Spomladanski razvajanje v STRAN 11 ■■■■■M^t-T1 -i« V Lučah nasprotujejo ljubenskemu odloku o plovbnem režimu na Savinji V Solčavi na Fletn dupoudni V Zagorju ob Savi najboljši zabavali pevci, rnuzikanti in mladinski zbor tekmovanja komedijanti MPZ OS Nazarje STRAN 4 STRAN 12 STRAN 17 DA, naročam se na tednik Savinjske novice. Naročnino bom poravnal/a na osnovi računa. Naročilo velja do moje pisne odpovedi. Poštnina plačana pa pogodbi št. 3WS Ime tn priimek Naslov Telefon/GSM Jatum_Podpis SAVINJSKE NOVICE Savinjska cesta 4 3331 NAZARJE t ¡ • * 7 > § r Î r. b 3 ït ri O t/i* r* D. D O < O C 3* CLI v j « — CiJ ** O" ta»* -t 3 ro L/l TJ ™ n 3 t 3 "D O O ¡/i s o O CT -i n> rf n CU nt N & ri zr Tî' 13 ist 71 Ol —l o" LA 1- M< O C -O i o i ä l l/l 3. < ot s ■■ ör TT ï ï-ft D O J, (\> II? Iz vsebine: Osrednja knjižnica Mozirje: Arhiv Savinjskih novic digitaliziran od leta 1969 do danes................5 Ljubija: Nevarna cestna rana zakrpana.......................5 Centralna čistilna naprava Mozirje: Glede veljavnosti izbire izvajalca bodo odločili pravni strokovnjaki.....................6 Socialno podjetništvo: Na pot novim podjetniškim projektom v SAŠA regiji.......................................7 Župnija Mozirje: Do praznika polepšan zvonik...........................7 Razstava v Muzeju Vrbovec: Natisnjenje in povečane ilustracije Sama Jenčiča..................................12 Tretja stran Vrtec Mozirje: Ogreli srca in dlani obiskovalcev...................17 Športnik leta 2015 v Velenju: Priznanji tudi v roke Maji Mihalinec in Frančku Gorazdu Tiršku................................18 Namiznoteniški klub Savinja Luče: Zmagovalci 3. slovenske lige..........................21 Plovbni režim na Savinji izziv za Ljubence in Lučane Plovbo po celinskih vodah kot temeljni predpis ureja poseben zakon, ki se v določenih elementih »naslanja« na splošni zakon o vodah. Plovba po celinskih vodah je opredeljena kot plovba po rekah in jezerih, razen plovbe po rekah do meje, do koder so plovne z morske strani. Zakon definira pogoje, ki jih morajo izpolnjevati plovbna območja, plovila in plavajoče naprave ter osebe, ki upravljajo plovila, pristanišča in druga mesta za dostop do vodnega območja, varnost plovbe, elemente plovbnega režima in nadzor nad varnostjo plovbe. Za posamezna vprašanja, ki jih omenjeni zakon ne ureja, se smiselno uporabljajo določbe pomorskega zakonika. Plovbo na posamezni celinski vodi na svojem območju uredi lokalna skupnost (občina) s splošnim aktom (odlokom) o določitvi plovbne-ga režima. Plovbni režim je potreben zaradi varnosti plovbe ob izvajanju turističnih, športnih in rekreacijskih aktivnosti. Občina mora pri določitvi plovbnega režima upoštevati določbe zakona in na njegovi podlagi izdane predpise, predpise o varstvu okolja, ohranjanju narave in voda, sladkovodnega ribištva in urejanju prostora ter naravne danosti in druge pogoje, ki zagotavljajo varstvo človeškega življenja in okolja. Če lokalna skupnost ne predpiše plovbnega režima za posamezno celinsko vodo ali ni sporazuma med občinami, je dovoljena plovba, če to dopuščajo naravne danosti, ob upoštevanju pogojev varnosti, določenih s tem zakonom, in ob pogojih splošne rabe voda skladno z zakonom o vodah. Ker je reka Savinja plovna oziroma se na njej izvaja plovba, je obveza lokalnih skupnosti, skozi katere teče, da z odlokom določijo plovbni režim. Zaradi različnih, včasih celo nasprotujočih si interesov različnih uporabnikov reke je to vse prej kot enostavna naloga, kot izpostavljamo v tokratni temi tedna, pa je velik izziv tudi uskladitev plovnega režima med posameznimi lokalnimi skupnostmi, ki mejijo ena na drugo. Prav takšen izziv je zdaj pred svetniki sosednjih občin Ljubno in Luče. Medtem ko so prvi lani sprejeli potrebni odlok o plovbnem režimu, se drugi z njim ne strinjajo. Potrebno bo usklajevanje, ki pa samo po sebi še ne pomeni, da bodo dejansko prišli do sporazuma. No, karkoli se bo že zgodilo, bomo o tem poročali v Savinjskih novicah - za vas in tudi za vse tiste, ki bodo v bližnji ali daljni prihodnosti raziskovali, kaj se je nekoč dogajalo v Zgornji Savinjski dolini. V sredo bomo v mozirski knjižnici predstavili, kako je vsebina arhivskih izvodov našega časopisa sedaj zavarovana pred propadom, hkrati pa bistveno bolj dostopna kot doslej. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto XLVIII, št. 15, 15. april 2016. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 15, 15. april 2016 3 Tema tedna SAVINJA NAJ ZDRUZUJE IN NE LOČUJE V Lučah nasprotujejo ljubenskemu odloku o plovbnem režimu na Savinji Na marčevski seji občinskega sveta Luče so med drugim obravnavali tudi problematiko plovbnega režima na reki Savinji. Lani oktobra je namreč Občina Ljubno sprejela odlok o plovbnem režimu in pravilnik o vzdrževanju vstopno izstopnih mest, ki za civilno iniciativo iz Luč in tamkajšnje komercialne ponudnike plovbe na reki Savinji nista sprejemljiva. Po županovi obrazložitvi in daljši razpravi so svetniki sklenili, da se pozove Občino Ljubno in se pristopi k oblikovanju skupnega odloka o plov-bnem režimu na reki Savinji, ki bi reševal problematiko v obeh občinah. PRED ČASOM ZE PRIPRAVLJALI SKUPEN ODLOK Župan Ciril Rosc je povedal, da zakon o plovbi na celinskih vodah v četrtem členu določa, da plov-bni režim na posamezni celinski vodi, ki povezuje dve ali več lokalnih skupnosti, uredijo lokalne skupnosti sporazumno. Klavdij Strmč-nik, direktor občinske uprave Luče, je nato razložil, da so dogovori