poskrbite, da ■bo desno krilo močno!»
Nemški generalni štab pa je napravil velik pogrešek s tem, da je desno krilo oslabil ravno v najodločilnejšem hipu, in sicer na korist levega krila v Al-zaciiji in Lotaringiji, in tudi s tem, da je postlal zopet tri divizije proti Rusiji v Vzhodno Pru-sijo, kjer je bila bitka med Hin-denburgom in Rennenkampfom že dobljena. Nemško desno kriilo je bilo torej oslabljeno in premajhno, da bi se bilo moglo razviti celo do morja. Ni moglo nuditi močne opore, pač pa je moglo biti prisiljeno, da se umakne, kar se je tudi zgodilo armadi vor» Klucka. ka se je približala Parizu. Nekoliko mesecev pozneje Neunei skušali popraviti ta pogrešek ter hoteli zasesti obalo, toda pri Ypernu so bih poraženi. Ta poraz je bil direktna posledica začetnega pogreška Desno krilo je bilo v vsakem pogledu preslabo.
Na vprašanje, a!i je bil nemški urnik v prvi bitki ob Marni potreben in ne morda pretirano nagel, je maršal Foch odgovoril:	.
«Oboje. S strategičnega stališča (na podlagi onih pogreško v, ki sem jih pravkar omenil) se je znašla nemša armada pred Parizom nenadoma v zeio neprijetnem položaju, ker smo mi potisnili desno kriio nazaj, tako da je nastal med prvo (Kluck) in drugo armado (Biilow) prelom. Na drugi strani pa so mogli Nemci zopet priti k sebi, namesto da se umaknejo s tako naglico. Danes se more jasno videti, kako je imela obveščevalna sluiba naših sovražnikov velike nedostatke. Edino tako se more pojasniti vloga, ki jo je i-giral poikoMiik Hensch. Radi njegovih pesimističnih vesti je prišlo do splošnega umika cele nemške fronte. Psihološko razlago pa nam daje general Molt-ke, načelnik generalnega štaba, v pismu na njegovo ženo, v katerem se jasno zrcalita pesimizem in bolest tega generala. More se reči da je v bitki ob Mami nemški generalni štab popolnoma odpovedal. Dokazal je, da ni bil kos onim nalogam, ki so mu bile postavi j ene.»
Na vprašanje, ali bi se ne bili morali Nemci držati drugega
načrta — načrta, ki je predvideval defenzivo na zapadni fronti in odločno ofenzivo proti Rusom, je maršal odgovoril:
«Ta načrt je zares imel svoje pristaše — med njimi sta tudi 'Waldersee in Ilans v on Dei-brtick —, toda ne mislim, <ia bi bilo boljše za Nemce, tudi če bi bili dosegli nad Rusi lepe zmage!- Mislim, da. bi bili Rusi pripravljeni za umik na vsako daljavo in proti Nemcem bi se posluževali oni-h sredstev, katerih so se posluževali nekoč proti Napoleonu. Poleg tega moram naglaisiti, da je izvajanje načrta mnogo važnejše nego načrt sam. Nemški načrt proti zapadni fronti je bil dober, toda pri njegovem izvajanju so se prevarili.
Rekel sem že, da bi bili mogli Nemci zmagati še v pomladi 1. 1918. Če bi bili prišli do Amien-sa, bi bila angleška armada ločena od francoske. Pa tudi po ofenzivi generala M angina- 18. julija 1918. ni bil položaj Nemcev še obupen. Priznati vam moram, da s strategičnega vidika ne razumem dobro, zakaj se general Ludendorff okoli 20. avgusta 1918. ni umaknil na črtu Metv-Meuse-Bmselj'-Antvi'erpen. Pripravil sem se za napad na «Ilrndenburgovo Črto» in Če bi 's** bija nemška armada umekni-ia proti omenjenim položajem, bi bil moral začeti vse znova. Tak strategični umik bi bil podaljšal svetovno vojno še za eno leto, a v kritičnih časih se lahko zgodijo v enem letu nepri-č i kovane stvari. Na drugi strani razumem, da se Ludendorff nT mogel odločiti za ta umik, ker bi to pomenilo, da priznava položaj očivklne inferiornosti, in ker bi se pri tem zgubil vojni material, ki bi se ne dal lahko nadomestiti Grem celo tako daleč in pravim, da so mogli Nemci celo v novembru 1918. zmagati onstran Rena Ko bi bil imel nemški narod svojega Gambet-ta, bi se bila vojna zares podal j -ša.1a — in kdo ve?...
Tu je urednik španskega lista prtipomnil, da dokazuje zgled Gombette, d^ junaški odpor vojaški premaganega naroda le podaljšuje vojno in nič drugega Francija je zg-ubila vojno iz 1. 1870-71. pri Sedanu Z. septembra 1871-, a vse, kar se je pozneje dogajalo, je le podaljšalo umira-
nje.	' . .
«Gotov o je to resnica — je odgovoril maršal — toda mislim, da narod, ki noče biti premagan, ne more biti premagan. Naravno je, da Nemci v novembru leta 1918. niso več imeli zgledov na uspeh, toda če bi se bila njihova armada uspešno upirala onstran Rena, bi se bile stvari spremenile.
Govorim seveda s čisto vojaškega stališča. Na drugi strani pa vem, da Nemčija, ki je bila zapuščena od svojih zaveznikov in odrezana od ostalega sveta, ni imela zadosti hrane, da bi mogla vzdržati, in da je nemški narod, ki je mnogo pretrpel, zahteval na ves glas mir in sicer takoj,- No, tu se moram ustaviti — je zaključil maršal —, ta retrospektivna razmišl i an j a ne bodo mnogo služila stvari, dasi so morda zanimiva«
Turatiiev govor alpincem
v planinski koči «Contrin»
CORTINA DAiMPEZZO, 17. Tajnik fašistovske stranke on. Turati je bil včeraj posoLil planinsko kočo «Contrin». spremljan od 300 al-pincev, katere je vodil on. Mana-resi. V koči je on. Turati pozdravil navzočne bivše bojevnike z daljšim govorom, v katerem je orisal krasoto planin, očrtal naloge al-pincev in dejal med drugim: «Ita-lijani so preveč bersaglieri. Teči pa se ne sme; iznati je trdba stopati počasi, korak za korakom, previdno, odločno, brez prestanka Čez sto let bodo sinovi naših sinov obvladovali svet.»
Svoj govor je on. Turati tako-<le zaključil: »Italija je končno vendarle dobila vero; 'Italija veruje danes v Boga. vase, v svojega kralja, v svojega vodjo. Vera o-svetljuje vse življenje. Vi to veste, tovariši alpinci, četudi so v dolinah mrak, blato, mizerija, na vrhu vsake gore žari solnce.«
Turatijev govor je bil sprejet z velikim odobravanjem.
P c žar.
