LLC
NIC
Wo vina pričakuje rešitve iz AmerikeRusi 80 pognali Y boj tanke
t	_	™	"'	F?IlcL"l ki>3ivikni)«!
bila sprejeta resolucija, v kateri ameri-,1 Slovenci ogorčeno protestirajo nad ropom f?Venske zemlje ter izjavljajo zvestobo ame-vladi, katera edina more dati Slovencem AJ,h zemljo nazaj.
Kri	------
1 ''°veti * odprt Jugoslovanski kulturni vrt ni bilo še toli-6 Vi) liaro(^a skupaj, kot ga je bilo včeraj popoldne v ii ki(ja pilrku, ko je priredila Zveza društev Najsv. Imena kail ^ Sodi se, da jih je bilo do 10,000, ki so prihiteli iz vseh ^ dr,^ Ve Ohio, da slišijo iz ust patra Zakrajška, kako se godi
Jstorna ,
p0l d korana je bila naje VS) a» a zunaj so stali ili go8va° roba gozda in po-•^od°rnilce P°tom zvočni->VščiJu Smo videli našo čč. ^ 0mHribarja, ka-5atra ms«'r- Ponikvar-^eha . rajška, župnika foto ' žuPnika Jagra iz |ika. Hev- Slapšaka, Rev.
MiKm
odpri ' Predsednik Zve.
Sra Sh°d in izročil vod"
Sa na a kanoniku Orna-
^»k t ievP°vedal. da ir"a
•1) j ollški tabor tri na-sodelujemo kot ka-Srfed^1 z nabiranjem po-'ie škof za Proces beati-KC Barage, 2) da sli.
fatra Zakrajška, ki S0. ,ar® domovine in 3) \ nika Lauscheta, ki
' Hr Clevelandskega žu-hočemo poma-16''tifri0 e» ne glede na na-[% l Predričanje
in ne
*S'Cf je Slovenec, am-
i! WnSe je vselej izka"
' a\a n,ega' pravičnega in l^vi0ža. kakršnega t(j je , rstvo Potrebuje. lavil ka»onik Oman ^ jeSod'iika Lauscheta,
tritim Uarod pozdravil z e je ploskanjem. Sodnik 1V'1i, kig0v°ril o naši novi S ki ,nartl je dala streho
Viti •am dovoli- da sme-
Nče J1. Prepevati v svo-
t >kotVeZiku in uživamo
» »Hej® ^ uživajo naro-vlado. Ome-M Case' ki so prišli Po2i 1-°jstno domovino
t a S. (jJH naj ostane lo-
t> Srpa tudi lo-
m ln sestram V'Cf Nar°d je na-
*ih en T, etu tople
ovaci-je sledil nje-da je prepri-
(c
! 0man
* P tstv« isk, ajška;ki y ^Vtfj* eno Pozdra" l&v »iMom in z bvv^krai* ,Je Pripovedo-
ifk ° Kalvariji' ID* ' V®xf nad našo staro
> Ckrat je moral od
* govorom
» tv° si je brisa-
r1 is> i2,Vornik risal ža.
Rekel
v'^bi^e najti dovolj %	mogel Pred"
u: Preganjanje I Ubo*1Sedaj izvaja d %s6 m narodom.
* k I^atltUstanovila sa-l/1' ^la 8W{ je bil<> tudi if 4	Meja se je
/I	s°vražnikoma
(Italiji in Nemčiji), ki sta prišli in si začeli lastiti našo sveto zemljo. Celo štajersko so zasedli Nemci, ljubljansko škofijo pa deloma Nemci, deloma Italijani. Nemci so zasedli vso Gorenjsko do žirov, Št. Vida, škofje Loke, dekanije Kamnik, Moravče, Zagorje, nekaj župnij dekanije Litije, Kostanjevice. Italijani naših ljudi ne preganjajo, Nemci so pa vse duhovnike deloma pregnali, deloma zaprli. S seboj niso smeli vzeti ničesar. Večino zapuščenih župnišč so nemški vojaki izropali in odpeljali vse.
S zaprtimi postopajo silno sirovo. Z duhovniki so zaprti vsi profesorji, učitelji, zdravniki in drugi intelektualci. Tisoče Slovencev, zlasti izobražencev selijo v južno Srbijo. S seboj dobi vsak samo 200 dinarjev.
Nemška in italijanska meja gre do Cerkelj na Dolenjskem, od tu se pa nemška meja obrne proti severu, italijanska gre pa do Kolpe.
Pater Kazimir je povedal, da po postavi danes noben slovenski kmet ni več gospodar na svojem posestvu. Nemci imajo načrt, da v treh mesecih izselijo 282,000 Slovencev v Srbijo in slovenska zemlja mora postati v nekaj mesecih absolutno vsa nemška.
Gorje našega naroda je tako, da bi se kamen zjokal. Narod v domovini, ki ne sme odpreti ust, goji v srcu upanje, da pride zanje odrešitev od velikega predsednika Roosevelta, a rešitev zavisi tudi v veliki meri od nas ameriških Slovencev.
"Slovenskega naroda v Evropi ni več," je poudarjal govor- pralvičnosti. nik. "Sicer še živi, toda to je življenje sužnja, ki mora molčati in ubogati in ki se ne sme smatrati za Slovenca.
"Edini slovenski narod je samo še v Ameriki," je govoril pater Zakrajšek "in od nas pričakujejo doma pomoči in rešitve. Ali bomo zdaj mi tukaj rekli: kaj nas briga, kako je doma? Ne! Naša srca so še vedno navezana na rojstno domovino in domačo grudo.
'"Ameriški Slovenci se moramo zdaj zavedati velike dolžnosti, ki jo imamo do rojstne domovine, da bodo nekoč naši bratje in sestre doma rekli: To, kar imamo so nam rešili ameriški Slovenci. Naše stare Ljubljane ni več! Naša prava Ljubljana je zdaj samo Cleveland!
"Slovenci, ne zaprite svojih src in kadar bo prišel poziv, dajte, ker to, kar boste dali, bo šlo samo za naše Slovence," je prosil govornik. Marija z Brezij je
morala bežati. Skrivaj so dobri ljudje odnesli njeno podobo, da ni prišla*v roke roparju.
"Strniti moramo vse svoje moči skupaj in pozabiti na strankarstvo. Doma tudi ni več strank, v ječi sedita skupaj zaprta duhovnik in verski nasprotnik.
"Če vam povem, da danes doma po cestah prosijo za skorji-co kruha učitelji in profesorji, duhovniki in drugi voditelji naroda, potem boste videli, da je potreba res velika. Srbski narod, ki je sam reven, pa deli z našimi Slovenci zadnji košček kruha, ko jih Nemci s silo preseljujejo tje."
Tako je govoril pater Zakrajšek in prosil pomoči za ubogo našo domovino.
G. kanonik Oman je nato prebral sledečo resolucijo: RESOLUCIJA Katoliški Slovenci iz države Ohio, zbrani v Greater Cleve-landu dne 24. avgusta 1941 na svojem letnem katoliškem shodu, izjavljajo sledeče: , ,
"Kot zavedni državljani Zedi-njenih držav ameriških pozdravljajo predsednika Roosevelta in s celo dušo odobravajo njegovo plemenito delo za svobodo in člo-večanske pravice vseh, majhnih in velikih narodov.
Izjavljajo svojo popolno lojalnost ameriški vladi in prisegajo neomajano zvestobo zastavi Zedinjenih držav ameriških in načelom svobode ter pravičnosti, za katere stoji.
Ker so naši bratje in sestre na svojih rodnih tleh, katere so posvetili z nad tisočletnim svojim znojem in svojo neizmerno ljubeznijo. danes popolnoma zasužnjeni in popolnoma brezpravni in ne morejo povedati svojih žustev in ne izražati svojih zahtev za pravico, zato se čutimo mi, ameriški Slovenci dolžne, da se v njih in v svojem imenu zahvaljujemo predsedniku Roose-veltu, katerega prizadevanje za svobodo malih in velikih narodov daje tudi slovenskemu narodu trdno upanje na končno zmago
Italijansko vojaštvo je zasedlo vso dalmatinsko obal od Reke do črne gore
Rim, 23. avg—Vsa dalmatinska obala, od Reke do Črne gore je bila danes postavljena pod italijansko vojaško oblast. Tako je danes naznanil hrvat-
ski načelnik dr. Antes Pavelič v Zagrebu. Pavelič je izjavil, da je hrvatska vlada zelo "srečna" nad tem činom Italije. Pavelič je imenoval posebnega komisarja za to zono, toda ta je pod poveljstvom armade.; Enako se mora pokoriti italijanski vojaški komandi tudi vse hrvatsko
o
vojaštvo, kolikor ga je v tej zoni.
Italijani so prevzeli tudi železnico, ki vozi od Reke pa do Splita. Kot naznanja italijanska vlada, je zasedla dalmatinsko obal z vojaštvom radi priprave za vojno in v varstvo hrvatske vlade.
Zagrebške oblasti so obvestile italijansko vlado, da ne morejo garantirati za osebno var-nast hrvatskega kralja, vojvodo Spoleto, če bi hotel priti na Hrvatsko.
Ruski brambovci uspešno branijo Leningrad. — Na centralni fronti so prešli Rusi iz defenzive v mogočno ofenzivo, ki pritiska za Nemci že več dni.
Ogorčeni nad ropanjem in preganjanjem ter nasilnim preseljevanjem iz rodne slovenske grude, kar najodločneje protestiramo proti vsemu nečloveškemu postopanju s slovenskim narodom, zlasti z njegovo inteligenco.
Mi, ameriški Slovenci zahtevamo, da imajo Slovenci v Ju' goslaviji suverenost, svoje šole, v teh šolah svoj jezik ter da smejo častiti Boga po svoji lastni veri in vesti.
Slovenska narodna družina zahteva in se vsa bori za svojo naravno, osnovno, človeško in narodno pravico, namreč: za po polno svobodo vsega slovenskega ozemlja.
Dalje izjavljajo popolno vdanost Sv. Očetu Piju XII., navdušeno pozdravljajo-njegovo Svetost in združeni s srcem Petrovo Stolico mu prisegajo svojo zvestobo.