med občinama o oblikovanju skupnega odloka pred časom že potekali. Tako so v letu 2011 pripravili skupni sestanek predstavnikov obeh občin s komercialnimi ponudniki rekreacije na Savinji in predstavniki Ribiške družine Ljubno ob Savinji. Iz Luč so na Občino Ljubno oktobra 2011 poslali pisne pripombe k osnutku odloka, odgovora pa niso prejeli, aktivnosti so nato zamrle. NEJASNOSTI: MEJA, DOVOLILNICE, NADZOR ... V Lučah je tako še vedno v veljavi odlok iz leta 1991, sprejet v bivši skupni občini. Na odlok, ki ga je sprejela Občina Ljubno oktobra 2015, imajo v Lučah več pripomb. Tako med drugim ni definirana pristojnost na delu, kjer poteka meja med občinama na razdalji več kot 500 metrov vzdolž Savinje. Ali sedaj pomeni, da na desnem bregu nje veljavnosti obeh predpisov Občine Ljubno na višjih institucijah ne bi bilo na mestu. K oblikovanju odloka in pravilnika je potrebno pristopiti konstruktivno, predstaviti stališča in poiskati skupne rešitve. Pravne podlage za uporabo Savinje in prostora ob njej so nujno potrebne, saj se tukaj sedaj lahko mudi kdor koli, tudi tujci, ki brezplačno ter brez dovoljenj kampirajo kjer ko- Pristojnost na delu, kjer poteka meja med občinama na razdalji več kot 500 metrov vzdolž Savinje, še ni definirana. Ali to pomeni, da na desnem bregu velja stari, na levem pa novi odlok, je dilema, ki jo vidijo v Lučah. (Foto: IS) velja stari, na levem pa novi odlok, je dilema, ki jo vidijo v Lučah. Razen tega menijo, da bi bilo potrebno definirati prodajna mesta za dovolilnice in v zvezi z dovolilnicami še nekatere druge nejasnosti, kot so cene in popusti, poleg tega tudi, kdo bo preverjal izpolnjevanje pogojev, ki se zahtevajo za izvajanje plovbe. ZAOSTROVANJE NI NA MESTU Svetnik Jernej Plankl je menil, da zaostrovanje med dvema sosednjima občinama in izpodbija- ^ Dodatne multimedijske vsebine za bralce Savinjskih novic ^ vsak petek na ^ www.savinjske.com Ciril Rosc: »Občino Ljubno smo obvestili o sklepu občinskega sveta Luče. Pričakujem, da se bomo predstavniki obeh občin glede oblikovanja skupnega odloka v kratkem srečali.« (Foto: Marija Lebar) Franjo Naraločnik: »Vsekakor smo za sodelovanje z roko v roki in za skupen dogovor o plovbnem režimu na Savinji.« (Foto: Marija Lebar) li in onesnažujejo okolico. S tem mnenjem so se strinjali tudi ostali svetniki in sklenili, naj se Občini Ljubno sporoči mnenje luč-kega občinskega sveta in se čim prej začne z ustreznimi skupnimi aktivnostmi. NA LJUBNEM PRIPRAVLJENI NA SODELOVANJE Župan občine Ljubno Franjo Na-raločnik se je na sklep odzval takole: »Odločitev občinskega sveta Luče se mi zdi pozitivna, saj vodi k dialogu med dvema sosednjima občinama. Na Ljubnem smo si dolgo prizadevali za sprejem odloka o plovbnem režimu na Savinji, ki je potreben, da se formalno uredijo razmerja med različnimi uporabniki, lastniki zemljišč in lokalno skupnostjo. Gotovo bomo pri naših aktivnostih šli naproti argumentom, ki so jih izpostavili v Lučah, in bomo do nadaljnjega zadržali izvajanje nekaterih delov odloka in pravilnika, ki smo ju na našem občinskem svetu sprejeli lani jeseni. Prepričan sem, da bomo s sodelovanjem prišli do skupnega odloka, ki bo sprejemljiv za obe občini in vse deležnike.« ŠMS Marija Lebar 4 Savinjske novice št. 15, 15. april 2016 Aktualno LJUBIJA OBČINA GORNJI GRAD Nevarna cestna rana zakrpana Prejšnjo sredo so bili vozniki, ki pogostokrat uporabljajo cesto med Mozirjem in vasjo Gorenje proti Velenju in obratno, veseli manjšega posega na tej regionalni cestni povezavi. Poškodovano cestišče so VOC-ovi delavci sanirali, promet je bil minimalno moten le nekaj ur. Poškodbe ceste na gorenjskem klancu s savinjske strani so se pristojni lotili lani novembra, ko si je poškodovano cestišče z okolico ogledala geologinja Družbe za razvoj infrastrukture in upravljanje investicij, ki je pripravila projekt za celovito rešitev. Kot začasni ukrep so predvideli popravilo robnikov, zarez rampe na skrajnih točkah usada, dosutje cestišča in asfaltiranje. Napovedali so, da bodo posegi izvedeni, ko bodo vremenske razmere primerne za kakovostno sanacijo. Le nekaj dni namreč ni dovolj za popravilo. A se je zgodilo drugače, saj so napovedan poseg na cestišču poenostavili z rutinsko preplastitvijo in cesta je spet »kot nova«. Tako je planirani dražji projekt v nejevoljo voznikov samo odložil to manjše popravilo. Jože Miklavc Poškodovana cesta na regionalni cesti v Ljubiji je od 6. aprila strokovno sanirana. (Foto: Jože Miklavc) OBČINSKI SVET NAZARJE Sprejeli odlok o obdelavi in odlaganju odpadkov Na marčevski seji so člani na-zarskega občinskega sveta v drugi obravnavi sprejeli odlok o načinu izvajanja in podelitvi koncesije za opravljanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v občini. V prvem branju so svetniki predlog odloka obravnavali v februarju. Občina Nazarje je imela doslej sklenjeno pogodbo o odvozu in ravnanju s komunalnimi odpadki s kon- cesionarjem PUP Saubermacher, ta pa nato pogodbo o odlaganju, predelavi in odstranjevanju ostankov odpadkov s podjetjem Simbio Celje, ki upravlja z regijskim centrom za ravnanje z odpadki RCERO. Sedaj morajo občine s Simbiom skleniti neposredne pogodbe. Po prvem branju je imela statutarno pravna komisija nekatere predloge in dopolnitve, ki so bile v sedanjem odloku tudi upoštevane. Zato so člani občinskega sveta sprejeli sklep in odlok potrdili. Marija Lebar Potrdili prejemnike občinskih priznanj Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Klemen Petek je