MILAN, 17. Sinoči okrog 17. ure je izbruhnil hud požar ina posestvu Bassana v občini Assago pri Milanu. Ogenj je uničil velik skedenj in povizročil za 150 tisoč lir škode.
načelnik uladeporoCfll Rraljn
o pomorskih, vežbah na Ttean~ skem morju
RIM, 17. Dne 15. t. m. zjutraj se i« načelnik vlade in vojni minister on, Mussolini, spremljan od drž. podtajnika admirala Siriannija, vkrcal na kr. ladjo «Aurora», da prisostvuje nekaterim vežbam eskader goreinje-ga dela Tirenskega morja. Z nai-čelniikom vlade sta bila veliki admiral Thaon di Revei in ar-madni general Aoton. 16. t. m., v noči od 16. na 17. iin naslednjega' dne zjutraj je on. Mussolini prisostvoval na krovu razaniii vojnih ladij poteku določeniul vežbanj, ob katerih zaključki« je pooblastil načelnika generalnega štaba adm. Burza^lija* naj Častnikom in moštvu izrazi njegovo priznanje.
Prvi minister je nato poslal Nj. Vel. kralju naslednjo brzojavko:
«Prisostvoval sem poslednji vaji eskader gorenjega dela Tirenskega morja. Posamezne dnevne in ponočne vežbe so se izvršile v največjem redu, brez incidentov* Ugotovil sem, da Je strokovna izobrazba zelo napredovala. Duh, ki preveva častnike in moštvo, je najboljši. Ko bo vojna mornarica obnovila svoje ladje, bo vredna Vašega Veličanstva in bo tvorila varno jamstvo za srečo domovine. Naj blagovoli sprejeti1 Važe Vedičan-stvo izraze moje vdanost L — Mussolini.»
Šesti Mcionfiln) natečaj
za « žitno zmago»
RIM, 17. Uradni list «Gaszetta Ufficiale» je v svoji včerajšnji številki objavil dekret načelnika vlade z dne 6. avgusta 1928, ki razpisuje šesti nacionalni natečaj za užitno zmago» v letu 1928-29. Natečaja, se lahko udeleže vsi pridelovalci žita iz kraljevine in iz severno-afriškili kolonij. Nartečaj je razdeljen v pokrajinsko in v nacionalno tekmovanje. Toliko pri enem kolikor pri drugem tekmovanju se bodo razdeljevale nagrade pO naslednjih treh kategorijah: mala posestva, srednja posestva m velika poljedelska podjetja
Prošnje za pripustitev k natečaju se bodo morale predložiti do 31. mai>ca 1929 predsedniku pokrajinske komisije za žitno propagando.
Natečaj ima namen, dati pobudo pridelovalcem žita za čim večje in umne j še izkoriščanje zemlje, da se dvigne žitna proizvodnja im se s tem v državi odpravi potreba po tujem žitu.
Za 6. natečaj so se uvedli ra<£-ni! novi predpisi, tako da bo bolj odgovarjal namenom vlade-Tekmovanje se bo vršilo najprej v boilj omejenem krogu — v pokrajini. Nagrade bo razdeljevala pokrajinska komisija za žitno propagando. Šele po tem tekmovanju se bo vršilo nacionalno tekmovanje. Vsaka jinska propagandna komisija bo poskrbela, da bo sleherno izmed onih poljedelskih podjetij, ki se bodo udeležila natečaja, obiskala posebna komisija, ki bo obiskala ta podjetja, jih ratdeli'La v kategorije in sestavila predloge za podelitev nagrad. Ta posebna komisija se bo posvetovala z vsemi tehničnimi voditelji kmetijskih potovalnih Sol.
Za pokrajinska tekmovanja je določenih 1 milijon in 200 tisoč lir nagrad. Za nacionalno tekmovanje je določenih petnajst nagrad v vkupnem znesku 480. tisoč lir. Zmagovalci v nacionalnem natečaju za žitno zmago: bodo poleg častnega priznanj ar za svoje zasluge dobili tudi znatno denarno nagrado.
Pri razdeljevanju nagrad se bodo upoštevali: največji povprečni pridelek žita v razmerju s srednjim pridelkom določene cone; obdelava zemlje s stroji, a katerimi razpolaga podjetje; način gnojenja; uporaba izbranih semen; dobro in skrbno nadzorovanje njiv. Poleg tega se bodlo upoštevale Še razne druge okoliščine, kakor na pr. način sejanja, število živine itd., tako da bo pri natečaju za žitno zmago prišla v poštev tudi celotna gospodarska uredba podjetja.
Z razpisom 6. nacionalnega natečaja za žitno zmago je hotel načelnik vlade ponovno afirmirati smernice, katerim je sledila vlada v svojem dosedanjem
delu z žitno osamosvojitev države. Natečaj je ena glavnih pobud v žitni' bitki in bo gotovo pripomogel do tega, da se bo proizvodnja žita stalno večala ter da bo poljedelstvo sploh zadobivalo vedno večji rezmah.
V sklodoi z navodili načelnika vlade je državni podtajnik ministrstva za nacionalno gospodarstvo on. MaTteilil že razposlal pokraj itnskkn po I j ede 1 -skim komisijam okrožnico, vsebujoče nasvete, katerih namen je, doseči da bo natečaj žel čim večje uspehe.
Hjs v ItalijMo fenta
radi smrti majorja Bel Prete-ja
RIO DE JANEIRO, 17. Truplo majorja Del Prete-ja je bilo položeno v eno izmed soban italijanskega poslaništva. Sobana je bila preurejena v mrtvaško kapelico.
Veliko število oseb je tekom noči in danes prišlo počastit pokojnika. Na poslaništvu je bila davi darovana maša zadušnica, kateri so prisostvovali zunanji minister Mstgabeira, zastopnik predsednika republike, mornariški minister, zastopniki bra-zilijiskiJh letalcev, diplomatični in konzularni zbor, delegacija črnih srajc, večja skupina višjih funkcionarjev in velika množica.
Po maši se je Ma.gabeira več Časa razgovarjal s poslanikom o pogrebu.
Listi obširno pišejo o življenju in letalskih uspehih junaškega Del Prete-ja ter izražajo sožalje italijanski aeronavtiki.
PARIZ, 17. Vsi francoski listi prinašajo daljša poročila o smrti drznega italijanskega letalca, ki je s svojimi uspehi zaslovel po vsem svetu. Obenem izražajo listi sožalje italijanskemu letalstvu radi prerane izgube majorja Del Prete-ja-
LUCCA, 16. Vest o smrti letalca Del Prete-ja je napravila v tem mestu, kjer se je rodil slavni letalec, nad vse globok vtis. V znak sožalja so zaprte vse trgovine in vsi javni lokali. Povsod so izvješene žalne zastave. Staršem pokojnega letalca prihajajo od vseh strani mnoge so-Žalne brzojavke.
Hovl zotonfln ukazi
objavljeni v uradnem listu
BIM, 17. «Gazzetta Ufficiale» je objavila zakon od 6- jan. 1928, s katerim se iziireminja v zakon kr. ukaz od 19. dec. 1926 glede izvrševanja italijansko-Lotvinske trgovinske konvencije.