V teh tako težkih časih ame
Hyde Park, 23, av^.—Danes je predsednik Roosevelt ukazal mornarici, da prevzame in začne obratovati ladjedelnico, Federal Shipbuilding Drydock Co. v Kearney, N. J., kjer se vrši stavka že od 7. avgusta. Mr. Roosevelt je storil ta korak, ker so se izjalovili vsi poskusi, da bi prišlo do sporazuma med unijo CIO in kompanijo.
riški Slovenci čutimo piotrebo posebnega božjega varstva in pri-pr.ošnje pri Bogu, za^r prosimo Sv. Stolico, da pospeči proces beatifikacije našega rojaka, velikega pionirja krščanske kulture v Ameriki, škofa Friderik Barage, indijanskega misijonarja.
Verujemo v Boga in Njegovo večno pravičnost.
Zaupamo v varstvo in pomoč Marije z Brezij, Kraljice Slovencev. Za odbor:
Rt. Rev. John J. Oman, duhovni vodja, Mihael Kolar, predsednik, Frank A. Hochevar, tajnik. Ko je nato vprašal navzoče, če se strinjajo z resolucijo, je ves narod kot en mož dvignil roko. Resolucija bo poslana v prestavi predsedniku Rooseveltu, angleškemu premierju Churchillu, jugoslovanski vladi v Londonu in Sv. Stolici v Rim.
Dalje je bila prebrana sledeča brzojavka, ki bo poslana slovenskemu ministru dr. Snoju, ki dospe v torek v New York:
Clevelandski Slovenci zbrani na svojem letnem katoliškem dnevu v Clevelandu, zastopajoč skoraj stotisoč Slovencev v državi Ohio in okolici Vas pri Vašem prihodu v Ameriko iskreno pozdravljajo in Vam kličejo prisrčno dobro došli. Vabijo Vas, da čim preje obiščete ameriško Ljubljano.
S tem je bil shod zaključen in narod je pa še ostal v parku in drugega nisi slišal kot ogorčene besede nad roparji slovenske zemlje in pa pomilovanje našega tepenega slovenskega naroda.
Ladjedelnica ima vladnih naročil za $493,000,000 in vse delo počiva že od 7. avgusta, odkar je unija začela s stavko. Unija je zahtevala zaprto delavnico, a kompanija se je temu uprla.
V	Fort Wadsworth, na Sta-ten Islandu stoji pripravljeno vojaštvo, da zasede tovarno, če bi se vršili kaki nemiri. Ako bo šlo vse gladko v pondeljek, ko bo mornarica pričela obratovati tovarno, potem vojaštvo ne bo prišlo v ladjedelnico. Admiral Bowen bo zdaj vodil tovarno. Delavce bodo poklicali nazaj na delo potom časopisja in radija. Izvrševalni odbor unije je izjavil, da bo unija sodelovala z vlado.
-o-
Smrtna kosa
V	mestni bolnišnici je danes zjutraj umrl za otroško paralizo Lovrenc Habjan iz 10314 Prince Ave., star šele 23 let. Bil je član društva Mir, št. 10 SDZ. Poleg žalujočih staršev, Anton in Ana, rojena Hudt, zapušča dva brata in sicer Antona, ki je pri vojakih v Fort Benning, Georgia in Josipa, sestro Ano in več drugih sorodnikov. Truplo bo ležalo do pogreba v Ferfoliatovem pogrebnem zavodu, 9116 Union Ave. Čas pogreba bo naznanjen jutri. Naj počiva mirno v ameriški zemlji, preostalim naše so-žalje.
Nov grob
Po dolgi bolezni je umrla Terezija Divjak, rojena Hrusnik, iz 7908 Vineyard Ave. Stara je bila 68 let in doma iz vasi Tu-stan, fara Moravče na Gorenjskem, odkoder je prišla sem pred 28 leti. Poleg žalujočega soproga Johna zapušča hčer Frances ter sestro Marijo Ri-barič na Elizabeth Ave. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj iz Ferfoliatovega pogrebnega zavoda, 9116 Union Ave. ob 8:30 v cerkev Šv. Imena na Broadway. Naj počiva v miru, preostalim sožalje.
Na obrambni liniji, ki brani dohod do Leningrada, se vrši te dni silna bitka. Enako tudi na centralni fronti, kjer skušajo Nemci doseči Moskvo. Tukaj so Rusi razbili Nemcem 135 tankov in uničili eno nemško pehotno divizijo. Bojno polje je bilo dobesedno pokrito z padlimi naciji.
Na fronti pred Leningradom se zaganjajo v nemško linijo ogromni ruski tanki. Na centralni fronti pri Smolensku morajo biti nemške pozicije v nevarnosti, ker poročilo iz Berlina zatrjuje, da so prišla nemška letala na pomoč napadalnim četam. V tem sektorju so Rusi včeraj iztrgali Nemcem dve vasi.
Ruska poročila javljajo, da se armada z uspehom upira vzdolž vse fronte in brani naci-jem napredovanje. Ruska poročila tudi zatrjujejo, da je napad na finski fronti, severno od Leningrada, nekoliko odnehal in da so Finci zdaj obrnili večjo' -o
pozornost na mesto Viipuri, bivše drugo največje finsko mesto. Baje so Finci samo 18 milj še oddaljeni od Viipuri.
Z južne fronte se poroča, da je nek ruski konjeniški polk pognal Nemce iz mesta "B" ter zajel nemški divizijski štab. Do 700 Nemcev je padlo v tem boju.
Ruski brambovci, ki branijo Odeso, so se umaknili nekoliko nazaj. Tukaj napadajo romunske čete, katere imajo, kot trdijo Rusi, strašne izgube. V petih dneh je izgubila peta romunska divizija nad 7,000 mož.
Prispevki za Lauschetovo kampanjo
Prijazni Mr. Beros, ki ima svoj umetniški fotografski atelje Beros studijo, na 6116 St. Clair Ave., kjer izdeluje krasne
družinske in posamezne., .X
največje zadovoljstvo številnih odjemalcev, je prinesel v naš urad za Lauschetovo kampanjo $10.00. Dolžnost vseh Slovencev in Hrvatov je pomagati sodniku Lauschetu do zmage, je rekel Mr. Beros. Tako se govori in tako se bo tudi delalo, kot se vidi po navdušenju pri ljudeh.
Mr. John Sivec, 16016 Park-grove Ave. nam je poslal v pismu $5.00 in pripomnil: "To je za kampanjo našega prihodnjega "majorja" v Clevelandu, F. J. Lauscheta." John, Lausche je že kar potrjen za majorja!
Mr. Joe Mihevc iz 1135 E. 60. St. je prišel v naš urad in rekel, da brez njegovega petaka ne bo kampanja uspela in odrinil je
$5.00.
Dalje so darovali po $2.00: Mr. in Mrs. Frank in Julia Rožnik iz 23100 Ivan Ave., Euclid, 0„ ki bi rada videla, da bi se preselil Mr. Lausche v Euclid in tam županoval. Pa ga ne damo, seveda, čeprav Jaka v tem oziru podpira Euclidčane. Mr. Frank Švigel iz 1207 E. 60. St. je dal za kampanjo $2, in Mr. Geo. Panchur, 829 E. 143. St. je tudi pri maknil dva copaka.
Po $1:00 so prispevali: Alojzija Stražišar iz 1115 Norwood Rd., Mr. Frank Branisel iz 1167 Norwood Rd., Mr. Fred Starin, 5472 Lake Court, in neimenovana oseba, ki se nahaja v War-rensville sanatoriju. ,
Iskrena hvala vsem skupaj za njih požrtvovalnost. Drugim pa prijazno povemo na uho, da z nabiranjem prispevkov za kampanjo nismo še prenehali.
-o-
VAŽNA NAVODILA ZA AVTNE VOZNIKE
Policijski načelnik Geo. J. Matowitz svari voznike avtov glede nove prometne postave, ki stopi v veljavo 6. septembra. Važno je zlasti to, da kdor bo
iskal dovoljenje za vozarenje
(licenco), mora pokazati svoje
staro dovoljenje. Ako ga nima,
se bo moral podvreči preizkuš-
nji pri državni policijski patrulji in ta bo šele obvestila držav-
nega registrar j a, če naj prosilec dobi dovoljenje za vozarenje ali ne.
Oni vozniki, ki že imajo tako dovoljenje, pa so ga morda izgubili ali ga kam založili, da ga ne morejo najti, naj si takoj dobe novega, predno stopi ta nova prometna postava v veljavo. Tako se bodo lahko izognili sitnosti.
Med Hrvati in Madjari so spori radi meje
Ankara (ONA).—Belgrajski časopis Donau Zeitung piše, da vlada veliko nesoglasje med Hrvatsko in Madjarsko. Hrvatje so nastavili obmejno carinarnico v Cakovcu, ki leži v mejah nove hrvatske države. Cakovec so bile zasedle madjar-ske čete, katere so morali pa Hrvati s silo izgnati.
Kot se poroča, da je prišlo do več spopadov med hrvatskim in madjarskim vojaštvom na meji. Obe strani sta potem poklicali nemške oblasti za posredovanje. Toda ko je Nemčija podala razsodijo, ni bila nobena stran zadovoljna ž njo. Spori med obema državama se zlasti večajo, odkar je Nemčija vzela svoje vojaštvo s teh krajev in jih poslala na Rusko.
-o--
Lepo vezilo
Družini Mr. in Mrs. Joe Ne-manich, 1145 E. 74. St. so prinesle vile rojenice v soboto zalo punčko. To je bilo ravno na rojstni dan mlade mamice, ki je nekdanja Kasuničeva Francka. Vse je veselo in zdravo. Naše čestitke!
O pokojni Kat. Rozsman
Kot smo že poročali v soboto, je umrla Katarina Rozsman, rojena Lutar, stara 56 let. Stanovala je na 1726 Hamilton Ave. Rojena je bila v Čeren-sovcih v Medjimurju. Zapušča hčeri Mrs. Terezijo Kovas in Mrs. Mary Jagerič ter v Minne-soti brata Pavla. Bila je članica društva sv. Štefana, št. 224 KSKJ. Pogreb se bo vršil iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62. St. v sredo zjutraj ob devetih v cerkev sv. Pavla na 40. cesti.