gornjegraj-skim svetnikom predstavil seznam občanov, predlaganih za občinska priznanja, ki so ga svetniki potrdili. Častni občan bo postal Jože Rem-šak, zlati grb bosta prejela Rafael Kerznar in Stjepan Pavic. Grb občine bo šel v roke Karline Mermal, Marije Pustoslemšek in Gabrijele Marovt. OSREDNJA KNJIŽNICA MOZIRJE Prejemnikov priznanja občine je kar osem, in sicer Tatjana Golob, Petra Marovt, Ivan Šinkovec, Marija Pergovnik, Franc Sovinšek, Lidija Enci, Športno društvo Nova Štifta in Kulturno društvo Godba Zgornje Savinjske doline. Učno najbolj uspešni učenci bodo prejeli Kocbekova priznanja. Letošnja svečanost s podelitvijo priznanj se bo odvijala v Novi Štifti v času občinskega praznika. ŠMS Arhiv Savinjskih novic digitaliziran od leta 1969 do danes V sredo, 20. aprila, ob 19. uri bo v Galeriji Mozirje predstavitev digitaliziranega arhiva Savinjskih novic. Gre za končno dejanje projekta, pri katerem so sodelovali Savinjske novice, Osrednja knjižnica Celje in Osrednja knjižnica Mozirje. Savinjske novice so časopis, ki vestno beleži dogodke v Zgornji Savinjski dolini vse od leta 1969 in je pomemben vir informacij o življenju ter zgodovini na našem območju. Med nalogami Osrednje knjižnice Mozirje so zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva in informacij, zato je že pred leti začela graditi arhiv Savinjskih novic, ki sega vse do prve številke časopisa. Arhiv je bil javno dostopen, zato je obstajala nevarnost fizičnega uničenja arhiva zaradi prepogoste uporabe tiskanih izvodov novic. To je bil razlog za začetek pogovorov in aktivnosti za digitalizacijo našega lokalnega časopisa. Mozirska knjižnica že vrsto let sodeluje z Osrednjo knjižnico Celje, ki je osrednja območna knjižnica celjske regije in kot taka skrbi za razvoj knjižničarstva ter koordinacijo domoznanske dejavnosti. Na tej podlagi so se pred leti začeli napori za digitalizacijo kulturne dediščine. Napori so obrodili sadove v projektih Kamra, kjer je predstavljena digitalizirana kulturna de- diščina slovenskih pokrajin, ter biografski leksikon Celjskozasavski. si, pri katerem sodeluje večina knjižnic na območju Celja in Zasavja. Aktivnosti digitalizacije so se nadaljevale in konec lanskega leta je sodelovanje založnika Savinjskih novic, Osrednje knjižnice Celje in Osrednje knjižnice Mozirje privedlo do konca skupnega projekta, arhiv Savinjskih novic od leta 1969 do danes pa je bil objavljen v Digitalni knjižnici Slovenije (www.dlib.si). Ta veliki dosežek bo predstavljen v sredo, 20. aprila, v Galeriji Mozirje. Ob tej priložnosti bo predstavljena tudi nova spletna stran Savinjskih novic, ki bo omogočala branje zgornjesavinjskega časopisa v elektronski obliki. Roman Mežnar Savinjske novice št. 15, 15. april 2016 5 Iz občin CENTRALNA ČISTILNA NAPRAVA MOZIRJE Glede veljavnosti izbire izvajalca bodo odločili pravni strokovnjaki Mozirski občinski svet je na seji, ki je potekala v torek, 5. aprila, obravnaval odlok o prvi spremembi proračuna za letos. Svetniki so rebalans potrdili v prvem branju in se odločili, da ga takoj potrdijo tudi v drugi obravnavi. Sprememba prinaša najetje povratnih sredstev pri proračunu države po izredno ugodnih pogojih. Z njimi bodo izvedli investicijo v centralno čistilno napravo v Mozirju. PRVI REBALANS Popravek občinskega proračuna je potreben, je navedel župan Ivan Suhoveršnik, zaradi sredstev po 23. členu zakona o financiranju občin, o katerih so bile občine obveščene šele letos, med tem ko je Občina Mozirje proračun za leto 2016 sprejela že lani decembra. Vlada je občinam ponudila možnost, da se poleg nepovratnih dveh odstotkov denarja po OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Po nedavni spremembi statuta Občine Gornji Grad so svetniki na zadnji seji potrdili člane odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe, saj se je po novem statutu število članov odbora zmanjšalo na pet. V svet mozirske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti so imenovali Marijo Rihter. V drugi obravnavi so s pripombami, ki so jih podali na prvi obravnavi, sprejeli odlok o podelitvi koncesije za opravljanje obvezne občinske gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v občini. VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST Direktor gornjegrajske Komunale Zdenko Pur-nat je predstavil izvedbeni program vzdrževanja občinskih cest. Poleg rednega vzdrževanja in čiščenja cest, bankin, prometnih površin, signalizacije in opreme ter zimske službe je Komunala pripravila seznam drugih del rednega vzdrževanja in ostala večja dela, kjer so navedli plazove, mostove in odseke cest potrebne vzdrževalnih del. V zbirni tabeli je Komunala pripravila obračun 23. členu za izvajanje občinskih investicij zadolžijo pri državnem proračunu za 3 odstotke povratnih sredstev. Povratna sredstva se ne štejejo v vsoto skupnega zadolževanja, so brezobrestna, rok odplačevanja je deset let z enoletnim moratorijem. Vsi ti pogoji so zelo ugodni in veljajo za leti 2016 in 2017. Občina Mozirje bi s temi sredstvi - vsako leto gre za 76.000 evrov -sofinancirala prenovo centralne čistilne naprave v Mozirju. SVETNIKI ZADOVOLJNI Z UGODNIM FINANCIRANJEM Spremembo proračuna je predhodno obravnaval odbor za proračun, kakor je poročal predsednik tega odbora mag. Jože Kumer, in predlagal, da občinski svet potrdi spremembo proračuna. Omenjeno vsebino je pretresel tudi nadzorni odbor. Po besedah predsednice Milene Benetek so bili nadzorniki navdušeni, da se planiranih vzdrževalnih del v tem letu - od montaže ograj, talnih označb, strojnih del, čiščenja vegetacije, čiščenja jarkov do vzdrževanja bankin, makadama in drugih večjih del, vse skupaj v znesku 120 tisoč evrov. DVOLETNI PROJEKT UREDITEV CESTE Svetniki so potrdili še sklep o zadolžitvi za investicijo v ureditev lokalne ceste Rogačnik-Le-nart-Mačkin kot-Amer. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je januarja občine pozvalo h koriščenju sredstev v skladu s 23. členom zakona o financiranju občin v letih 2016 in 2017. Občina je v skladu s sprejetim proračunom za leto 2016, načrtom razvojnih programov in sprejetim dokumentom identifikacije investicijskega projekta prijavila investicijo v omenjeno lokalno cesto. Občina bo za projekt prejela 144 tisoč evrov nepovratnih sredstev, 186 tisočakov bo na osnovi 23. člena zakona prejetih kreditnih sredstev, 90 tisočakov bo zagotovila iz lastnih sredstev. Skupna vrednost projekta je 420 tisoč evrov, javni razpis za izvajalca je bil objavljen. Dela se bodo izvajala v dveh fazah letos in prihodnje leto. ŠMS Župan Ivan Suhoveršnik je povedal, da bodo o veljavnosti razpisa za izvajalca posodobitve centralne čistilne naprave razpravljali in odločali pravni strokovnjaki na delovnem sestanku prihodnji teden v Mariboru. (Foto: Marija Lebar) na tak način pridobijo ugodna sredstva za izvedbo potrebne investicije. Pohvali so se pridružili še mag. Samo Kramer in ostali svetniki, saj bo tako finančna konstrukcija mozirskega deleža pri prenovi čistilne naprave zaključena v korist ljudi in okolja. Svetniki so sprejeli sklepa o najetju povratnih sredstev in o rebalansu proračuna. JE RAZPIS ZA IZVAJALCA ŠE VELJAVEN? Posodobitve centralne čistilne naprave se je tikalo tudi vprašanje svetnice Mojce Finkšt o tem, kako je z veljavnostjo razpisa za izvajalca del. Župan Suhoveršnik je povedal, da bodo o veljavnosti razpravljali in odločali pravni strokovnjaki na delovnem sestanku prihodnji teden v Mariboru. Ob tem je direktor občinske uprave mag. Ivo Glušič navedel nekatera pretekla dejstva, saj se je priprava na dogradnjo in prenovo čistilne naprave pričela že pred časom. Vse tri sodelujoče občine Mozirje, Nazarje in Rečica ob Savinji so se leta 2012 in tudi v letu 2014 prijavile na razpise, a neuspešno. Zaradi prijave so morale izbrati tudi izvajalca del. Leta 2012 je bil kot najboljši ponudnik na razpisu izbrano podjetje Esotech Velenje, ki je veljavnost svoje ponudbe redno podaljševalo. Ali torej izbira še velja, bo znano prihodnji teden po sestanku v Mariboru. Marija Lebar Svetniki o vzdrževanju in obnovi cest ter odboru za gospodarstvo 6 Savinjske novice št. 15, 15. april 2016 Gospodarstvo, Ljudje in dogodki SOCIALNO PODJETNIŠTVO Na pot novim podjetniškim projektom v SAŠA regiji V torek, 5. aprila, je v predavalnici Muzeja usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju potekal posvet z delavnico Oblikujmo nove, družbeno odgovorne podjetniške projekte v SAŠA regiji. Na dobro obiskanem srečanju so pobudniki, organizatorji in gostje spregovorili o socialnem podjetništvu, o razlikovanju tovrstnih podjetij od klasičnega podjetništva ter nevladnih organizacij, Vodja podjetniškega centra Pristop Franci Pečnik (Foto: Jože Miklavc) Po dvajsetih letih od zadnjega beljenja je bil zvonik farne cerkve sv. Jurija v Mozirju spričo plesni le tu in tam še bele barve, večinoma pa sive. Župnik Sandi Koren se je zato odločil, da zvonik potrebuje obnovo, na dober odziv pa s predlogom naletel tudi pri faranih. Dela na zvoniku in fasadi župnijske cerkve v Mozirju so se tako pred dobrim tednom dni pričela. Na začetku se je z vodnim curkom odstranila plesen in druge nečistoče. Pod pritiskom je odpadlo tudi nekaj opleska in obrob pod vrhom zvonika. Zidovi so se nato premazali z algici-dom, strupom proti algam in plesnim. Delavci podjetja Lima vzdrževanje d.o.o. iz Šmartnega ob Paki so se lotili temeljitih popravil poškodovanih delov fasade, popravlja se tudi talni zid okoli celotne stavbe. Sledi še barvanje z emulzijo in novi oplesk. Zvonik bo v sveži beli barvi zasijal do 24. aprila, do praznovanja godu farnega zavetnika sv. Jurija, ko bo slovesna maša in po njej promenadni koncert Godbe Zgornje Savinjske doline. Benjamin Kanjir o vladnih ukrepih in spodbujanju tega novega segmenta v Sloveniji ter primerih dobrih praks. V programu posveta so predstavili različne poglede: vodja Podjetniškega centra Pristop Šoštanj Franci Pečnik, direktor šoštanjske občinske uprave Drago Koren in o vladnem strateškem projektu socialnega podjetništva, za- Î Delavci podjetja Lima vzdrževanje so se lotili temeljitih popravil poškodovanih delov fasade zvonika. (Foto: Benjamin Kanjir) družništva in ekonomske demokracije državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik. Podporni program spodbujanja socialnega podjetništva in zadružništva je predstavila vodja sektorja za socialno podjetništvo v ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Nena Dokuzov. O potencialih razvoja socialnega podjetništva in zadružništva v Savinjski regiji je s primeri dobrih praks spregovoril vodja Ustvarjalni-ka podjetnik Matija Goljar. Pobudnik in organizator posveta z delavnico Franci Pečnik je povedal: »Končno smo imeli priložnost v našem okolju pobližje spoznati in izvedeti, kakšno in kako pomembno vlogo ima pri ponovnem zaganjanju gospodarstva socialno podjetništvo in model zadrug.