Z dekretom od 3. avg. 1928 je načelnik glade odobril imenovanje dr. R. Boninija za tajnika nacit>nalne fašistovske federacije kemičnih in sorodnih industrij.
Obj-avljen je bil dekret načelnika vlade od 30. 6. 1928 glede odobritve seznamov prehodnih obmejnifa mest, preko katerih je dovoljen prehod onim osebam, ki imajo predpisane 1 istima.
Bolgarsko poročilo
o angleško- f rane os ki intervenciji v zadevi makedonskih komi-tov
SOFIJA, 17.* Bolgarska brzojavna agencija poroča: 10. t. mi-sta angleški poslanik in francoski odpravnik poslov v Sofiji posietifta zunanjega ministra Bu-rova. Tekom razgovora sta v prijateljskem duhu pozvala bolgarsko vlado, naj posveti svojo skrb položaju, ki je nastal v po-sdedasjem času spričo borbet, katera se je pojavila med nekaterimi makedonskimi krogi. Izrazila sta bojazen, da bi se v slučaju kakšnih obmejnih incidentov ne ogrozil mednarodni) položaj.
Minister Burov jima je odgovoril, da se je bolgarska vlada popolnoma zavedala svojih dolžnosti in je poudaril, da že dolgo časa ni bilo beležiti mka-kega takšnega incidenta ter da so bili končno že izdani vsi potrebni* ukrepi, da se zajamči mir v obmejnih krajih.
Tnnfški konzul umrl
TUNIS, 17. Včeraj je umrl tukajšnji italijanski generalni konzul oocnm. GautiierL
Uredništvo in upravništvo: Trst	ulica S. Francesco d'Assisi 20. Te-
lefon 68-04. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklu« macije in denar pa upravništvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last. založba in tisk Tiskarne «Edinost*. Poduredništvo v Gorici: ulica Giosue Cardtecci št. 7, I. n. — Telcf. št. 327« Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric.
Beograjsko uradno poročilo
o intervenciji italijanskega poslanika pri dr. šumenkovićn
BEOGRAD, 17. Agencija 4«Ava-la» objavlja naslednje poročilo: Italijanski poslanik v Beogradu comm. Galli je interveniral pri zastopniku zunanjega ministra dr. Šumenkoviću zaradi manifestacij v Splitu in napadov na kraljevega italijanskega konzula v omenjenem mestu, proti katerim se je oglasilo italijansko časopisje. Šu-menković je poslaniku odgovoril, da bo nemudoma odredil preiskavo in da se bodo na podlagi zaključkov te preiskave izdali strogi ukrepi in da bodo dana zadoščenja.
hA
M
Poročilo poveljnika Vorinina
MOSKVA, 17. Tukajšnji sovjetski odbor za pomoč ponesrečene tečajne ekspedicije zrakoplova «Itaiiia» je prejel daljšo brezžično brzojavko, v kateri poroča poveljnik ledolomca «Se-dova», o poti, ki jo je preplul v poslednjih dvajsetih dneh. «Se-dov» je plnl okrog No vaje zemlje mifcno Karlovega otoka do Svalbardiskiih otokov.
3. avgusta je dosegel sovjetski ledolomec 80° 40' severne širine. Proti zapadu se je raztezalo nepregledno in nepredirno ledeno polje. Tekom vse poti ie naletel ledolomec na eno samo lcdc-no ravnino, na kateri bi mogla letala s smučmi pristajati in odhajat i, povsod drugod so bile same ledene grče in gore.
«Sedov» je sedaj na tem, da doseže Aleksandrov otok Se ve-d'no se išče kaka drugaj primerna ravnina, na kateri bi se moglo svobodno gibati letalo, ki Ci: nahaja na krovu ledoloptalo bi- se takoj dvignilo . čelo preiskovati ledo.'je, . hi morda naletelo na siedo\c u^i -ga dela italijanske polarne » k--pedicije, ki je ostala pri ziako-plovu, in pa Amundsena, Guil-bauda ter njunih tovarišev.
Poveljnik ledolomca je zaprosil sovjetski odboT za tečajno pomoč, naj mu dostavi podatke, kje se bržkone nahajata obe skupini, in je obenem v nadaljnjem sporočil, da je prodiranje proti rtu I.ergh Smithu zelo o-težkočeno spričo treh zračnih tokov. Kot vse kaže. bo tukajšnji odbor naročil Voriginu, naj preišče s svojim ledolomcem le-dovje in - morje okrog otoka Zmage.
Poljska in Litva
Odgovor Voldemarasa o poljsko-
litovski konferenci v Ženevi
VARŠAVA, 17. Ministrstvo zunanjih zadev je prejelo odgovor naičelnika litovske vlade in zunanjega ministra Voldemarasa na poljski predlog, naj bi se v Ženevi vršila poljsko-litovska konferenca, na kateri bi se imela rešiti še ona pereča vprašanja, ki ziadevajo obe sosedni državi in ki doslej še niso bila urejena.
O tem litovskem odgo\oru poroča poljska brzojavna agencija, da zavrača omenjeni poljski predlog z utemeljitvijo, da bi ta konferenca zastopnikov poljske in litovske republike ne mogla dovesti do pravih in trajnih u>-speihov že radi tega ne, ker bi se ob tistem času pričela v Ženevi dela za Družbo narodov, ki bi navedla nase vso pozornost delegatov, ki bi se predlagane konference udeležili. Voldemaras je izrazil v tem svojem odgovoru željo, naj bi se poljsko-litovska konferenca vršila pod ibolj u-godnimi pogoji, da bi tem bolj gotovo dosegla zaželjene uspehe.
Litovski odgovor pa vsebuje še nekaj drugih pripomb povsem f ormari nega značaja Med drugim je rečeno, da poljskega predloga ni podpfcsal in poslal načelnik poljske delegacije za pogajanja z Litvo Zaleski, ki je v ostalem poijski zunanji minister, marveč njegov zaMopnik Holowko. Končno je Voldemaras poudaril, da Zaleski še ni odgovoril na njegov predlog z dne 23. juttja, po katerem bi se imela sklicati poljsko-litovska konferenca v Koenigsbecgu na dan 15. ali 20. avgusta.
FtolJalcJ odgovor na to Vo4de-marasovo noto bo objavljen* čim prej bo to mogoč«.
TurJkl zunanji minister
v Budimpešti.
BUDIMPEŠTA, 17. Turški zunanji minister Tevfik Rušdi bog, ki se te dni mudi v Budimpešti', je včeraj posetil madžarskega ministrskega predsednika Betlilcna in zunanjega ministra Walka. Z Bethlenom in Walkom so je dolgo časa razgovarjal o perečih političnih vprašanjih, ki se tičejo obeh prijateljskih držav. Razgovoru je prisostvoval tudi turški poslanik na Dunaju. Sinoči je bilo izdano o tom razgovoru uradno poročilo, v katerem so poudarja popolna skladnost naziranj vseh štirih državnikov v zadevi obravnavanih vprašanj. Govorili so tudi o arbitražni pogodbi, ki naj so sklone med o!i>ema državama in so se tudi že pričela zadevna pogajanja.