V bolnišnici Mr. John Hrovat iz Edna Ave., ki se nahaja v Glenville bolnišnici je sedaj že precej I boljši in so olbiski dovoljeni. I Nahaja se v sobi 108, kjer ga i prijatelji lahko obiščejo. Danes je važen dan Društveni člani in članice vedo, da je danes 25. dan v mesecu, ko društveni tajniki in tajnice pobirajo mesečne asesmen-te. Vsak naj stori svojo dolžnost do društva.
Iz bolnišnice
Frankie Vovko, 1245 E. 59. St. se je vrnil iz bolnišnice. Sa prav lepo zahvaljuje za obiske. Prijatelji ga zdaj lahko obiščejo na domu.
AMERIŠKA Hf DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	V <-#JQ
• ^INI^GUAGE ONLY^ '	A K Jimin A V t t f^wr,	SLOVENIAN MORNING
^ "l>NCUACE0"tY_AMERICAN HOME _ DAILY newspaper
•198 "	— "	----------------~	---------r ' "' 1	11	1
CLEVELAND, O., MONDAY MORNING, AUGUST 25, 1941	LETO XLIV. — VOL. XLIV.
'Moo Slovencev se je včeraj zbralo v Brae Burn parku, da slišijo Poročila iz stare domovine.-Ljudje so jokali, ko jim je Father Zakrajšek risal žalostno sliko od doma. Naše lepe Slovenie ni
vec.
—-D—-
Predsednik Roosevelt je ukazal mornarici, da prevzame ladjedelnico v Kearny, N. J.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
8117 St. Clair Avenue
Published daily except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
| BESEDA IZ NARODA
j. -.....................—----i
NAROČNINA:
A& Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Sa Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznaialcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year D. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 tor 6 months
Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 lor 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies. 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Olfice at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
«*@is»83	No. 198 Moil., Aug. 25, 1941
Ruska pehota
Kakor zdaj vse izgleda, bo prihodnji boj na ruski fronti za prehod čez široko in globoko reko Dnjeper v Ukrajini, vse od Kijeva do njenega izliva v Črno morje. Čeprav je danes boj še vedno na zahodni strani Dnjepra, pa vojaški strokovnjaki že napovedujejo, da bo maršal Budjeni, poveljnik ruske južne armade, skušai napraviti svojo prihodno obrambno linijo na vzhodnem ali levem bregu Dnjepra.
Ako bo mogel v slučaju, da bo nemška armada le preveč pritiskala za Rusi, maršal Budjeni srečno potegniti svoje čete preko Dnjepra, da bo ta široka naravna obramba prišla med rusko in nemško armado, bodo Rusi za Dnjeprom latiko dolgo branili Nemcem prodiranje v Rusijo.
Od Kijeva, glavnega mesta Ukrajine, pa do Črnega morja, je Dnjeper zelo zelo širok, ponekod eno miljo. Visoki bregovi so naravni braniki onemu, ki brani prehod čez reko. Na vsem teku od Kijeva do izliva je čez Dnjeper le malo prehodov in za te se bo vršil glavni boj.
Nemci so že poskušali zabraniti ruski armadi umik čez reko pri njenem ustju in so bombardirali prehod pri Čerkasi in Khersonu. Drugi prehodi so pri Kijevu, Dnjepropetrov-sku, (kjer je oni znameniti jez, zgrajen po ameriških inženirjih in katerega so Rusi baje dinamitirali) in pri Aleksan-drovsku. Nemci si poskušajo zasigurati te prehode s tem, da spuščajo v teh krajih parašutarje, ki naj zasedejo prehod, predno pride do njih ruska armada.
Sicer nimamo o tem poročil, toda sodi se, da so Rusi preprečili Nemcem te poskuse in so sproti počistili kraje nemških parašutarjev.
Priznati se mora, da se je ruska armada v teh dvomesečnih bojih z naciji borila s pogumom, vztrajnostjo in sko-ro nerazumljivo spretnostjo. Ko smo v času rusko-finske vojne pisali, kako slaba je ruska armada, ki ne more spraviti s poti peščice Fincev, se zdaj kaže, da je bil svet zelo slabo poučen o ruski armadi. Zdaj bo že treba verjeti trditvi - boljševikov, ki so vedno hvalili rdečo armado kot najboljšo na svetu. Ko se nobena evropska armada ni mogla ustaviti nemški bojni sili več kot par tednov, zadržuje ruska armada nacije že več kot osem tednov in to s takim uspehom, da taktično Nemci niso dosegli dosti v tem času.
Jedro ruske bojne sile je pehota, katere glavno orožje je puška. Tej pomaga z velikim uspehom "ljudska armada, to je neuniformirana vojska civilistov, katerih edino orožje je tudi samo puška. Glavna naloga te ljudske armade je uničevanje sovražne sile za bojno linijo. To je veliko bolj nevarno delo kot je delo redne armade. Ako pade oborožen civilist sovražniku v roke, je po vojnih pravilih takoj ustre lien, dočim je uniformiran vojak v skrajnem slučaju samo ujet.
Puška ruskega vojaka je nenavadno dolga, več kot štiri čevlje, in tehta skcro deset funtov. Vendar je zelo moderna, slična onim v armadah drugih držav. Puška je modela 1891-1930 ter je 7.62 min kalibra. V puško se dene magazin s petimi naboji.
Puška lahko izstreli deset do dvanajst strelov na minuto ter zadeva na daljavo 600 do 1000 jardov. Večinoma imajo ruski vojaki dolge bajonete, kovane na tri vogale, toda zadnje čase je dobila pehota tudi meču podobne bajonete.
Poleg puške ima ruska pehota tudi strojnico, ki lahko izstreli na minuto do 500 strelov. Dalje ima pehota ročne granate, ruskega izdelka, ki se razlete na 2,000 drobcev. Dalje ima ruska armada 37 in 47 mm možnarje ter velike topove, katere rabi proti tankom. Rusija ima fino topništvo in topove domačega, Kruppovega ter Škoda izdelka.
Pehota je v ruski armadi glavna bojna sila. Topništvo in tanki pa pehoto zaslanjajo. Naj bo v napadih ali v obrambi je pehota prva, druge bojne edinice morajo pa pehoto kriti.
Nemška armada se je dozdaj na vseh pohodih največ zanesla na svoje pancerske divizije, ki so prodirale v tako-zvanem blitzkriegu naglo s kraja v kraj. To se pa nacijem na ruski fronti ni obneslo. Zato se je izkazalo, da je ruska taktika boljša, kjer vse edinice, to je pehota, tanki in topništvo, nastopajo kot ena celota. Morda se to ne bi obneslo pri napadu, toda pri obrambi je pa to najboljše.
Na to taktiko računajo vojaški strokovnjaki, ki menijo, da bo ruska armada še dolgo zadrževala Nemce. Gotovo pa čez zimo in na spomlad bo pa zapela druga struna, ko bo ruska armada ojačena z vojnim materialom iz Amerike in Anglije.
Lonec očita ponvi
Dasi vsi želimo zmago Rusom nad naciji, ker je nazadnje Nemčija tista, ki ogroža ves svet, pa človeka posili smeh, kadar sliši iz Moskve klic na boj proti Nemčiji, ki hoče uničiti krščanstvo. Tako je bilo slišati oni dan radijo iz Moskve, ki je v slovaškem, nizozemskem, romunskem in bolgarskem jeziku pozival "vse Boga ljubeče narode v zasedenih ozemljih" naj se dvignejo v obrambo svoje vere. "Nemčija hoče zavreči Kristusa Kralja," je govoril radijo, "in hoče vzpostaviti poganizem." Radijo je sicer komentiral prav, ker naciji res ne priznajo drugega boga kot Hitlerja, toda boljše-viki niso zadnjih dvajset let delali prav nič drugače. Odpravili so vse cerkvene praznike, cerkve spremenili v skladišča, duhovnike pregnali, ter prepovedali vsa bogoslužja. Torej le nobene hinavščine, pa bomo prijatelji.
Govor drja. Jurja Krnjevica, podpredsednika jugoslovanske vlade in glavnega predstavnika hrvaškega naroda v inozemstvu
Washington, D. C., 16. avg. j 1941. — Dopisništvo Centralnega tiskovnega urada pri kr. poslaništvu v Washingtonu je prejelo iz Londona sledeče besedilo govora, ki ga je imel podpredsednik jugoslovanske vlade v Londonu in glavni predstavnik hrvaškega naroda v inozemstvu na londonskem radiu dne 14. t. m. za Hrvate v Jugoslaviji:
"Kot glavni predstavnik hrvaškega naroda v inqzemstvu in v vladi kraljevine Jugoslavije — je dejal g. dr. Juraj Kr-njevič — se obračam prvikrat iz Londona v prvi vrsti do hrvaškega naroda, a obenem pa tudi do bratov Srbov in Slovencev s sledečimi besedami:
"Ena izmed temeljnih značilnosti hrvaškega naroda je to, da ne veruje v surovo silo in nasilstvo. V hrvaško dušo je globoko vsajeno prepričanje, da se s silo ne da doseči nič solidnega, niti ne trajnega. Zato ni slučajno, če je pri Hrvatih ena najbolj priljubljenih pri-slovic tista, ki pravi, da je vsaka sila začasna. Nihče ni tako dobro poznal duše hrvaškega naroda kakor Štefan Radič. Ker je bil takšen, je baš v tem tajna njegovega uspeha. Ko je postavil v temelje programa hrvaške kmečke stranke načelo odklanjanja surove sile in na-silstva kot sredstva politične borbe, je govoril iz duše milijonov hrvaškega naroda. To je v ostalem eden izmed razlogov, zakaj je hrvaški narod z ogromno večino, da, lahko rečemo skoro soglasno na vseh volitvah od leta devetnajst sto dvajsetega do danes odobril tisti program.