« Tako Slapnik kot Dokuzova si prizadevata, da bi dobilo področje družbeno odgovornega podjetništva mesto v zaposlitvenih možnostih v Sloveniji in tudi v SAŠA sub-regiji. Na dogodku, na katerem je sodelovalo tudi nekaj udeležencev iz Zgornje Savinjske doline, je bilo mogoče ugotoviti, da je uvajanje sistema socialnega podjetništva zahteven model. Na veselje zainteresiranih, ki so prišli iskat pot do rešitve, je motivator in učitelj Tomaž Stritar v praktičnem delu v obliki delavnice v predstavitvi skrei-ranih zaključkov le vlil nekaj upanja. Praktičen del delavnice je bil namenjen razlagi pred tem predstavljenega pristopa. Prisotni so se seznanili z razlikami med nevladnimi organizacijami, ki delajo na področju družbeno koristnega dela, socialnimi podjetji in »navadnim« podjetništvom. Jože Miklavc Udeleženci posveta o socialnem podjetništvu so izvedeli, da nove priložnosti niso enostavno uresničljive. (Foto: Jože Miklavc) ŽUPNIJA MOZIRJE Do praznika polepšan zvonik Savinjske novice št. 14, 8. april 2016 7 Organizacije, Kultura SLOVENSKO DRUŠTVO VZDRŽEVALCEV Vzdrževanje nujno potrebna veja vsake sodobne proizvodnje Člani Slovenskega društva vzdrževalcev, ki s 150 člani delujejo na območju Slovenije, a najbolj intenzivno na območju Šaleške in Zgornje Savinjske doline, so se se-šli na redni letni skupščini. V društvo so včlanjeni vzdrževalci, izobraževalci, obrtniki in podjetniki ter upokojeni vzdrževalci različnih strokovnosti. V velenjskem Medpodjetniškem izobraževalnem centru (MIC) so prisluhnili predavanju Janeza Podlipnika, strokovnjaka za varovanje pred strelami in vzdrževanjem strelovodnih naprav družbe Hermi. Predavanju so prisluhnili tudi dijaki Šolskega centra Velenje, praktikanti MIC-a. Za tem so člani društva z vodstvom pregledali lanskoletno op- Rudi Leskošek: »Le dobro vzdrževana tehnika, zgradbe, stroji in naprave, so predpogoj za nižje stroške in kakovostnejšo produkcijo in stroške dolgoročnega vzdrževanja ter uporabe le-teh.« (Foto: JM) GODBA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Štiri desetletja neprekinjenega delovanja Letos zgornjesavinjske godbe-nice in godbeniki praznujejo štiri desetletja neprekinjenega delovanja. Okrogel jubilej bodo 23. aprila obeležili s slavnostnim koncertom v dvorani kulturnega doma v Nazarjah. Na njem bodo odigrali prerez skladb, ki so jih igrali v teh desetletjih, in se najzaslužnejšim za premnoge uspehe zahvalili s priznanji. Začetek godbeništva v Zgornji Savinjski dolini sega v leta pred prvo svetovno vojno, ko so v Solčavi, na Ljubnem ob Savinji, v Lepi Njivi, Šmihelu in Dol-Suhi delovale domače pleh muzike. Med obema vojnama so aktivnosti večinoma prenehale, kmalu po drugi se je godbeništvo zopet pojavilo na Rečici ob Savinji. Leta 1976 je pod vodstvom Francija Goljufa nastala Delavska godba na pihala občine Mozirje. Slednja se je nato preimenovala v Godbo Zgornje Savinjske doline. ravljeno delo, poslovanje in sprejeli program dela za tekoče leto. Njihov predsednik Rudi Leskošek je naštel vrsto opravljenih del, strokovno izobraževanje in ekskurzije. Ob zavzetem delu posameznikov in vodstva vseh zastavljenih ciljev niso uresničili, ker se srečujejo s pomanjkanjem finančnih sredstev ter slabšo odzivnostjo članov, kar je posledica slabega vzdušja v podjetjih in v družbi. Predsednik skupščine društva Cveto Fendre je izrazil optimizem, saj je vzdrževanje nujno potrebna CENTER STAREJSIH GORNJI GRAD veja vsake sodobne proizvodnje. Poudarek k tej stroki je tudi del izobraževalnih programov v šolstvu, ki usposablja mlade za proizvodne poklice. O koristnosti sodelovanja je spregovoril direktor Savinjsko-ša-leške gospodarske zbornice mag. Franci Kotnik ter člane in vodstvo društva vzdrževalcev povabil k sodelovanju tudi v tem in prihodnjih letih. Menil je, da je stik tako pomembnega društva z gospodarstvom nujnost in priložnost hkrati. Jože Miklavc Popoldan preživet v večinoma ženski družbi Na pobudo godbe so se v glasbeni šoli ustanovili oddelki pihal, trobil in tolkal, kar je omogočilo dvig kvalitete glasbenega izvajanja. Orkester se je iz najnižje težavnostne stopnje tekmovanj pod okriljem Zveze slovenskih godb prebil v prvo težavnostno stopnjo. Godbo je po smrti Francija Goljufa prevzel Tomaž Guček, od leta 2013 orkester vodi Tomaž Pod-lesnik. V teh letih je godba osvojila pet zlatih plaket na tekmovanju godb v zabavnem programu v Ormožu ter tri pokale Ormoža za absolutnega zmagovalca. V koncertnem programu je največji uspeh absolutna zmaga v prvi težavnostni stopnji iz leta 2014. Ob jubileju bodo izdali knjigo, v kateri bodo ob obsežnem fotografskem arhivu opisali zgodovino godbeništva v dolini, seveda s poudarkom na zadnjih štirih desetletjih delovanja. Benjamin Kanjir Center starejših v Gornjem Gradu so obiskale članice Slovenske ženske zveze pri SLS za Zgornjo Savinjsko dolino v družbi Jakoba Presečnika in Ljudske pevke Lipa. Varovancem so namenili lepe besede ob materinskem prazniku in o lepoti življenja. S seboj so prinesle domače dobrote, ki so jih pripravile in razdelile med stanovalce centra. V okviru prireditve so odprli razstavo članic Kulturnega društva likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal, ki je še vedno na ogled. Društvo deluje že 17 let. V tem času so člani izvedli številne delavnice grafike, kiparstva, največ iz slikarstva pod vodstvom oziroma mentorstvom akademskih slikarjev in kiparjev ali drugih uveljavljenih likovnih ustvarjalcev. V slikarstvu ustvarjajo v tehnikah akrila, akvarela, olja, tempere, pastela in oglja. Pri pisanju ikon so spoznali starodavno tehniko mešanja barvnih pigmentov v prahu z jajčno