Zvečer jo ministrski predsednik grof Bethlen priredil Tevfik Rušdi begu na čast velik banket. Pri napitnici je govoril grof Bethlen o postanku madžarskega in turškega naroda, o naporih sedanjo turške vlade za obnovo države in uvedbo evropsko civilizacijo v Turčijo. Tuiaki zunanji minister pa so jo v svojem odgovoru spomnil stoletnega prijateljstva, ki veže oba naroda in delovanja rrofa Bethlena za obnovo madžiuske države. (Štefani.)
Pred prihodom Strescmanna
in	v Park
PARIZ, 18. Današnji listi poročajo. da bodo Doumergue, Poin-care in Briand o priliki podpisa Kellogogve proti vojne pogodbe priredili na čast predstavnikov 14 inozemskih vlasti slavnostno oLcv de. Bržkone se bodo takrat vršili tudi razgovori med zastopniki evropskih držav in Kelloggom za, urediiev vojnih dolgov napram Zedinjenim državam. Streseniann pa bo bržkone na novo načel vprašanjo izpraznitve Porenja. Spričo tega se bo pred podpisom protivojne pogodbo francoski ministrski svet posvotoval o vseh vprašanjih, ki pridejo ob tej priliki lahko na vrsto.
Odgovor nemškega zunanjega ministra na uradno vabilo francoske vlade, naj se udeleži podpisa protivojne pogodbe, je bil danes izročen francoskemu poslaniku v Berlinu. Stresemann je pristal na to vabilo, ni pa še določeno, kdaj bo odpotoval v Pariz.
Polet okrog Evropo
PARIZ, 17. Francoski letalski kapetan Roolants in poročnik Ma-lardo sta odletela davi ob 3.30 iz Pana v južni Franciji z namenom, da izvršita polet preko Brescije in Gorice do Beograda, kamor prispeta še nocoj okrog polnoči. Svoj polet okrog Evropo nameravata nadaljevati, in sicer preko Bukarešta, .^Varšave, Prage in Strass-burga.
Volltvo v Albaniji
RIM, 10. Agencija «Stefani» poroča: «Volitve v albansko ustavodajno zbornico so se izvršile v popolnem miru. Vladna lista jo dosegla s strani volilcev pravo plebiscitno zmago. Člani ustavodajno zbornice se bodo sestali 25. avgusta.
Drobne vesti
Moderna arhitektura
Profesor Nekrasov jo objavil v reviji Pečat i revolucija zanimiv članek o novodobni arhitekturi v sovjetski Rusiji pod naslovom Pota arhitekture. V tem članku z Živfjensko nazornega marksističnega, materialističnega stališča presoja pojav m od orno arhitekture, s posebnim ozirom na sovjetsko Rusijo Analiza principov nove gradbene umetnosti, ki jo danes učijo in uveljavljajo vodilni arhitekti in inžienij«erji celega sveta, vodi pisatelja do zaključka, da jo racionalistični moment, ki je v poslednjem času v mnogih odnosih na mesto senzualističnega zaznavanja reči, prevladal tudi na tem polju. Rusko stavbarstvo, ki je že svoj čas pokazalo posebna ljubezen za Čisto racionalistični slog z njenimi gladkimi ploskvami in shematiziranimi linijami, se zdi poklicano, da pokaže tu nova rota. Četudi se je novo gibanje r*> '.! na zapadu, se tam do danes končno-veljavne izrazne možnosti novega sToga Se niso našle. Brez dvoma loti vzrok v tem, da razum Še ni docela prepričan o nujnosti racionalne življenske ureditve. Nasprotno <pa trdi Nekrasov, da je to V Rusiji, Četudi Se ni popolnoma doseženo. Najti nove forme prostornega oMfkovanja v stavbarstvu, se pravi otvoriti novo dobo za človečka-. trdi Nekrasov.
TL
(EDINOST*
V Trstu, dne 18. avgusta 1928-
DNEVNE VESTI
Zaplenjeni
VieraJSnjo Številko «Edir*osti» je cmumo oblastvo zaplenilo ter Mu vročilo naslednji tozadevni odlok tržaškega prefekta: [ Prefekt tržaške pokrajine
všdevši slovenski list «Edi-pos<> cd 17. avgusta 1928, št. 195, ki izh&j<i v Trstu;
upoštevajoč, da članek med itaervnimi ve« t mi pod naslovom jtf<iemec in Kraševci» vsebuje stvari, ki kiivko razdražijo duhove <z oevarnostjo za javni red;
videfvži ottsstoječe (določbe o tisku in čl. 3. občinskega in pokra-jnuskega zakona od 4. februarja 1B1», št. 148
odreja:
Slovenski list «Edinost» od 17. avgusta 1928, št. 195, M i-zhaja v Trstu, se radi omenjenega članka zapleši.
Ravnateljstvo lista naj poskrbi, da se ta odlok objavi v naslednji Številki.
Gospodu tržaškemu kvestorju je naložena izvršitev odloka.
Trst, 17. avgusta 1928.
,	Za prefekta:
;!' H M I	Veridittelli.«
Vellkođuieu dar nalelnika vlade
Tukajšnja kr. prefektura nam je
sporočila naslednjo vest o činu velikodušnega in plemenitega človekoljubja načelnika vlade v prid pogorelcem v kcšanski občini:
«Nj. eks. načelnik vlade je pooblastil viceprefekta kom. Vendit-telli-ja, da razdeli med revno in najbolj poškodovane družine povodom nedavnega požara v frakciji Cepno, občina Košana na Krasu, svoto 5000 lir.»
Svetovno društvo za pfgMsivo
Tako se (imenuje mednarodno društvo, ki se je ustanovilo v preteklem mesecu v Parizu in ki bo predstavljalo mednaroden organizem, kateri bo proučeval na strogo znanstveni podlagi vsa vprašanja, ki se nanašajo na gibanje prebivalstva vseh dežel na svetu. Društvo se je ustanovilo na pobudo Družbe narodov, kateri bo podrejeno. Poseben odbor je sestavil društvena pravila, ki so bila na pariškem sestanku odobrena. Tam se je tudi izvolil izvršilni odbor. Za podpredsednika je bil izvoljen Italijan prof. Gor-rado Gini. Sedež društva je Pariz, a prihodnji sestanek se bo vršil v treh letih v Rimu.
Nove določbe o pekarnah
Kot znano, je odobril ministrski svet na svoji zadnji seji tudi načrt ukrep«., s katerim se bo na novo disciplinirala pekarska obrt.
Novi ukrep določa med drugim, da se bodo morale pekarne v dobi petih let pretvoriti po določenem načrtu. Tiste, ki ne bodo odgovarjale novim predpisom, pa bodo morale prenehati. Posledica tega predpisa je, da se po občinah z nad 10.000 prebivalci ne bodo izdajala dovoljenja za otvarjanje novih pekaren, če te poslednje ne bodo odgovarjale novim zahtevam, kot jih Tx> predvideval gori omenjeni zakon.