"Narodu, ki nosi takšno čustvo v svojem srcu ter ga je postavil v temelje svojega političnega programa in ki je za ta program prestal težke pre-skušnje in muke, takšnemu narodu se ni bilo težko znajti v današnjih časih. Zadnja leta je bil naš del Evrope preplavljen s propagatorji raznih novih političnih in socijalnih ideologij, katerih vsaka določa brezobzirno uporabo sile za doseganje političnih ciljev. Na eni strani so bili to agentje fašizma in hitlerizma, na drugi pa agentje komunizma. In čeprav se je ta in ona propaganda vodila zelo spretno in vztrajno, je hrvaški narod v svoji veliki večini odbil te in one ter ostal zvest samemu sebi pa načelom kmečke demokracije. Ta izbera mu je bila tem lažja, ker mu je lastno politično izkustvo nudilo praktičen dokaz, da mora v boju med zavednim ;in na podlagi demokratičnih načel organiziranim narodom na eni strani in nasilno vladavino na drugi zmagati in doseči trajne rezultate narod. Še dvoje je pomagalo hrvaškemu narodu k temu, da je mogel narediti naglo odločitev: prvič, hrvaški narod ne veruje v to, da se more z diktatorsko vladavino narediti isto dobro za nayod, in drugič sta bila italijanski in nemški im-perijaližem vedno sovražnika hrvaškega naroda.
"Zato si je bil hrvaški narod, brž ko je prišlo do sedanje vojne, na jasnem: prvič, da bi niti s hrvaškega, niti ne s splošno človeškega stališča ne bilo dobro, če bi zmagala Hitler in Mussolini, in drugič, da bosta morala ta dva podleči v boju s prvima demokracijama sveta, z Anglijo iz Združenimi državami. Že v začetku spora, ko se je vršil boj le še na diplomatič-nem polju, so bile naše simpatije na strani Angležev in mi
smo to tudi odkrito izpovedali. Vojna sama in zasedba naše domovine po sovražniku sta še vse bolj okrepile našo odločitev za to, da nam je v tem zgodovinskem času mesto le na strani velikih demokracij.
"Oklicanje tako zvane neodvisne hrvaške države ni v tem ničesar izpremenilo. Predvsem ni to niti senca kake neodvisne države. Dovolj je, če se prečita besedilo tistih sramotnih do-gorov, ki jih je Pavelič podpisal v Rimu, ko jo nepooblaščen ponudil krono laškemu kralju, da se vidi, v kolikšni meri je ta grdoba neodvisne države politična, vojaška in gospodarska sužnja fašistične Italije. A kaj je z Dalmacijo? Ali more pošten Hrvat podpisati akt, ki pravi, da pripada ta zibel Hrvaške države Italiji ? Kateri poštenjak hrvaškega naroda more pristati k temu, da postanejo Maruličev Split, Berislavi-čev Trogir, Krešimirov Šibenik sestaven del ozemlja kraljevine Italije ter delijo usodo s križano Istro? Drago so plačali Pavelič in njegovi pajdaši Musso-linijevo gostoljubnost. Vse, kar so dobili v povračilo, je to, da pečejo in palijo po Hrvaški. Ali niti to ni šlo tako enostavno, kakor bi to oni radi naslikali. Hitlerjeva beseda je bila odločilna, a on se je poslužil Paveliča šele tedaj, ko se mu je vsak (drug načrt izjalovil. Priporočam vsakemu Hrvatu, naj si nabavi nemško 'Belo knjigo' o vojni z Jugoslavijo in Grčijo, pa bo videl, kako bi bila Hitler in Goering rada postala prijatelja z Jugoslavijo in s Srbi. Hitler je leta poudarjal, da sta obstanek in napredek Jugoslavije v interesu Nemčije. Srbi so mu bili ves tisti čas 'hraber in viteški narod' in udaril je na Jugoslavijo šele tedaj, ko je videl, da se mu ona nikakor ne da speljati na lima-nice. Ko je pa vojaško zasedel Jugoslavijo, se je obrnil do voditelja hrvaškega naroda drja. Mačka s ponudbo, da postane pod nemškim in laškim varušt-vom paša Hrvaške. Toda dr. Maček je m6ž, pa je to odločno odklonil, čeravno si je tbil v svesti posledic, ki ga čakajo za-stran tega. Ob tej priliki se je zopet pokazal vrednega narodnega voditelja, ker raje trpi preganjanja in izpostavlja svoje življenje, kakor pa da bi bil tujčev hlapec. Šele potem, ko nista niti Belgrad, niti dr. Maček marala v službo nacizma in fašizma, je bilo naročeno Paveliču, ki je pristal k vsemu, kar so zahtevali od njega, naj kaznuje neposlušno kmečko Hrvaško in neposlušne Srbe pa seve tudi Žide.
"Kar danes počenja Pavelič s svojimi pajdaši po Hrvaški, ni samo skrajni cinizem in barbarstvo, nego cela veriga zločinov najhujše vrste. Ni večje nesramnosti od tega, če kdo preganja — v imenu hrvastva seveda — ogromno večino hrvaškega naroda. Samo v Kere-stincu je priprtih nad dva tisoč prvakov hrvaške kmečke stranke, od katerih jih je bilo 180 ustreljenih. To in na sto drugih grozodejstev ni zlomilo duha hrvaškega naroda. Da, še okrepilo ga je v prepričanju, da mu je edino prava tista pot, ki nam jo je pokazal Štefan Radič in po kateri nas vodi sedaj dr. Maček. Hrvaški narod lomi sedaj in ruši s svojo znano odpornostjo in zdržljivostjo vsiljeno silo ter si pripravlja boljšo bodočnost.
"Z grozodejstvi, ki jih počenja ta izdajalska družba nad
Srbi, nima hrvaški narod ničesar skupnega. Narod v domovini ne more radi brezprimerne strahovlade odprto povzdigniti svojega glasu. Zato naj to storim jaz kot glavni predstavnik hrvaškega naroda v inozemstvu ter od tu iz svobodnega Londona kar najodločneje protestiram proti temu, da se kaj takega dela domnevno v interesu hrvaške narodne stvari. Takšni zločini so tuji hrvaškemu narodnemu značaju in največjo napako bi naredil tisti, ki bi istovetil hrvaški narod s hudodelstvi peščice pokvarjenih hr-vaških>inteligentov. Mi Hrvatje imamo v temeljih svojega političnega programa človečnost, kar pomeni, da presojamo vsakogar po tem, koliko je on človek, neoziraje se na njegovo vero in narodnost. To načelo, smo izvajali v praksi ter dosegli krasne uspehe. Vsled takšnega našega stališča je večina narodnih manjšin na Hrvaškem sodelovala z nami, a tudi s srbskim narodom smo si vedno prizadevali biti v slogi, kjerkoli živimo pomešani.
"Tudi mi Hrvatje smo imeli težke dni, mesece in leta, v katerih se je hrvatstvo brezobzirno preganjalo in se mu pretilo z iztrebljenjem. Na tisoče Hrvatov je bilo po nedolžnem vrženih v ječe in mučenih. Na sto in sto profesorjev, sodnikov in drugih uradnikov, rednikov družin, je bilo radi hrvatstva spo-denih iz službe. Tako je bil v kratki dobi v Bosni odpuščen iz državne službe največji del Hrvatov uradnikov. Mi nismo nikdar valili krivde za to na srbski narod. Znali smo natanko razločevati med poedinci in skupinami popačenih inteligen tov na eni in narodom na drugi strani. Celo v tistih časih smo mi sodelovali s srbskimi političnimi strankami, najprej s Srbi samostojne demokratske stranke, a potem pa tudi z drugimi demokratskimi strankami Srbije.
"Pa čeprav smo strahovito mnogo trpeli, vseeno nismo marali dopustiti, da bi se zvračala odgovornost za naše trpljenje na srbski narod in da bi se za-stran tega naredil najprej lho-ralni, a potem pa tudi še politični prepad med Srbi in Hrvati. Vem, da je srbski narod politično izšolan, pa sem uverjen, da bo sedaj, ko ga peščica hrvaških izdajalcev preganja, natanko delal razliko med temi zverinami in hrvaškim narodom, ki sam trpi, ter po tem uravnal svoje držanje. Pri tem je treba misliti tudi na toie: naši skupni sovražnici, fašistična Italija in hitlerjevska Nemčija, podpihujeti svoje janičar-je k temu, da bi naredili nepremostljivo razdvojenost med Srbi in Hrvati ter onemogočili njihno skupno življenje. Tujči hočejo s tem zadati Jugoslaviji sryrtni udarec ter preprečiti njeno obnovo. Zato se nikar ne dajmo zapeljati sovražniku!
"Hrvaški narod hoče Hrvaško, hoče svobodno Hrvaško, ali to pa v skupni družbi (državi) s Srbi in Slovenci in z vsakim drugim, ki bo v njej, brez razlike vere in narodnosti, dokler bo človek in bo spoštoval grudo, ki ga hrani.
"Za to, da si bomo zagotovili boljšo narodno bodočnost, nam tiči jamstvo predvsem v naši politični zrelosti. Prejšnje in sedanje izkustvo nam bo veliko pomagalo pri tem, tako Hrvatom kakor Srbom in Slovencem. Jamstvo nam je tudi v naših velikih zaveznikih, pri katerih so nezlomljivo čvrsti temelji v vladavini pravice in svobode in ki so se nepreklicno odločili pomagati po vseh svojih ogromnih močeh, da se na podlagi istih načel naredi nov red na evropski celini. Kolikor poznam jaz njihno moč, bodo to mogli izvesti. Vsakemu evropskemu narodu bo toliko bolje, kolikor bo pripravljen za sodelovanje
pri tem poslu in kolikor več doprinese za dosego pravega cilja v tej vojni, a to je zmaga nad hitlerizmom in fašizmom."
Naša politika
Živimo v zgodovinsko važnih časih. Veliki svetovni dogodki gredo mimo nas, kateri bodo tvorili zgodovino bodočim rodovom. Ako je v nas Slovencih ostala ona vztrajnost in žilavost, bomo tudi mi doprinesli svoj delež za dobrobit človeštva in tudi našega naroda.
Razumljivo je torej, ko čita-mo odmeve naših ljudi, ko je treba na delo za pomoč dobri stvari. Danes se bom omejil samo na naš politični program v 32. vardi. Naš "Slovenski demokratski klub v 32. vardi" je organiziral iz svojega članstva poseben klub, ki bo deloval izključno samo za izvolitev našega župana za mesto Cleveland.