emulzijo. Ustvarjajo na različne podlage platno, papir, les. Slikajo v različnih slogih, tuje jim ni niti pisanje ikon na leseno podlago in poslikava panjskih končnic, so o sebi in svojem delu povedala raz-stavljavke. ŠMS Direktorica centra starejših Francka Voler (levo) se je za prijetno druženje in obogatitev njihove avle zahvalila predsednici društva Gal Branki Ermenc. (Fotodokumentacija centra) 8 Savinjske novice št. 15, 15. april 2016 Organizacije, Iz občin, Ljudje in dogodki DRUŠTVO RAČUNOVODIJ, FINANČNIKOV IN REVIZORJEV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Poskrbeli za izobraževanje ter krepitev telesa in duha Člani Društva računovodij, finančnikov in revizorjev Zgornje Savinjske doline so v nazarskem Muzeju Vrbovec pripravili letno srečanje, na katerem so predstavili svoje minulo delo in načrte za prihodnje obdobje. Uvodoma so si ogledali muzej pod strokovnim vodstvom direktorice Barbare Šoster Rutar. V poročilu o delu je predsednica društva Zdenka Presečnik Firšt povedala, da so v preteklem letu realizirali vse zastavljene naloge. Na internih izobraževanjih so preko video konferenc obravnavali aktual- ne računovodske in davčne vsebine. Spregovorili so o spremembah predpisov ter njihovem vplivu na računovodsko prakso. Organizirali so seminar o novostih in posebnostih pri DDV pri storitvah, na katerem so se seznanili z zahtevnejšimi poslovnimi dogodki. Udeležili so se srečanja računovodij v Porto- Predsednica Zdenka Presečnik Firšt je v svoje poročilo zapisala, da so lani izvedli vse začrtane aktivnosti. (Foto: MŠ) rožu in na njem prisluhnili razpravi o poklicnih standardih, ki naj bi jih vzpostavila stroka. Poleg izobraževanj so poskrbeli tudi za druženja. Za krepitev telesa in duha so organizirali vadbo in pohod ter se podali na kulturne dogodke po Sloveniji. Letos bodo posebno pozornost namenili spremljanju razpisov za finančna sredstva v občinah po dolini. Izobraževanja bodo pripravili, če bo dovolj velik interes. Marija Šukalo ČEBELARSKA ZVEZA SAŠA Črnogorski čebelarji obiskali mozirske kolege OBČINSKI SVET MOZIRJE Znani prejemniki občinskih priznanj in denarne nagrade Občina Mozirje praznuje svoj praznik v aprilu. Slavnostna seja s podelitvijo priznanj bo letos 22. aprila, zato je občinski svet na svoji redni seji 5. aprila obravnaval predloge kandidatov za občinska priznanja. Potrdili so tudi višino denarne nagrade, ki bo podeljena ob tej priložnosti. Direktor občinske uprave mag. Ivo Glušič je povedal, da je znašala denarna nagrada v preteklem letu 1.250 evrov. Enako višino so predlagali tudi za letos. Prisotni svetniki so se s predlogom soglasno strinjali. Glušič je tudi poročal, da je bil v lokalnem časopisu Savinjske novice objavljen razpis priznanj občine za leto 2016. Prispele predloge je predhodno obravnavala komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki je oblikovala sledeči predlog: občinsko priznanje prejmejo Kulturno društvo Godba Zgornje Savinjske doline, Ciril Metod Sem in Društvo Sožitje Zgornje Savinjske doline. Denarno nagrado dobi sekcija zeliščarjev Društva upokojencev Mozirje. Svetniki na predlagane kandidate niso imeli pripomb. Sklep so soglasno potrdili. Ob tem je bila podana še pobuda, da se naj svetniki polnoštevilno udeležijo slavnosti ob občinskem prazniku. Marija Lebar Čebelarji in predstavniki kmetijskega ministrstva iz Črne gore so se udeležili nedavnega dogodka ApiSlovenija v okviru sejemskega dogajanja v Celju. Na večdnevnem obisku so si ogledali Čebelarski center na Brdu pri Lukovici. Skupaj s strokovnim tajnikom Čebelarske zveze Antonom Tomcem so obiskali tudi čebelarje v Čebelarske zveze Saša, točneje Čebelarstvo Ivana Čoparja v Lokah pri Mozirju. Predsednik zveze Ivan Čopar je o obisku povedal: »Njihova želje je bila, da jim predstavimo naše čebelarjenje v AŽ in nakladnih panjih, kako pridobivamo čebelje pridelke in kakšne medene izdelke pripravljamo.« Pri čebelnjaku so si gostje lahko ogledali tukajšnji način čebelarjenja, pridobivanje medu in ostalih če- beljih pridelkov, apiterapijo in aktivnosti api turizma. V točilnici medu so dobili vpogled v evidence, zahtevane pri pridobivanju varnih čebeljih pridelkov, ter se seznanili s pripravo in označevanjem slovenskega medu z geografsko označbo, kar sta predstavila terenski svetovalec Franjo Podrižnik in čebelarski mojster Marko Purnat. Črnogorski čebelarji, predstavniki ministrstva Črne gore, vseh je bilo 47, in strokovni tajnik Anton Tomc so se po treh urah ogleda gostiteljem zahvalili za predstavljene strokovne vsebine in za pogostitev. »Črnogorski čebelarji so nas povabili k sebi, da vidimo, kako čebelarijo oni. Upajmo, da se bomo kdaj odločili za obisk Črne gore in ogled njihovega čebelarjenja,« je še povedal Čopar. Marija Lebar V preteklem tednu so se v senci noči po Ljubnem ob Savinji sprehajali (ali sprehajal, storilci namreč niso znani) grafitarji. Kot kaže, jih je zmotila idilična podoba kraja. Številne stavbe, plakati in še kaj so preko noči dobili novo podobo. Neznanci so jih »obogatili« z raznimi napisi, med drugim tudi lepo urejeno šolo. Napis »mami« na šoli ima pomanjkljivost. Zraven bi ji se neznanec lahko zahvalil, da ga je »vzgojila« in naučila pisati, saj drugače ne bi bil sposoben delati škode na javnih in zasebnih objektih. Mogoče pa se je neo-tesancu preprosto stožilo po mami, saj je bila že pozna ura? NN Savinjske novice št. 15, 15. april 2016 9 Organizacije, Iz občin, Ljudje in dogodki ZBV NOB ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE, KRAJEVNI