Te zahteve obstoj rjo v glavnem v tem, da bodo morale biti vso pekarne urejene tako, da se bodo grele peči ,z indirektnim ognjem, bodo morale imeti stroje za m esenco, za ometanje peči in poleg tega še določeno količino dnevnega izdelka. Nove peči bodo morale dalje odgovarjati vsem tehničnim in zdravstvenim predpisom. Novi ukrep zasleduje cilj. da se pospeši ustanavljanje konsorcijev za o-tvarjanje, preurejanje in upravljanje pekaren, ki bodo tehnično dobro opremljene in bodo predvsem mogle izdelovati velike količine kruha. Na ta način se hoče doseči, da se izdelovanje kruha izpopolni, da se odvrne vsaka potrata modte in da se končno omo-goči čim nižja prodajna cena kruha.
Kar se tiče preuredbe pekaren v dobi petih let v skladu z novim! predpisi ali njihovega zapretja. ako se v omenjeni dobi ne prilagodijo novim zahtevam, je treba pripomniti, da se nove določlbe ne nanašajo na onu občine, ki imajo mani nego 20 000 prebivalcev. To
pa radi tega, ker je potrošnja kruha po takih središčih premajhna, da bi bil mogoč obstoj moderne pekarniške industrije. Z novimi določbami bo urejeno tudi izdelovanj« kruha po naročilu drugih oseb in za zasebnike, ki bo dovoljeno le po občinah, ki nimajo nad 20.000 prebivalcev.
Ostale doloSbe se nanašajo, kolikor je do sedaj znano, na prodajo kruha. Prodaja bo dovoljena tudi po prodajalnah z jeetvinami', toda le v posebnih ločenih prostorih. Prepovedana pa bo potovalna prodaja kruha in po javnih trgih, in to iz razlogov zdravstvene narave.
Včeraj zjutraj in tudi po noči je padlo na Trst nekaj dežja. Nekoliko pred devetimi predpoldne se je bik) zastrlo nebo z gostimi oblaki, kot da so pripravlja za močan naliv. Res je ob grmenju začelo padati, toda dež je trajal le kakih deset minut, na kar se je začelo zopet jasniti. V začetku je spremljala dež precej debela toča, ki pa je kmalu prenehala. Tudi po tem neznatnem dežju je začel pihati suh, dasi ne posebno močan veter.
Pozno v noč jo nebo spet nakopičilo oblake in se je ulilo nekoliko dežja.
Tudi ta dež je bil seveda prene-enaten, da bi mogel razmočiti pre-sušeno zemljo, ki jo je celo poletje parila neizprosna vročina. Vendar pa se sme upati, da je sedaj s tem drugim avgustovim dežjem napravljen konec dolgim suhim mesecem in s tem tudi neznosni in neizprosni vročini.
Današnja predstava dzrkusa Klubskega
Včeraj se je vrnil v našo mesto sloviti «Cirkus Kludsky». Že predvčerajšnjim po noči so številni delavci urejevali prostor na bivšem dvorišču vojašnice «Ober-dan», kjer bo cirkus postavljen. Včeraj popoldne pa so dospeli v mesto karakteristični cirkuški vozovi. Ljudje, ki so se slučajno nahajali v ulici Carducci, so imeli priliko, da se prepričajo, kaj vsega tak cirkus premore. — Cirkus Kludsky je v Trstu že precej dobro znan že izza predvojne dobe. Pozneje je imel priliko, da se je Še parkrat povrnil med nas.
Danes zvečer se bo vršila slavnostna otvoritvena predstava, katere program je sila pester in zanimiv. Ni dvoma, da se je bo u-deležilo precejšnje število občinstva, posebno še ker se je cirkus tekom svoje poslednje odsotnosti iz Trsta znatno obogatil.
Rojstva, smrti In poroke ▼ Trsta
dne 15. avgusta 1928. Rojeni: 12 (mrtvorojeni: 5); umrli: 7;	>
poroke: 7.
dne 16. avgusta 1928. Rojeni: 13 (mrtvorojeni: 1); umrli: 14; poroke: 7.
Iz tržaškega življenja
Neroden Šofer.
V začetku pomola Pescheria, v neposredni bližini ribjega trga, je majhen voziček, na katerem prodaja razne hladilne pijače 62-let-na Marija Lapanja, stanujoča v ulici Lavoratori Št. 221. Kakor po navadi, je tudi včeraj prodajala na svojem vozičku ledeno vodo ki z njo je bila tudi njena 5-4etna hčerka Lionella, Tam v Ibližmi pa jo precej živahen promet. Na pomolu je postaja za parnike, ki vrše službo ob istrski obali, in pri vsakem odhodu ali prihodu par-nika tečejo mimo omenjenega vozička kočije, avtomobili in vozovi. Poleg tega pa se pri ribjem trgu zalagajo "z morsko vodo tudi avtomobili rn vozovi, ki škropijo cesite. Tako je včeraj popoldne privozil z mesta škropilni ka-mijon št. 953, da si pri ribjem trgu obnovi zalogo vode. Ko je privozil mimo Lapanjeve, je šofer zaokre-nil kamijon v polkrogu, da bi ustavil ravno pred dovodno cevjo. Pri tem pa se je uračunal. obrat je bil prekratek in avto je z blatnikom sunil v nesrečno ženico in
jo vrgel s silo na tla. Ljudje, ki so ji prihiteli na pomoč, so poklicali voz rešilne postaje, s katerim je bila prepeljana v mestno bolnišnico. Tu je 'zdravnik ugotovil, da si je zlomila kolk. Sprejeta je bila v IV. oddelek, kjer se bo morala zdraviti kaka dva meseca. Šoferja so aretirali.
Avto ubil neznanca.
25-letni šofer Josip Kofer, stanujoč v ulici del Lloyd št. 2, je včeraj opoldne vozil s svojim av-totnobalom TS 1081 proti Sv. Ani. Ko je tako vozil po ulici del-ristria, mu pride nenadoma naproti neki starček.Šofer je dal koj primerna znamenja, da opozori starčka na nevarnost, ta pa je stopal mirno dalje, ne da bi se zmenil za svarilna znamenja. Šele ko je bil v neposredni bližani avtomobila, je zapazil nevarnost, .pri tem pa se je zmedel in avto ga je s sprednjim blatnikom vrgel na tla ter ga povozil. Šofer je koj ustavil, naložil nesrečnega starčka v avto in ga popeljal v mestno bolnišnico. Zdravnik mu je ugotovil, da si je pretresel možgane in zlomil nogi pod koleni. Sprejet v X. oddelek je malo zatem umrl, ne da bi izpregovoril besede. Starček, ki mora imeti približno 60 let, je sivolas in skoro piecš&st, ima dolge i& sive 'brke, v splošnem izgleda bolj delavsko. Identificirati ga do sedaj še ni biio mogoče.