Ta klub bo deloval pod imenom "Frank Lausche for mayor Committee." V ta namen je odbor že izdal članske karte s sliko kandidata, ki bo vsakemu v dokaz, da je vsaj nekaj pripomogel do izvolitve. Te karte se prodajajo po 25 centov. Naj torej ne bo Slovenca, ki bi vsaj toliko ne prispeval v ta namen.
Poleg tega pa bo ta odbor deloval v vsem kar koli bo praktično za dosego našega cilja.
Vsem volivcem v Clevelandu pa naknadno naznanjamo sledeče: Primarne in glavne volitve za mestno administracijo so nepristranske ali tajne, to je, da nihče ne izprašuje volivcev h kateri stranki spadajo.
Za 32. vardo bo zadnji registracijski dan 26. avgusta v Collinwood višji šoli. Slovenci, rojaki, porazno bo to za vsakega državljana, če bo zamudil te volitve. Registrirajte se, naznanite se če ste se preselili ali če ste dospeli v mesto od drugod in to povejte še drugim.
Kdor bi zamudil to priliko naj gre v mestno hišo, kjer bo voliv-ni urad odprt do 30. avgusta. Za spremembo volišča se tudi lahko oglasite v pisarni Collinwood Realty Co. pri Mr. John Rožan-cu na 15813 Waterloo Rd. Enak klub so si rojaki ustanovili tudi v Newburghu in želeti bi bilo, da bi ga oživili tudi na zapadni strani. Na delo vsi!
"Ne samo kar veleva mu stan,
kar more, to mož je storiti dolžan . . ."
Za odbor,
M. I. Lah.
Slike za 27. in 28. avgusta
Prihodnja predstava 27. in 28. avgusta bo obstojala iz sledečih slik:
Glavna' nova slika bo ogled Južne Amerike ''South Ameri-jka).
i Druga pomenljiva slika pa bo dan praznovanja in slovesne otvoritve po dr. Juriju Adlešiču, županu iz Ljubljane. Ob tej priliki bamo tudi slišali njega in druge glavne govornike, ki so govorili na radio, ki je bil spojen z staro domovino. Take dneve ne smemo pozabiti, posebno pa še v teh dneh, ko je čas, da sočustvujemo z staro domovino in našimi stiskanimi brati.
Stara domovina
Devica Marija v Polju, to je zelo prijetna slika, v kateri vi-j dimo domače življenje okrog hiš po vaseh in pri žegnanju. Vso okolico te fare bomo videli.
Od tod pa gremo v Preserje, to so naši kraji všteta Borovnica do Vrhnike. V teh slikah bo bežjepotna žalostna gora in romarji v Borovnici pa Sokoli in njih piknik na prostem ter telo-! vadba.
Spomin na one, ki so odšli: j Nad 90 let stari oče Zalarjdv, deklice, ki sta utonili v mestnem kopališču: Batfnik in Pate ter Strojinov, ki je pripadal Ameri. šlci legiji.
Poroke: Mlač in Yartz; KloP^ Edward Novak, JoseP^ mota; Frank Baron i« na Ferlin. Sedaj por<*e Rosemaria Curach m, Celizič, Frank M. & Anna Fudorich; Miss j zabeth Domsich in pe' chak.
Vrtovi: Od večih smo napoji ponovno pokaže slik® družine z vrtom in t's ^ smijo, ki jo je družin"® ploščo. Potem novi vi' gar na Halle Ave., teJ. Jalovčeve na E. 162» glavne slike tega več#* bo pa še nekaj prilDJ da bo predstava dve«r P.S.: Sedaj, ko jed^ ši ste vabljeni, da/l 1 su, ker začnemo že uro. Hvala za nafloj A. G. P°r"
Bojni plini pred; £
Dušljivi plini so ^ ^
ž je znani prej ko	^
424 pred Kr. so ^	j.j osvojili Delion s te'1'', ^
sili na to mesto obla^	^
plinov. To orožje-	'
"grški ogenj," se j®	al
rabilo v srednjem v j i;
...	• Hel*' U|H
izumili ga niso p ^ y„
davno pred njimi J*jj |
navado, kužiti soVr, ^
s "smrdljivimi i°n.Clj 8ta
janci, ki so branil' ^ ^
do proti španskiflj j.
cem, so se tudi zate ^ ; •
nosnim izhlapina"1'^ ^
ki jo je popisal ^ .
de Valdes (1532) ^
na indijanski boju', f ,
ščaka, nesoča v e"1 ^ ^ žerjavice, v
dri^1
zmletega popra, ^ J zdel veter ugoden-; . popra na zareče ob-u ^ ne pare, ki jih je l našal v nasprotni fr ^ cem otežkočale Du Tertre je L_16 & učinek teh izpari'1 . ji|, dihalih. Posledica J*N' smrt, ako nisi UP* g stva,
ki ga je	^
Učenjak: pred n^ prisloniti robec, 1 j su, čigar hlapovi ■ ^ li, obrezuspešili ^
provih emanacij-
-^
PODPIRAJTE srA % tnno* Vfl
| BATj^j i;.,- I^P*^!
>•:' J^MVjRJ mmsM ^mHI
-•M / /
, ^ CAPT.rt«"* f.
One of the f fuV/ in the Air C11^' United China War Relief dali Race trac« Aug. 30 and 31. ty
webbed costuro«
the air.	,
jll
■ V soboto 30- ..)> avgusta se bo f du "cirkus zrn*» ^ tem programu ^ raznimi
akrob^ f|
zraku. Prog^ kokrat ob 4. « ostanek je B'arl ženo pomoč P0J,: tim na Kitajk6 -?1'1 Vstopnice so P° f 5Oe in jih do*»J J Burton, Treas^' mittee v 721 ^,/jl
v Clevelandu- ' ^f); di kapitan	I
Man from M«1'3'
SATAN IN IS K A R10 T
Po nemškem Izvirniku K. Mays
IZ DOMOVINE
—Nesreča pri gašenju gorečega poslopja. V Pristovi pri Celju se je pri gašenju razpadajočega poslopja ponesrečil 17 letni Julij Arzenšek. Pri gašenju je nanj padel težak tram in ga podrl v ogenj. Julij je dobil hude opekline in so ga takoj prepeljali v celjsko bolnišnico. Njegovo stanje je nevarno.
—Levo roko si je zlomil v zapestju pri padcu po stopnicah 13 letni sin delavca PeniČ Josip iz Lave pri Celju.
—Zagrebška policija je prijela nekega elektromonterja iz Laškega, ki je v bližini Zagreba ponarejal stodinarske bankovce. Policija je zaplenila 19 fal-zifikatov.
— Novi grobovi. V celjski bolnišnici so umrli 71 letni upokojeni rudar Golob Alojz iz okolice Laškega, iz Babnega pri Celju 64 letni Štante Matija in 71 letni Labuhar Jožef iz Pro-žinske vasi.
Lepotni saloni v starem veku
Lepotni saloni se nam vidijo pridobitev naših dni. Toda samo ime je novo, stvar sama pa je vedno živela, tako v starem Egiptu, kakor v starem Rimu in v srednjem veku.
čeprav lepotna tehnika še ni bila tako dovršena, kakor v naših dneh ,je treba reči, da so se" ženske v starih časih poskušale z dosti neprijetnejšimi postopki nego danes, da bi si povečale lepoto. Ob začetku 14. stoletja je sloviti kirurg Henrik de Monde-ville priporočal svojim vrstnicam, ki so bile preveč očitno rdeče v obraz, naj si puščajo kri pod brado in polagajo na dotično mesto potem obliže iz pepela'sežganega podplatnega usnja ter medu. To metodo pa je treba prak-ticirati celo leto. Obliž mora biti stalno na svojem mestu, če naj ima uspeh. Proti obrazni bledici je zapisoval isti "lepotni doktor" mazilo iz bele goreče, rdečega ali citronasto rumenega arze-nika in mleka. Bledo polt, ki jo je gotika cenila nad vse, se da doseči z jesihom in pepelom.
Barvanje las je imelo tedaj enako ulogo kakor šminkanje. •Mondeville priporoča naslednji recept: Korenino belega lokvanja, korenino grma, ki se imenuje "vignette." enak del kumine, četrti del žefranovo rumenega cveta, ki rase na malo trnatem osatu zdrobiš in pomešaš v vrečici z lugom. S tem si umivaj glavo." Drug recept za barvanje las je bila mešanica iz rumenjakov, žvepla in smole.
V poznejših stoletjih je postala pričeska glavni element toalete. Italijanke iz renesančne dobe so dajale prednost plavim lasem, ki so med njimi tako redki. To barvo so si ustvarjale z mešanico iz kozje masti, bukovega pepela, rumenjaka in žvepla, še rajši so uporabljale sončno
MALI OGLASI
Soba se odda
Opremljena soba se odda poštenemu moškemu ali ženski. Vprašajte na 1205 E. 60. St. __(200)
Stanovanje se odda
Odda se stanovanje, obstoječe iz 4 sob in kopalnice. Vprašajte pri Mrs. Strnad, 1315 E. 53. St.__(199)
Išče se žensko
Išče se mlajše dekle ali pa starejšo žensko za hišna opravila. Dober dom. Plača po dogovoru. Vprašajte na 956 E. 185. St., telefon IVanhoe 7330.
(x)
V najem
Odda se v najem trgovski prostor v slovenski naselbini; pripraven je za beer parlor, ker je tu že star prostor za točenje pijače. Naslov se izve v uradu tega lista.	(198)
V Federal Shipbuilding in Drydoek Co. v Kearny, N. J. je zastwTcalo 13,000 delavcev, ki so člani CIO -unije. S tem je vstavljeno delo za narodno obrambo. Tovarna ima za $450,000,000 naročila.
Nottingham Coal Co.
GABRIEL & TEKAVEC, lastnika. IVanhoe 0753
Ker smo slovensko podjetje, se vam priporoča, da nas naj-prvo pokličete, ali sporočite, da si nabavite dober premog.
Cene premogu se višajo. Mi podpiramo Slovence, zato bi morali naši rojaki v prvi vrsti nas vprašati za našo postreglo.
18320 Lanken Ave. off Nottingham Rd.
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA
Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212
Zanimivo,- je gornja slika velikanskega k itd, ko si je ravno .zaželel "grižljaj" morskih rakov. V talcem velikanskem žrelu prič ni im el biblijski Jonah nikakih težav s sprehodom v velikanski želodec in zopet na prosto, saj s e "vrata" dovolj na široko odpro. Slika je bila posneta iz razdalje 30 čevljev.