ODBOR MOZIRJE ZDRUŽENJE IZDELOVALCEV ZGORNJESAVINJSKEGA ŽELODCA Uredili spomenik na mozirskem pokopališču V lanskem letu so v mozirskem krajevnem odboru Združenja borcev za vrednote NOB iz naše doline izpolnili vsa pričakovanja, ki so si jih zadali, je povedala predsednica Stanislava Borovšak. Posebej ponosni so na ureditev spomenika padlim, ki se nahaja na pokopališču v Mozirju. V svojem poročilu je Borovšako-va dejala, da odbor trenutno šteje več kot 120 članov, ki dobro skrbijo za ohranjanje zgodovine v času obeh svetovnih vojn. V preteklem letu so v ta namen pripravili številne proslave ter skrbno skrbeli za vsa spominska obeležja v občini Mozirje. V aprilu so v okviru občinskega praznika pripravili proslavo ob 70-letnici zmage nad fašizmom, konec oktobra pa v sodelovanju z Osnovno šolo Mozirje in nekaterimi društvi komemoracijo ob dnevu spomina na mrtve. Odpravili so se na strokovno ekskurzijo v Radovljico in se udeležili spominskih srečanj v Frankolo-vem, Letušu, Topolšici, Menini, Bočni, Nazarjah in Železni Kapli. Letos bodo v društvo skušali vključiti še več članov, predvsem Predsednica Stanislava Borovšak je poudarila, da uspešno sodelujejo z OŠ Mozirje in društvi. (Foto: PV) Na čelu združenja Rudi Krsnik mlajših. Še naprej bodo skrbeli za grobove in spomenike, jih obnavljali ter se redno udeleževali spominskih dogodkov. Prav tako se bodo odpravili na strokovno ekskurzijo. Velik pomen bodo letos in v prihodnjih letih namenili poglobitvi sodelovanja z osnovno šolo. Kot je dejala Borovšakova, je njihova želja, da se učenci čim več naučijo tudi lokalne zgodovine. Primož Vajdl Člani Združenja izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca so na volilnem občnem zboru izvolili novo vodstvo. Dosedanji podpredsednik Rudi Krsnik, ki je vodil združenje po smrti predsednice Vide Orlo-vic, je postal predsednik združenja. Pri poročilu, ki ga je podal, je izpostavil, da so uspeli realizirati vse zastavljene naloge. Leto je minilo predvsem v znamenju srebrnega jubileja ocenjevanja tega suhome-snatega izdelka. Na 25. ocenitev so izdelovalci prinesli 26 vzorcev. Certificiranje za zgornjesavinj-ski želodec z geografsko označbo, v katerem so trije proizvajalci, je potekalo po predpisanih postopkih. Občine so prispevale svoj finančni delež v dogovorjenih zneskih, le gornjegrajska je med letom slednjega zmanjšala, lučka pa je odrekla finančno podporo. Maja so se udeležili okrogle mize ministrstva za kmetijstvo v Ljubljani. V Mozirskem gaju, kjer je že vrsto let postavljena stalna razstava o želodcu, so sodelovali na bu-čarijadi. V okviru delovanja Med-gen borze na Rečici ob Savinji so v hrvaškem Ludbregu kot nesnovno OBČINSKI SVET LUČE Na občnem zboru so podpredsednika Rudija Krsnika imenovali za predsednika združenja. (Foto: MŠ) kulturno dediščino predstavili izdelovanje želodca. Pomagali so pri vpisu postopka izdelave želodca v Zgornji Savinjski dolini v register žive kulturne dediščine pri Etnografskem muzeju Slovenije. Njihova prednostna naloga za letošnje leto je ocenjevanje zgor-njesavinjske suhomesnate speci-alitete. To bodo izvedli predvidoma tretjo soboto v maju. Ob tem bodo želodec ponudili tudi v prodajo. Marija Šukalo Razširili uredniški odbor občinskega glasila Na zadnji seji lučkega občinskega sveta je župan Ciril Rosc predlagal, da se sprejme sprememba odloka o ustanovitvi in izdajanju občinskega glasila. Doslej sta bila v uredniškem odboru poleg glavnega urednika še dva člana. Predlagana sprememba predvideva odbor, ki ga sestavljajo glavni urednik in še štirje člani. V naslednji točki so imenovali še predstavnika javnosti v senatu za reševanje pritožb zoper policiste. Svetniki so se s spremembo odloka in z imenovanjem uredniškega odbora strinjali. Za izdajo občinskega glasila bosta poslej poleg dosedanje glavne urednice Anice Podlesnik in članic Anete Šiljar ter Simone Funtek skrbeli še Andreja Urh in Špela Robnik. Občinsko glasilo izdajajo navadno pred občinskim praznikom avgusta. Letos po županovih besedah razmišljajo še o spomladanski izdaji, v kateri bi se pretežno predstavila društva, ki delujejo v občini. Na pobudo ministrstva za notranje zadeve je bila na dnevni red umeščena točka o imenovanju predstavnika v senat za pritožbe zoper policiste. Doslej je to zadolžitev v občini Luče opravljal svetnik Jernej Plankl. Občinski svet mu je zaupal tudi naslednji mandat, to je prihodnja štiri leta. Marija Lebar 10 Savinjske novice št. 15, 15. april 2016 Gospodarstvo SPOMLADANSKO KULINARIČNO RAZVAJANJE NA LJUBNEM OB SAVINJI Hotel Planinka izstopil iz okvira povprečnosti in klasičnega vzorca gostinske ponudbe Zadnjega marca in prvega aprila je bilo na Ljubnem ob Savinji posebno vzdušje. V tamkajšnji hotel Planinko v lasti Tomaža in Helene Žerovnik so se prihajali razvajat številni gostje, ljubitelji in poznavalci moderne kuli-narike. V GOSTEH CHEF IZ RESTAVRACIJE LA TRUFFE NOIRE Domači gostinci so imeli v gosteh chefa Erika Lindelaufa iz znamenite belgijske restavracije sredi Bruslja La Truffe Noire. Za ta dogodek so se še posebej pripravili domači vodja kuhinje Erik Lindelauf ob svojih mojstrovinah, ki so naslajale goste Planinke. Zdravko Robič, solastnika gostišča in ostali člani gostinske ekipe. Povsem zapolnjene zmogljivosti dveh terminov za kosilo in še dveh za večerjo so bile velik zalogaj za uresničitev smelega poslovnega izziva. Izšlo se je še boljše od pričakovanja. Erik Lindelauf je povedal marsikaj zanimivega: »Tukaj se