Na dela se je poškodoval
28-1 etni Štefan Koro ni ca, stanujoč na Zg. Carboli št. 343, je bil za poslan včeraj zjutraj v tovarni olja pri Sv. Andreju. Spravil se le na neki stroj, da stavi na me« t o gonilni jermen, ki je bil šel z mesta. Cim se je bil lotil naročenega dela. pa je pričel delovati neki stroj v bližini, ki ga je z jermenom udaril po hrbtu s tako silo, da je izjrubil ravnotežje m padel na
tla. Sreča, da se je nahajal spodaj kup semen, iz katerih pridobivajo olje; ker bi bila drugače nesreča lahko zahtevala človeško žrtev. Z avtom TS 123 je hil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so mu ugotovili težjo poškodbe po telesu in baje tudi pretresenje možganov. Njegovo stanje je precej opasno, zato ni mogoče šo določiti, v kolikem času bo lahko ozdravil. Sprejet je bil ▼ X. oddelek.
Nezgoda kamnoseka
V kamnolomu nad Sv. Ivanom se je zgodila »včeraj zjutraj lažja nesreča. 34*letni Franc Segu-lin, doma s Padrič št. 86, je sekal v skalovje, ko se je s hriba utrgal večji kos kamna in mu padel na glavo. Tovariši so poklicali koj na pomoč zdravnika rešilne postaje, ki ga je dal prepeljati v mostno bolnico. Tukaj so mu u-gotovili na »čelu > gioboko rano, segajočo do kosti, ozdravljivo v desetih dneh. Ko so mu rano iz-prali in jo obvezali, je mož zapustil bolnico, da se ho zdravil doma.
Neprov Iileii kolesar
57-tetna Ana Janozič, stanujoč v Škorkoli Coroneo št. 733, je stopala včeraj popoldne po ulici Galileo GaKlei proti ulici XX Settembre». Ko jo pa hotela prekoračiti ulico Giulia, je nenadoma privozil po ulici Giulia navzdol mlad kolesar, ki je zavozil naravnost v njo in jo vrgel na tla. — Seveda jo je potem tudi ravnota-ko hitro popihal. Mimoidoči, ki so prihiteli ženici na pomoč, so se potrudili v bližnjo lekarno in te-leforrrraJi rešilni postaji. Ta je prihitela takoj na lice mesta iti io odpeljala v mestno bolnico. — Zdravnik ji jo ugotovil le lažje poškodbe na nosu, tako da Je Ja-nežičeva lahko že isti večer zapustila bolnico.
Vesti
Goriike mestne vesti
Seja modsindikalnega odbor«
Goriški medsindikalni odbor z& določevanje cen najpotrebnejšim živilom je na svoji zadnji seji predvsem proučeval način, po katerem naj bi se znatno znižala cena mesu v raizprodaji na drobno. Postavile naj bi se cene sorazmerno s cenami živine na debelo. V tem ozira bo važen velik in znan sejem sv. Jerneja dne 24. t. m. v Gorici, kjer bo gotovo tudi živahno na živinskem sejmiŠGu.
Medsindikalni odbor je med drugim določil tudi sledeče cehe: cena jajcem po L 0.60 komad; sladkor v prahu L 6,60 kg, izči-ščen sladkor L 6.80; sladkor «pilć» L 6.80 kg, krompir L 0.60 kg.
Nova razpredelba Šolskih oziroma didaktičnih okrožij in področij na Goriškem
Ministrstvo prosvete je napravilo načrt nove razpredelbe šolskih okrožij in didaktičnih področij v Jul. Benečiji in Zadru. Dočim je po novem sestavilu ostalo število šolskih okrožij isto — namreč 13 — se je število krajev didaktičnih ravnateljev in njihovih področij zmanjšalo za 14. Do sedaj jih je bilo 91, od 1. septembra 1928 dalje pa jih bo samo 77.
Za Goriško je nova razpredelbe sledeča:
Šolsko okrožje s sedežem v 8<v rici ima v svojem območju sledeče kraje didaktičnih ravnateljev in njihovo področje:
1)	Gradiška, Corona, Farra, Ma-riano, Moram, ZagTad, Romans, Vema, Villeese.
2)	Krmin, Brazzano, Dolenje, Mofca, Sv. Lovrenc pri Moši, Ca-priva, Medea.
3)	Kofsko, Medana, Biljana, Koš-bana, Steverjan.
4)	Miren, Bilje, Opatjeselo, Vrtojba, Prvačkva, Renče, Vogersko, Sovodnje, Dornberg.
5)	ftompos, Ozeljan, Osek, Vi t ovije. Trnovo, Crniče, Gojače, Grgar.
6)	Komen, Sela na Krasu, Ga-brovica, Gorjansko, Škrbina, Temnica, Vojžčica, Ptiskovica, Brje pri Komnu, iBrestovica, Kotoiljaglava, Veliki Dol, Rihemberk, Štanjel, Šm ar je
7)	Ajdovščina, Sv. Križ, Lokavec Budan je, Kam nje, Dol-Otlica, Er-zelj, Gaber je, Gote, Podraga, Veli-
ke Žablje, Šturje, Ustje, Vrhpolje, Vrtovi n, Skrilje.
8) Vipava, Lože, Planina, Col, Podkraj, Šent Vid, Slap, Vratoče.
Šolsko okrožje s sedežem ▼ Tolminu
ima sledeča didaktična ravnatelj-stva*
1)	Tolmin, Volče.
2)	Kanal, Avčse, Anhovo, Ajba, Bate, Deskle, Kal, Ročinj, Banjši-ca
3)	Kobarid, Breginj, Kred, Dre-ženca, Idersko, Livek, LibuŠnje, Sedlo, Trnovo.
4)	Sv. Lucija, Grahovo, Ponikve, Čepovan, Tribuša, Lokovec.
5)	Idrija, Sp. Idrija, Ledine, Cerkovnik, Dole, Godovič, Crni vrh, Vojsko.
6)	Cerkno, Šentviška gora, Še-bretje.
7)	Bovec, Log, Cezsoča, Žaga, Serpenica, Soča, Trenta.
GoriSka na veleeejmn na Reki.
Goriška pokrajina je raizstavila na velesejmu na Reki v petih stan dih. Razstavilo je več industrijskih družb, med drugimi tudi uprava živo srebrn ega rudnika iz Idrije. Razstavo iz Goriškega j1© organiziral pokrajinski gospodarski svet.
Ratifikacija izključitve
Kot poroča fašistovski novinarski urad, je glavno tajništvo P. N. F. s sklepom z dne 8. t. m. ratificiralo izključitev iz fašistovskih vrst fašista Jožefa Zamparini, ki je bil vpisan v bovškem fašju. Motiv izključitve: nevrednost.
So ga napadli aH jih Je le ▼ domišljiji videl?
Zadnjič smo poročali, kako se je ponesrečil 57-letni Andrej Rija-vec na poti med AjSevico in Krom-bergom. Prepeljan v bolnišnico, je ranjenec trdil, da sta ga med pot-'jo ponoči napadla dva neznanca, ga vrgla s kolesa in nabila. Pozneje se je dognalo, da se ga je Markič tisti večer nekoliko preveč nalezel in v ngotovosti, s katero je vozil svoje kolo, podrl neznanca na poti, kateras ta se potem iz osvete je®e» spravila nad nerodnega kolesarja, ga pošteno otepla in nato izginila.