„ iteJ k0 bo mogoče. In pro-)e* ia J0.m°' da boš pripovedo-
*	3diln°\m ljudem> kaj se je
V i(iel V biti bo tvoj rod
>. ' (la le nismo taki trino-"V ■
ti! in zauPam m in !!S>?dam- s teboj poj"
$ 'felflv,']'
j i Puščavi SG je in pokazala rt' "Pa g]ei'' iata t. r! Dva jezdeca Pri" ^ tamle —.i"
i* Vra prihaJ'ala- Winnetou sta bila-
,ri 'Sta U Je gledala, 'ii ."ajma sovražnika — ?" „,ea Prijatelja sta, iskat «asta ,riŠia- Ne boj se ju, 4 tli „e t(Jd- nista ne od naših !tijim°d rodu Ayunov. Za-
' Edenasmeš prav kakor me"
^lj1)eJ,e InSlis, drugi pa je ili kok0m ele Amerika." o* !Do]g0"J sta Pridirjala. $ 'favii p,e ni bilo nazaj —!
^a sv^mery- "Iskala sva te, ;f! lesr^jj' c'a se ^-i Je pripeti- i i; I. ■ Našla sva tvojo -
Pa tni	1 p ai 1)a vL0'e pomeni?" je poji, iii},iv ^nsko in na otroka.	< i!) ?'• aoživljaj v puščavi,	s
$ ^ekav	^
I(i tist_01; Našel sem ju."	1
v' 8t%„ a,rile?" je pokazal	s ( truplo.
t p j/0 So ga mrharji raz-	r ' lu T? žaloigra v pušča-
*	* bo?, 2loči»-	*
? ma :Jd Previdnost je ho-
"a Pbi?„?et0Va1' na-i t casi) kovanje! O pra-
f r^i prišei'da sem 1
: >r'PoVPH jšo nesrečo." s '" d r s«ve(ja 0Val sem, kako je bi-111 ^eU0 angleško, da me
Sno , ^nnetou. t i?' ,se je zgražal k ? is j j^iPak zanimiv slu- b
1 Ayarov je' iz i fe. S ki smo nad njega ,
r--"	„
; clln utegne še kori-°Vedovala bo seveda SC^ jo rešili. Njeno ?	r'!e bo učinkovalo
|l' a2 lien ni' da se bomo
0 Pomočjo pobota- n
J° misliš poslati do- V t^i
/'aš fa,j0 vzamemo s se- V'
Neli° j! Posebno prijaz- "
te, 0 fie K.; pa upajmo, da ,, Si botl« ravnali kakor k'
mS jP'-
Jesti in piti, revi- sv
W V v ,
f1	Je .ie niog- se
■pojili f .:10 je obdaroval t°S ^toi, innetou Pa ji je šč
i Po iiura mesa' ki si ga
'Jansko pripravil, bc n;
; L IV.
if ^klZ,Ham- hi
, ,°h 11Je in zado" in
s0' ko J'e tekni" Se ji vračale mo- Ir
y,S b05 ^ ,
^ > v^.P.0Čel z njo v ta- ti Ik	Emery.
lov 0 2 A pokazal°- Ko t:c i Pa yari' 30 pošljemo lc .U Jlm jo kar izroči- p:
HiJ^?" ■ da bi nam lah- bi
1- ^ tav	ni Ženska se m k 'J6 "SV0'iega rodu,
' \rZ nJeilG r^sa;' tako sem 1 t> es for]6^ pripovedova- m nani bo hvale- d.
RT I)°br0 del° nikdar |-
Bo|.!J >! rp	I
Jl^;. tamle —t Pri- N
Ji K j	I te
|ied ■ Pogledal po pu-' ti
i^,	z;
" Ali so Ayari? !
kVm
1,^0 K ltfo je P°.iavila be- -No ie Povečala, si Sng^bila. spodaj ' Zeoraj bela.
o- "Beduini so vsekakor!" je o- razlagal Emery. "Spodaj črno, je tisto so konji, zgoraj belo, ti->d sto so burnusi!"
0-	"K nam prihajajo!" "Da! Kaj bomo storili?"
« Tudi ženska jih je opazila, j- Prestrašila se je.
"Allah nas čuvaj —! Izgub-a Ijeni smo!"
"Misliš, da so Ayuni?" '
1-	"Ayuni so! Iz smeri prihajajo, kjer je njihovo taborišče."
u "Lahko da so tudi Ayari, tvoji ljudje!" "Ne! Naši ljudje so šli vsi " na vojske.
t Bežimo, effendi! Bežimo! Brž!" Planila je.
"Le počakaj! Nismo ljudje, . ki bi bežali pred takimi ropar-3 ji in morilci!"
"Pa jih je več ko deset —!" • "In če bi jih bilo še enkrat to- ■ i liko, ne bojimo se jih!"	1
"Izgubljeni ste, jaz pa z va-- mi vred—! O Alah—o Alah 1 ) — o Allah —! Brani nas v . naši stiski in nevarnosti!" j "Le pomiri se! Dam ti bese-. do, da ti ne bodo nič storili! Ce , , so res Ayuni, jih bomo kazno- " vali za zločin, ki so ga zagrešili nad teboj in nad tvojim | spremljevalcem."	^
Emery naju je seveda razumel.
"Počakamo?" je vprašal na g kratko kot pravi Anglež.	(
"Na vsak način!"	s
"In če niso Ayuni?" "Ce
so Ayari, jih moramo j kot spremljevalci pašine voj- i
ske
še prav posebno počakati in dobiti v pest."	t,
"Ujeti —V'	g
"Da! Pa če bo treba streljati, streljata kolikor mogoče na z konje! Ljudi moramo žive do- d biti."
"Vem! Rad štediš s človeško krvjo —. Pa niso vredni usmiljenja, lopovi!"
"Saj si prepričan, da smo jim kos?" Namrdnil se je. "Kos — ? Pshaw —! Tisto peščico lopovov vzame vsak izmed nas treh sam na sebe. Well—! Bo prijetna zabava!"
Resnobni obraz mu je žarel, ves srečen je bil, da bo končno je dobil "delo." Stopil je h konju in snel svojo puško, ki je z njo pogodil vsakega sovražnika v čelo.
Tudi Winnetou je segel po svojo srebrno puško in roka mu je šinila za pas, kjer sta tičala njegov zvesti tomahavk in bo-wieknife, ki ju je tudi vzel s seboj z zapada.
"Tvoj prvi boj v afriški puščavi!" sem mu pokimal.
"Winnetou misli, da ne bo boja," je odgovoril. "Strah sam nam jih bo pognal v roke."
Moj rdeči prijatelj ni bil ba-liač. Pa poznal je samega sebe in tudi naju ter pravilno ocenjeval nasprotnika. Niso bili Indijanci —.
Pokazalo se je, da se ni zmotil.
Četa beduinov se nam je za toliko približala, da je bilo razločno videti že tudi obraze. Vsa prestrašeno je viknila ženska:
"O usmiljeni Allah —! O dobroti jivi Allah —! Res so Ayuni —! Tisti so tudi poleg, ki so me zagrebli v pesek —!"
"Se ne motiš?" i "Ne! Tisti tamle na čelu, z močno brado, tisti je njihov vodja. -
O, kaj bo z nami —! O Alah j — o Allah — o Allah —!" i "Nič se ne boj, ti pravim! Niti lasu ne bodo skrivili ne I tebi ne otroku! Ni se jih nam ; treba bati, sami se naj bojijo j za sebe!
Sedi pa mirna bodi!" "Ni mogoče —! Ni mogoče —! Štirinajst jih je, vi pa ste samo trije —!" Sedla je in tarnala. (Dalje prihodnjič)
1941 AUG. 1941
SSiS^WISffi
pjqnnip
3 i 4 5 6 j 7 8 ?. 17 ll 19 Ž0 21 22 23
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
SEPTEMBER
I 1. — Godba fare sv. Vida ima piknik na Brae-Burn prostorih, 25000 Euclid Ave.
6.—Društvo	sv. Katarine št. 29 ZSZ priredi "vojaški ples" v Twilight dvorani.
7.—Društvo	Najsv. Imena fare sv. Kristine priredi patrio-tično slavnost.
13.—Field	Day vežbalnih krožkov Slovenske ženske zveze v Euclid Beach parku.
14.	— Zajednički dan HBZ, koncert in ples v avditoriju S. N. D.
20.—Druga redna konvencija Slovenske moške zveze v Ameriki se vrši v Slovenskem domu v Girard, O.
20.—Lucky	Stars št. 61 SDZ ples v avditoriju SND.
21.—Društvo	Ilirska vila št. 173 ABZ proslava obletnice v , SND. ;
21.—Proslava 20 letnice društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, s parado, slavnostnimi obredi v ! cerkvi Marije Vnebovzete, banket in varietni program v Slovenskem domu na Holmes Ave. :
25.—Demokratski klub 23. 1 varde priredi ples v avditoriju < SND. Ves preostanek priredi-] tve je namenjen za kampanjo i sodnika Lauscheta.	<
27.—Frances Susel Cadets ' imajo Barn Dance v Glenridge Barns na Green Rd.	'
27.	— Društvo sv. Cirila in i Metoda št. 18 SDZ plesna veselica v avditoriju SND.	i
28.	— Glasbena matica vpri- J zori opero "Cigan baron" v avditoriju SND.	(
OKTOBER
4.—Društvo Kristusa Kralja 5
št. 226 KSKJ priredi plesno ve-i selico v SND.
5.—Slovenska ženska zvez$ priredi predstavo v avditoriju ■ SND.
11.—Društvo Lipa št. 129 SNPJ priredi plesno veselico v • SND.
11.—Društvo	Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ proslavlja 20 letnico obstanka z banketom v Slovenskem domu na Holmes Ave.
12.—Društvo	Slovan št. 3 SDZ proslava 30 letnice v SND.
18.—Društvo	Slovenske So-kolice št. 442 SNPJ priredi veselico v SND.
IS. — Društvo Cleveland-ski Slovenci, št. 14 SDZ priredi plesno veselico v Twilight dvorani.
19.—Podružnica	št. 47 SŽZ obhaja 10 letnico obstanka v SND na 80. cesti.
19.—011 a r n o društvo fare Marije Vnebovzete obhaja 25 letnico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
25.—Društvo Jutranja zvezda št. 137 ABZ praznuje 20 letnico obstoja s plesno veselico v Twilight Ballroom.
25 — Podružnica Slovenske moške zveze št. 3 zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
25.—Slovenska zadružna zveza priredi plesno veselico v ' SDD na Waterloo Rd.
25.—Društvo	Danica, št. 11 SDZ priredi plesno veselico v SND na St. Clair Ave.
26.—Dramsko	društvo Ivan Cankar ima predstavo v SND. 1
26. — Pevski zbor društva^ Zvon priredi svoj redni jesen-
ski koncert v SND na 80. cesti, j 31.—Društvo Carniola Tent 1288 T. M. ima Halloween ples v SND.
NOVEMBER
1.—Društvo	St. Clair Grove št. 98 W. C. plesna veselica v SND.
2.—Sedemletnica	Kanarčkov z igrico in koncertom v SDD na Prince Ave.
8l—Dekliška Marijina družba fare sv. Vida priredi plesno veselico v Twilight Ballroom, 6025 St. Clair Ave.
8. ;— Plesna veselica društva Kras št. 8 SDZ v Slovenskem domu na Holmes Ave.
8.—Carniola	Hive 493 T. M. plesna veselica v SND.
9.—Pevski	zbor Abraševič koncert in predstava v SND.
15.—Društvo Clairwoods št. 40 SDZ ples v SND.
15.—Društvo	Slovenski dom št. 6 SDZ obhaja 30 letnico obstoja v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
16.—Mladinski	pevski zbor črički priredi koncert v SND na 80. cesti.
19.—častna	straža SDZ ples v SND.
22.—Društvo Danica, št. 34 SDZ priredi veselico v SDD na Prince Ave.
22.—Društvo	sv. Ane št. 4 S. N. D. plesna veselica v SND.
23.—Podružnica	št. 41 SŽZ priredi igro in ples v SDD na Waterloo Rd.
23.—Dramsko društvo Ivan Cankar predstava v SND.
29.—Društvo	Ložka Dolina priredi veliko plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
30.—Mladinski	pevski zbor Slavčki koncert v SND.
DECEMBER
14.—Pevski zbor Slovan priredi koncert v SDD na Waterloo Rd.
20.—Svobodomiselne	Slovenke št. 2 SDZ prireditev v avdi- 1 toriju SND.
21.	— Božičnica mladinskega
. pevskega zbora Škrjančki v t Slovenskem društvenem domu 3 na Recher Ave.
21.—Božičnica Slov. mladinske šole v avditoriju SND.
31.—Slovenski narodni dom T na St. Clair Ave. priredi Silvestrov večer v SND.
i
Anglija bo pomagala Zed. državam ustaviti Japonce, ; obljublja Churchill
London, 24. avg.—Pre m ier Churchill je imel danes prvi javni govor, odkar se je bil sestal na Atlantiku z Roosevel-tom. Danes je podal narodu poročilo o tem sestanku in pojasnil današnji svetovni položaj. Churchill je v imenu vlade izjavil, da bo Velika Britanija pomagala Zed. državam zajeziti japonsko nevarnost, ki ogroža ameriške in druge interese v Orientu. Dalje je premier zagotavljal, da je Hitler danes preveč zaposlen na ruski fronti, da bi se mogel obrniti trenutno kam drugam ter da imajo Nemci tako velike izgube v boju z Rusi, da je to popolnoma presenetilo Hitlerja in ga tudi zaustavilo pri napredovanju. Okrog 2,000,000 mož je Hitler dozdaj izgubil na ruski fronti, je zagotavljal Churchill.
Dalje je Churchill izjavljal, "da se Zed. države trudijo doseči sporazum z Japonci, v katerem bi dobili ti svoje poštene zahteve. Toda ako ne bodo imela mirna pogajanja uspeha, bomo šli mi takoj na pomoč Ameriki," je zatrdil premier.
Na vprašanje: kako daleč je že Amerika v vojni, je izjavil Churchill, "da je en gotov mož, ki bi vedel odgovor na to in to je Hitler. Ako Hitler še dozdaj ni napovedal vojne Ameriki, tega gotovo ni napravil iz ljubezni do ameriškega naroda, ali ker nima morda vzroka za to. Tudi v tem slučaju zasleduje Hitler tako politiko, kot dozdaj pri vseh napadih in to je, da uničuje eno državo za drugo. Dveh hkrati si ne upa napasti."
bledenje, kakor je to videti na neki Carpacciovi sliki. Beneške dame so sedele cele dneve na ■ strehah in predajale svoje lase solnčnim žarkom, od časa do časa pa so jih ovlažile z gobo, ki so jo namakale v posebno tekočino. Na glavi so nosile tako zvano "šolano," slamnik brez dna, toda z zelo širokimi krajci, na katerih so bili razprostrti lasje in ki so istočasno varovali obraz sončnih žarkov. Toliko moderne te lepe BeneČanke namreč niso bile, da bi si k plavim lasem želele še zagorelih obrazov.
Mazil in lepotil, lepotnih elik-sirjev, obližev in podobnih stvari je bilo na tisoče vrst. Nič ni pomagalo, da so zdravniki svarili pred rabo dvomljivih mešanic in da so1 pridigarji z vso gorečnostjo nastopali proti takšnemu okravnavanju človeškega obraza, pa pesniki umetno lepoto zasmehovali, ženske so zavoljo tega lepotičenje prav tako malo opustile kakor razkošje z oblekami, ki so jim ga prepovedovale oblasti.

OIHIKAI XAMIHATKM*)
"Tiho, tiho, gospod Bojanec!" je šepetala. "Nikar ne •motite naših plesalcev!"
"Kaj pa je?" je vprašal Lo-vro polglasno. Pomignila mu je in ga peljala k lahno priprtim d urim sprejemnice, od koder se je glasil glasovir in se razlegalo zapovedovanje Radi-vojevo: "Ena, dve, tri! Pazite bolje! Še enkrat polobrat!" Ploskanje ob dlan je krepilo ukaze.
"Oprezno, oprezno!" je šepetala Anica in zadrževala Lovra, "da se ne preplaše!" Glasovir je igrala Helena: trojko pa je plesala Milica med gospodom svetnikom in Vladimirjem. Bila je videti vesela; pazila je strogo, da ni naredila kake napake, se klanjala vestno plesalcema in premišljevala, če nima ta in ona beseda Vladimir-jeva kakega posebnega pomena in če ji ni namenoma stisnil roke.
Lovro in Anica pa sta stala pri durih, stikala glavi skup, šepetala zaupljivo in se muzala. Lovru je zavrela kri, ko se je spomnil, v kakem strahu je bil prihitel na Pristavo; kaj takega ni hotel več pretrpeti. Ujel je Anico za roko in ji začel goreče govoriti na srce. Zardela je in gledala v tla, a roke mu ni iztrgala. Ko je povzdignila oči, je bral Lovro v njih tak odgovor, cla jo je poljubil in brž vprašal, kje je mama.
"V kuhinji," je šepetala ona
"Pojdiva takoj dol!"
"Meni se bo shladilo železo v likalniku. In kaj bodo rekli!"
"Kar hočejo!" Za roke se drže sta prihitela v kuhinjo in go-spej ni bilo treba praviti, kaj imata na srcu.
"Koliko časa pa sta že zmenjena?" se je smejala mati.
"Komaj nekaj minut," je šepetala hči.
"Z besedo, seveda," je popravljal Lovro; "a v srcu jaz že zdavnaj."
"Ali sta dobro premislila, če sta drug za drugega?"	f
"Oh, seveda," je trdil Lovro in Anica je pokimala. Od mate-
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE BLAGOPOKOJNE MATERE
Terezija Mramor
ki je Bogu vdana za vedno preminula dne 25. avgusta 1940
Ob tužni obletnici klečimo, ljubljena mati, na Tvojem grobu,.kjer snivaš večno spanje v sosedščini svojega ljubljenega soproga in našega blagopokoj-nega očeta. Globoko žalostni Vama kličemo: Lahka naj Vama bo tuja zemlja. Žalujoči:
William in Edward, sinova Justine, poroč. Kaušek, hči. Cleveland, O., 25. avg., 1941.
re sta šla ženin in nevesta naravnost med plesalce in se jim predstavila kot zaročenca. Sledilo je živahno čestitanje. Ko je stisnil Vladimir Lovru roko, je ta vzkliknil: "Kaj pa odlašaš ti? Po meni se zgleduj!" in pogledal po strani Milico, ki je zardela pobesila oči in skrila obraz v objemu sestre. Vladimir pa je stisnil ustnice in na-gubančil čelo; a rekel ni nič.
Ples je bil pri kraju. Anica si je natikala slamnik, da pohiti očetu naproti, Lovro je iskal klobuk, svetnik palico, da jo spremita.
"Oj, (tihi vodi," se je šalil svetnik, ko so šli po sončnem potu. "Kako sta se znala skrivati! Do zadnjega trenutja nismo nič vedeli, nič zapazili, nič slutili."
"Ali res ni nihče nič slutil?" se je čudila Anica.
"Ce ti rečem. Nobena živa duša," se je smejal svetnik. "Morebiti še sama nista nič slutila. In vse se je zvršilo brez hrepenenja, brez koprnenja, brez zaprek in ovir, kakor v kaki prav slabi povesti, kjer se že v začetku ve, kakšen bo konec."
"Kaj pa hočeva, dedek?" je vprašala Anica
"Gospod doktorand Čuk bi rekel, da se svetovno izobražene ženske, ki so edino merodajne, ne može na tak preprost način."
"Ker nihče ne mara zanje," je menil Lovro. "Jaz jih prepustim vse Radivoju."
"Prav imate," je dejal svetnik. "Najnezanimivejša življenja so najsrečnejša in vama želim jaz vso srečo."
"Papa gre," je vzkliknila Anica in stekla.
"In moj oče z njim," je dejal Lovro, ko sta prihajala po polju gospod Stojan s puško na rami in stari Bojanec z motiko.