Cela vrsta nesreč.
Nogo si Je zlomil Alojz Ipavec iz Ajbe, ko se je vračal z velikim bremenom na rami s polja proti

Potrtim ncera naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da jc v Gospodu mirno zaspala v Kanalu dne 16. avgusta v pozni ponoćni url gospa
Kateri na Blaiit roj. Tre b še
v 54. letu svojega življenja.
Pogreb blage pokojnice bo danes, dne 18. avgusta 1928, ob 5. uri pop.
Žatujočl ostali :
Jožef, mož; Alb«rta, An«, Elza, hčere; Vera, Nada, Sonja, nečakinje ; Jaka Novak, Kari Mattucci, zeta. .
domu. Moral je v bolnišnico, kjer bo morda v 40 dneh ozdravil.
Po glavi je skakal v Sočo Ivan Jarc, že prileten. Pri tem pa ni pomisli, da je Soča na nekaterih krajih tudi plitva. Zato je zadel z glavo ob kamen in se še precej močno ranil. Neprevidnega kopalca so nato tovariši spremili v mestno bolnišnico, kjor se bo z-dravil 15 dni.
Drevesa Je podiral v gozda 27-
letni Anton Čeraigoj iz Dol-Otlice (Predmeja), ko je nesreča hotela,, da ga je podirajoče se drevo oplazilo in mu zlomilo kost pri peti na levi nogi. Zeleni križ ga jo z rešilnim vozom moral prepeljati v goriško bolnišnico, kjer bo ležal 40 dni, preden bo okreval.
Z voza Je padel in si zlomil levo roko 8-letni Milan Kobau i* Štan-dreža. Deček se (zdravi v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici. Težka nesreča 4-Ietnega o tro čička Te dni se je zgodila v ulici Cara-posanto št. 56 težka nesreča. Ko je štiriletni fantiček Mihael Ma-kuc lezel v svoji otroški brezskrb-nosti po lestvi na hlev, jo nenadoma zgubil ravnotežje in padel več metrov glohoko, z glavo udaril ob tla in si razbil Črepinjo. T težkem stanju je bil nemudoma prepeljan v bolnišnico, kjer je kmalu nato podlegel zadobljenim ranam.	m Nesreča dveh dečkov
Kmalu bila dva dečka zopet postala žrtvi svoje neprevidnosti pri igranjn z neko petardo. Ranjena sta bila namreč 12-letni Mirko Černe iiz Vrtojbo in 11-letni Pavel Merkič. Oba so morali prepeljati v goriško bolnišnico.

KANAL
Naznanjena, da je šla čez mejo brez potnega lista
Orožniki so naznanili sodnijski oblasti Marijo Brem^c, staro 18 let. ObdoHtena je, da je prekoračila državno mejo in odšla v Jugo« slavijo brez potnega lista.
TOLMIN Žalitev
Orožniki so naznanili sodnijski oblasti Ivana Ivančiča, starega 29 let, iz Smasti. Obdolžen je, tla je žalil državne ustanove in o-rožnike. Zadeva se je izvršila na praznik Sv. Lovrenca, ko so orožniki zahtevali, naj Ivančlč in tovariši zapuste gostilno radi policijske ure.
RAZNE ZANIMIVOST!
6EPGVAN.
Težko ranjen v pa^tepu »
V eredo zvečer, na Veliki Šmaren, se je dogodila v Lokovcu zopet ena po starodavni šegi. Pozno ponoči so brli obveščeni čepovan-ski karabinerji, da je bil napaden 22-letni fant Alojzij VonČina, p. d. Vončinkin, in da je nevarno ranjen. Karabinerji so se takoj odpravili v Lokovec, kjer so dobili omenjenega mladeniča težko ranjenega na čelu. Kolikor je mogel Še sam povedati, je izjavil, da sta ga pričakovala dva domačina na poti, ko se je vračal domov, in g a mu je eden vrgel nad en kg težek kamen v čelo, nakar sta domačina zbežala. K ranjencu je bil poklican tudi obč. zdravnik iz Če-povana, kateremu se pa ta ni pustil preiskati in je venomer otepa! okrog sebe. Zdi se, da ima Von-čina prebito lobanjo in je izgaibil tudi precej krvi, tako da je malo upanja, da bi ozdravel. Popoldne ja bil poklican Zeleni križ iz Gorice, da prepelje ranjenca v bolnišnico. Na podlagi izpovedi ranjenca je bil do sedaj zaslišan en osumljenec, ki je znan pretepač in je že večkrat prej povzročil nerede po Dolenjem Lokovcu. Imenuje se Avgust Bremec. star 25 let. Upamo, da se bo posreči-Io dobiti v roke pravega krivca, katerega naj zadene zaslužena kazen. O vzrokih tega napada ni znano nič gotovega. Gotovo ima svojo vlogo zraven tudi preobilno zaužito vino.
SOČA
Strela ubila 37 koz in IS ovac
(Zakasnelo). V noči od 5. na 6. avgusta ob 2. uri po polnoči je udarila v planinsko kočo «nad Sočo« strela in ubila 37 koz in 18 ovac. Veliko ljudi je bilo s tem občutno oškodovanih.
VETO VIN
Dne 12. t. m. se je v naši vasi vršilo veliko slavje. J© to dan, ki ga ne bomo (zlepa pozabili. PreČ. dekan iz Crnič je v spremstvu batujskega in našega Župnika blagoslovil dva nova zvona in dva na novo postavljena stranska oltarja naše cerkve. Pri slovesnosti je bik) sedem botrov. Na novo smo poslikali tudi našo cerkev.
Najmanjša opica
Najmanjšo opice so južnoafriške tako zvane židane opice. V Zedi-njenih državah jih nosijo gospe in gospodične v naročju na izprehod. George Zweibel, trgovec v Holly-woodu, ki preskrbuje filme s tujimi živalmi, ima petletno opico, ki tehta 100 gramov in o kateri tr-čli, da je najmanjša opica na svetu. Toda v tem se jo Zweibel motil Gospa Tower v Londonu ima opičico, ki tehta le nekaj nad sto gramov in ki spi navadno v skodelici za čaj. Čeprav je majčkena, gleda vendar resno v svet. Teoney, kakor so dali opici ime, spada k južnoameriškim skakačem, ki žive od južne Meksiko do južne Brazilije. Te nežne stvarco imajo velike, blesteče se oči, nedolžen obraiz, dolgo svileno grivo in dolg rep. V gibih sličijo vevericami, samo da imajo daljši in krepkej3i za-dnji nogi. V malih Skupinah letajo po južnoameriških pragozdovih, kjer se hranijo z žuželkami in sadjem.