"Ti streljaš vrabce, Pavel," je dejal svetnik, ko so se sešli, "golobje ti pa uhajajo. Premisli, kaj se je bilo zgodilo doma! Ta dva mlada človeka sta se zaročila na vrat na nos, kakor smo rekli včasih. Priporočata se kot ženin in nevesta."
"Bog daj srečo!" je dejal Bojanec in stisnil roko Anici. "Da bi se vedno imela tako rada, kakor se imata danes, in ostala dobra in poštena, kakor so vaju oba učili starši!"
Vsi skupaj so ostali na Pristavi in veselo praznovali zaroko.
Radivoj pa je dejal Vladimi-rju, ko sta šla s Pristave, moško besedo: "Nemara boš v kratkem čul, da se je tudi Radivoj Cuk zaročil."
"Res?" se je silil Vladimir v šalji vglas.
"Bridka resnica."
"A kako? Ali pojdeš izkušnje delat?"
"Smešno, da govorim s svojim bodočim tastom. Saj veš, da pomagam že v Majerjevi pisarni. On potrebuje v trgovini veščega pisarja, ker ni Edvard za nobeno rabo. Starec sicer tudi ne razume mnogo; a da si vendar kar dopovedati. Da bom moral ostati v tem gnezdu, to me najbolj peče. A kaj. se hoče!"
Več ni mogel strpeti Vladimir. Razkačen se je obrnil proč proti domu. Torej zato je tratil čas, zato se trudil! Igre mora biti konec.
Doma je dobil pismo ljubljanskega odvetnika, ki ga je sprejel v svojo pisarno.
"Nocoj se poslovim," je dejal, ko je odhajal popoldne z
doma.
"Hvala Bogu!" je dejala mati, ko je bila sama s hčerjo.
"Zopet se je eden naveličal," je menila Helena, "kakor prej Bojanec, ki je zdaj srečen ženin."
"Oh, da bi .si tudi Vladimir izbral takšno nevesto! Kako pa sta z Milico?"
"Kakor pomladno vreme; včasih se gledata prijazno, potem pa zopet vsak drugam. Bog ju razumi!"
Prišla je gospa Stojanova, srečna mati vesele neveste, in naročila, naj ne prevzemata Draganovi sedaj nikakega dru-pripravami za poroko. "Poma-gega dela, ker se tako mudi s gale bomo vse, jaz in Anica in Milica. Plesanja je konec."
Vadimir pa je sedel , na Ma-jrejevem vrtu z gospodom in
dem in igrali bomo vlogo." Pogledal je na uro. "Točna ni. Obotavlja se. Umljivo. Korak je drzen; ne verjamem, da bi ga storila za koga drugega." Potegnil je zrcalce iz žepa in si ogledal obraz ter se začel čuditi, da je še ni. "Ali se je skesala? Ni možno."
Grmovje tik steze je zašume-da se je zganil Radivoj in urno obrnil. Prihitela je Irma v dežnem plašču, zasopla in plašna, ter postavila predenj dve škatli, čez kateri je vrgla dežnik in sončnik.
"Hvala Bogu, da me ni nihče zapazil!" je sopla. Zdaj pa brž, brž, gospod doktor!"
"Kaj pa pomeni ta prtljaga?" se je čudil Radivoj in jo lovil za roko.
"Ne mudiva se, gospod doktor, čas poteka," je silila ona in
gospo in jemal slovo. Čudil se je, da ni Irme videti, in menil, da sedi za kakim umotvorom ženskih rok.
"Oh, ne, gospod doktor," se je nasmehnila gospa zaupljivo. "Premislite, kaj je prišlo temu nesrečnemu .dekletu na misel. Gospod doktorand Cuk," je šepetala, nagnivši se k njemu, "ji kar ne da miru, vedno ji je za petami. Ona pa ga ne mara kakor Jugovega ne in nekaj dni je že govorila, da ga izplača. Ravnokar je šla skozi vrt z dvema velikima škatlama, v deževnem plašču, z dežnikom in son-čnikom. Menim, da se vrne kmalu."
"Ženska neumnost!" je godrnjal Majer; Vladimirju pa je ugajala ta neumnost; in ko ga je povabil Majer za odhodnico na lov drugega dne, se ni branil in dodal počitnicam še en dan.
"Človek se-mora malo sprehoditi," je utemeljeval vabilo i gospod Majer; "kri že zastaja po vsem životu. Tja na Poja-nico pojdemo, kjer je dosti perutnine. Ali imate puško?"
"Imam; a streljal že nisem celo leto."
"Nič ne de; ta reč se ne poza-j bi." In začel je gospod Majer | zabavati družbo s pripovedova-' njem svojih lovskih dogodkov, i Gospod doktoi'and Radivoj ' Cuk pa je čakal tedaj v pri-'jetne misli zatopljen na samot-Inem kraju zunaj vasi. j "Tako malo čarovnico," si je 1 dejal, "mora človek znati zagovoriti, da postane voljna. Doslej je vodila ona mene, odslej bom jaz njo. Kaj pomaga baronu plemenitost, Jugu graščina in Vladimirju doktorat! —, A če misli to razvajeno dekle, da se bom kisal z njo v Gorenji vasi, se moti. V Ljubljano poj-
umikala roko. "Tecite hitro v vas in dobite voz, da se odpeljeva! Jaz sem vzela samo najpotrebnejše reči s seboj, dve obleki, dva klobua, dežnik in sončnik."
Radivoj je odpiral oči in gu-
bančil čelo: "Cemu pa vo7?"
"Da se odpeljeva, da uideva."
"Hm, tako," je dejal počasi v neprijetni zavesti, da nima denarja pri sebi nič in doma malo. Ni mu ugajal Irmin načrt.
"Meni se vidi to početje predrzno," je učil Irmo, ki je ne-potrpežljivo stopicala sem ter tja. "Menite li, da bi mi vaši roditelji odrekli vašo roko, če
vas snubim odkrito in pošteno?"
"Oh, vse se lahko zgodi! Prav bojim se, da se ne bodo zmenili za najina čustva; in kaj počnem potem jaz, reva!"
"Uboga Irma!" jo je tolažil Radivoj. "Meni pa se zdi, da se preveč bojite svojih roditeljev. Saj vas ljubijo in so naklonjeni meni. A kako bi jih razža-lila, če bi ušla, ko nisva še niti poskusila, če se res ustavljajo najini sreči! Zaliti roditeljev ne smemo, pač pa jih je treba spoštovati; drugače ni blagoslova. Ce mi ostanete zvesta, premagla bova vse zapreke; a za beg je čas v največji ;i!i. Zdaj bi bil prenagljen in neod-pustna napaka."
Irma je sklenila roke vsa obupana.
"Kaj si morate vi misliti o meni!" je tarnala in zakrila oči z rokami.
"Ljubezen opraviči vse, draga Irma. V mojih očeh ste vedno isto blago, plemenito dekle," jo je miril Radivoj.
"Torej pa hitro nazaj, preden me kdo pogreši!"
"Dajte, prosim, bom jaz nesel te škatli."
"Oh, gospod doktor, če ste tako dobri."
Natovorila mu je prtljago in mu pomaknila pod pazduho dežnik in sončnik. "Na to veliko škatlo morate posebno paziti ! Najlepši moj klobuk je notri, lahek in nežen kakor maj-
Gornja slika je bila posneta na ruslco-nemškem bojišču nam predstavlja nemško vojaštvo v napadu na neko neimenovano rusko mesto.
"Ali th« fun in the world" 1« your« at Cedtr Point, tht largest vacation resort on the Great Lake*. Seven miles of •and/ beach extends out into the blue waters of lake Brie.
■very popular outdoor and Indoor sport and amusement await you, including fiihlng, boadng, riding, tennis and golf. Special attraction .. • Ohio's most beaudful summer ballroom. End-leu fan for all the family, foe a day or die entire summer. Hotel Breakers, with 1,000 comfortable, outside rooms, offers you rest fill relaxation. Moderate rates... excellent cuisine.
JU* » T**k KI Km*4 0U$ * ssMuuy hthmu O^kUmdrntd T»Itd* JU// * k" " Sandutky. Sttsmtri /hm ClftUnd mui Dthvti.
Ash fir folder. CEDAR POINT-ON-LAKB ERIE, SANDUSKY, „
m MAimmnm o> m GkihTWW *im M BMW wo* PIU
nikova sapa, tisti, v katerem se vam zdim najlepša. Ta se ne sme pomečkati!
Tako sta šla tiho in oprezno, ona spredaj, on obložen za njo. Trikrat se je prestrašila ona in pošepetala, da kdo prihaja; trikrat je skočil Radivoj s škatlama za mejo. Ko sta prišla do
doma, sta se plazila "; za drevjem in grmo^; šuma, kolikor se je
"Zdajle gresta," je'J la gospa za mizo onadva sta izginila v
(Dalje prihodnji
Robert B. Wallace, 23 letni sin podpredsed''' držav, je bil pozvan v vojaško službo. Gornja s J ga kaže na, zadnji zdravniški preiskavi v Rich111 odkjer bo poslan v Camp Lee.
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna rabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Ave.	HE«aefl
TROJKA
DR. FRANC DETELA

m
■ J
V Los Angeles so se pri nekem podjetju 1 dogovorile ,da ne bodo več nosile svilenih no9a ^ izmed njih ni držala besede, ko je naslednjega juti " j delo kot običajno"v svilenih nogavicah, so jo t01^^ stopile in ji sezule svilene, nogavice. Prizor na nja slika.	^^
ŽENINI IN NEVEŠČ
A MERICA N RADIATOR PRO^l
WOLFF HEATING CO
GRELNI INŽENIRJI	>
Gorak zrak, para, vroča voda, P'^1' (p MBH*	olje, air conditioning. — Popra)" jjj
HbSI	tiamo vse vrste furneze in boUeTJ ■ |
ffiS? nSfiBSI	NOBENE GOTOVINE TAKOj' I
PLAČATE V TREH LETI«* JI
Urad irt razstava vseh predmetov V I
I 1SP* 715 E. 103rd St. U
GLenvile 9218
Vprašajte za našega zastopnika Štefan R°ba
NIČ PREDPLAČILA DO OKTOBRA A