Bogoslovne Šale v Rašlji
Znano je, da so bili komunisti uničili vsa duhovska vzgajališča od seminarjev do duhovniških a-kademij v Rusiji. Danes se je vernikom posrečilo, da so z lastnimi sredstvi otvorili večino duhovniških vseučilišč. Vsako večjo mesto ima zopet svojo bogoslovsko učilnico. Duhovniški naraščaj v Rusiji jo danes boljši, kot je bil prej, ko so gnali kandidate v šole večkrat povsem posvetni razlogi. Kdor so dane« odloči v Rusiji za duho\niško obleko, ta ima gotovo poklic. V kijevski duhovniški a-kademiji so nahajajo med slušatelji, tudi bivši komunisti. Tudi v Moskvi je obnovljena akademija, dijaki dobivajo od škofijskega sinoda celo skromno podpore. V Petropradu je bila obnovljena duhovniška akademija že pred dvema letoma in šteje šestdoset slušateljev.
Staro svetišče izkopano
Iz Skoplja poročajo: Pri izkopavanju na prostem, kjer jo bilo nekoč rimsko mesto Stobi, so od-kopali pred nekaj dnevi poslopje, v katerem so se obhajali tako zva-in bakhovi misteriji, kakor je u-gotovil fcrseu&iiiščni profesor Petrovič, ki vodi in nadzira izkopavanje. V svetišču se nahaja velik relief iz inra-morja, ki predstavlja prizore iz teh misterijev. Nadalje so je dobil velik mramornat kip bojra Bakha z latinskim in grškimi napisom, v blržini sta bila tudi.' dva satira iz brona ulita. Te naj-derrine so izredno lepe in z umet-nozgodovinskega starinskega vidika izredne važnosti.
MALI OGLASI
STANOVANJE na #deželi sc odda za daljšo dobo, pod ugodnimi pogoji. Zelo primerno za penzijonista ali malega o-brtnika, z manjšo družino. Pojasnila daje Tur k, Šepulje 6.	858
KOVAŠKA delavnica, tik ob cesti, Grahovo št. 127, se da v najem.	859
PODLISTEK
V. J. KRI2ANOVSKA:
(167)
P&jčevina
Roman v štirih delib
Iz ruščine prevedel I. V.
Po£lednl je na predmet, ki ffa je Milica našla, ter sc spomnil njenih čudnih besed.
— Kaj je hotela s tem red? Govorila je o omadcževaiMsni imenu Berenklavov.
Vzel je listnico v roke in jo oid-prl; toda kne>-zofva slika, ki je ni poznal, mu ni nič odkrila. T^-daj je vxe.l ven sveženj pfc^em in začel bratL
Čim dalje so njegove oči1 prebirale pobledele iti orumenele listke, tem bolj je bledelo grofovo obličje, tem težje je dihal, po telesu pa ga je izpre-letal mraz. Ni mogoče povedati kaj je čutil im trpel v teh trenotkili. Vsak prost, lahkomiseln in stra^ sten stavek teh izdajateljskih pisem ga je bil po licu ter brizgnil vanj blato, ki je razmazalo nje-irovo čast ;ter imičilo najsvetejši vzor njegove duše: mater. Ona, ki se ji je klanjal kakor svetnici, ki jo je nazival angela varuha, je podlo "va*-
rala moža ter bila ljubimka razvratnega, ničvrednega kneza Zagarma. Več kakor vse pa so ga zadeJe cinične, dvoumne besede v pismih, po katerih. je moral zadvotm&i o svojem pokoljenju. Kdo je on? Sin grofa Zigfrrda ali kneza Nikolaja) Za^arina. Nekateri stavki so namigovali na letnico njegovega rojstva in druge okolnosti, tako da je bffla možnost drugega precej verjetna.
V	glavi se mu je stemnilo m zemlja se mu je udirala pod nogami. Mislil je, da se zaduSi; skočil je pokoncu m začel hoditi po sobi. Zavest, da je Milici znaša njegova sramota, da1 je racvno pred njo tako smrtno ponižan, spoznanje, da nosil ime Berenklavov, s katerim se je tako ponačai, morda po krivici, — ga je spravljalo ob pamet, v nemočen bes in globoko ztirvopenio&t.
Rahlo trkanje je grofa nenadoma streznilo. Nravna disciplina, v kateri je bil vzgojen in ki mu je prešla v kri in meso, mu je dala moč skriti »vaj duševni zlom.
V	hipu je bil pri mM, pokril s Časopisom sramotna pisma ter si zapel jopič, in ko se je trkanje ponovilo, j« odgovoril okor&j a svojim običajnim glasom:
— Notri!
Bil je sluga, ki mu je izročil dve pismi ter fignfočffi, da je miza za obed pogrnjena.
— Ne bom obedoval; naj mi puste kaj hlad-;nega na večerjo. Recite Verneru, naj izvrši, kar I mu bo grofica naročila glede priprave vozov, i Mene pa ne vznemirjajte, dokler vas sam ne pozovem, — je rekel Berenklau ter zaprl vrata in> Jih zaklenil.
S počasnimi koraki se je približal mizi ter sumljivo ogledoval pisemska ovoja, ki ju je držal v rokah. Ali sta tudi ta vestnika novih nesreč? V tem prekletem dnevu se je vse adru&ilo, da mu uniči življenje.
Vrgel je na stol prvi ovoj ter raztrgal dru-
Pisatva je bila drobna, ženska, in dasi ni bilo pdsmo podpisano, je grof ta4koj pogodil, da ga je pieaila Alma Vifcenbruk>va, V njem je stalo, da je MtflJca izdala in pogubila pruskega častnika, ki je hil poslan z nevarno nalogo v Rusijo. Toda ta okolnost je bila samo uvod k podrobnemu opisu Mjflžčinega osebnega obnašanja v domovini; zlasti natančno so bili opisani njeni odmošajj s Krom-•fr*™ Način občevanja, številni skupni izpreho-
di, pogovori, katerim so prisluškovale ncpoklica^-ne osebe, ki so jih napačno razumele in lažnivo razlagale, skratka, vse je bilo stkano s tako pie-klensko iznajdljivostjo v pravcato mrežo obdolži te v, da ni bilo dvoma o MiliČinem zakono-lotttLstvu.
Vendar pa ni grof verjel tem gnusnim klevetam; takega umazanega razmerja Milica ni bi].i sposobna. Toda njegovo ljubosumje je porodilo v njem drugo misel. V vseh teh obdolžitvah je našel vzrok naglega, ženinega odhoda ter si pojasnil njene besede: «Bodi brez skrbi, imena Berenklnu ne bom dalje nosila, in kakor hitro se ločiva, si bom prizadevala pozabiti, da sem ga sploh k eda j nosil a.»
Seveda, seveda, ona pozabi ime in onega, ki ga nosi; saj ga itak ni nikdar ljubila... Če bi ji v srcu tlela vsaj i&kra globoke, svete ljubezni, ki vse odpušča in vse potrpi, ali bi ga sedaj ostavila brez obžalovanja? Za slovo pa ga je ob težil a s sramoto njegove matere. Kakor je že zbrisala iz svojega življenja Igorja ter se zaročila z njim, ravno tako kruto in ravnodušno pahne sedaj njega s svoje poti, da se porodi s Kromskim.