počutim zares odlično. Je pa tudi naporno, saj smo na nogah v kuhinji in z rokami za pripravo okusnih menijev od zgodnjih jutranjih ur do poznega večera. Tukaj sem zaradi Helene in Tomaža, saj smo prijatelji. Vesel sem, da so gostje pohvalili sestavo in pripravo menijev ter postrežbo. Vsak krožnik, ki je prišel nazaj v kuhinjo, je bil prazen in pomazan, to pa je bila »hrana« za mojo dušo! MENIJI NA OSNOVI FRANCOSKE KUHINJE S PRIDIHOM LOKALNIH SESTAVIN Meniji so bili pripravljeni na osnovi francoske kuhinje s pridihom lokalnih sestavin iz Slovenije in Zgornje Savinjske doline, kot na primer če-maž, regrat, šparglji, postrv, srna, hruška, rdeča pesa in drugo. Postregli smo tudi specialite-to naše restavracije La Truffe Noire, kar je goveji carpaccio s pinjolami in hruškami, prelito s sokom črnih tartufov v družbi svežih tartufov, koro-mača in staranega parmezana. Pazili smo, da se jedi ujemajo z letnim časom, in to je bistvo pri sestavljanju jedi, kot na primer del pomladnega menija s čemaževo kremo z maskarponejem, obdano s popečeno slanino in posuto s čebulnim drobljencem. Zahvaljujem se celotni ekipi. Naredili so izjemno in trdo delo in vse je bilo popolno! Vesel sem, da sem lahko delil moje znanje s Heleno, Tomažem ter njuno ekipo. Tudi sam sem se ob tem naučil nekaj novega in s seboj v Bruselj odnašam trobentice s korenino, ki jih bom nasadil na domačem vrtu.« -I* ZELO ZADOVOLJNI GOSTJE O skrivnosti odlične priprave sodobno oblikovanih menijev, pomladnega in nordijskega, je Helena Bizjak Žerovnik povedala: »Uporabili smo sestavine po skrbnem izboru, med njimi tu- Lepa sladica, skladnih pomladnih okusov, iz rok Helene Bizjak Žerovnik Lindelauf je še povedal, da je bil s postrvjo, zapečeno s kruhovo skorjico tako zadovoljen, da jo bo po novem vključil tudi v meni v njihovi restavraciji. Tam ima veliko obveznosti, saj se ob prvi Michelinovi zvezdici govori, da naj bi restavracija La Truffe Noire prejela še drugo, tudi po zaslugah tega izjemnega kreatorja prestižne ku-linarike. Gostinci hotela Planinka so goste s postreženo hrano navduševali. di ekološko pridelane surovine. Gostje so bili zelo zadovoljni, nekateri so se vpisali na seznam z rezervacijo za naslednji kulinarični dogodek. Največ pohval smo prejeli za jed z ravioli, polnjene z račjo jetrno pašteto, portovcem ter penasto omako z zelenimi šparglji. Na koncu je delovala fascinantno tudi sladica sončnica z italijanskim meringuem, polnjenim s svežim sadjem, s prelivom pasijonke, s kokosovim sorbetom in karameliziranim sladkorjem. Za nas je bil to prvi kulinarični dogodek v hotelu Planinka, že kar kulinarična revolucija. Upam, da prav tako za naš kraj, za gostinsko prebujanje Ljubnega. Na dogodek smo bili res zelo dobro pripravljeni in težko bi rekla, da bi bilo potrebno kaj spremeniti. Imamo odlično ekipo v hotelu in organiziranost med kuharji ter natakarji je bila usklajena ves čas tako, da je tudi strežba opravila svoje delo izjemno kvalitetno. V prihodnje bomo še nadgradili ponudbo in še s čim popestrili dogodek. Vsi smo se lahko nekaj naučili in za nas vse je bila pozitivna in nepozabna izkušnja,« je še povedala navdušena domačinka. Z dogajanjem, zadovoljstvom obiskovalcev ter poslovnim uspehom je bil zadovoljen tudi direktor, Helenin partner Tomaž Že-rovnik. Tekst in foto Jože Miklavc Savinjske novice št. 15, 15. april 2016 11 Kultura, Čestitke RAZSTAVA V MUZEJU VRBOVEC V NAZARJAH Natisnjene in povečane ilustracije Sama Jenčiča Gozdar, naravovarslvenik in ilustrator Samo Jenčič je z razstavo v Muzeju gozdarstva in lesarstva Vrbovec prijetno popestril obisk mladih in manj mladih obiskovalcev. Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), območna enota Nazarje in Muzej Vrbovec sta ob mednarodnem dnevu gozdov odprla razstavo z naslovom O naravi, še posebej o gozdu. Odprtja so se udeležili večji del odrasli, a je razstava namenjena tudi malčkom in šolarjem. Ob odprtju je spregovoril avtor sam. Njegova duhovitost se je poleg poučnih in zabavnih ilustra- cij razodela še na plakatu o nastajanju ilustracije. Samo Jenčič je ilustriral že preko 60 knjig in knjižic, med njimi učbenike in delovne zvezke, hkrati je sodeloval s Cicibanom in drugimi revijami za otroke in mladino. O sebi pravi, da je imel srečo, ko je Mladinska knjiga iskala nekoga, ki zna risati, a ni slikar. Kot gozdar je bil ravno pravšnji. Zadnjih sedem let dela ilustracije za celovški Mladi rod, hkrati opremlja naravovarstvene teme v raznih objavah. Ob razstavi je vodja območne enote ZGS Anton Breznik med drugim spregovoril o objavljenem raz- Razstavo Sama Jenčiča (na sliki) so mednarodnem dnevu gozdov. pisu za osnovnošolce Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Eno leto bodo učenci ustvarjali literarna in likovna dela ter prispevke na temo Varstva gozdov in boja proti podlubnikom, drugo leto sledi razstava najboljših del. Odprtje razstave po sklopih na- organizatorji postavili na ogled ob (Foto: Slavica Tesovnik) ravnega gozda, vede o njem in o aktivnostih v gozdu, je pripadlo županu občine Nazarje Mateju Pe-čovniku. Ob, s črnim tušem narisanih likih, pobarvanih s pomočjo računalnika, je zaželel avtorju še veliko uspešnih dni. Slavica Tesovnik 11. FLETN DUPOUDNI V SOLČAVI Streljanje s »purflom« in kontrola davčnih blagajn Svoja vrata je za en dan, že enajsto leto zapored, odprla gostilna Pod Turnci. V Solčavi so obiskovalce na »Fletn dupoudni« zabavali pevci, muzikanti in komedijanti. Kulturno društvo Franc Herle je pripravilo uro glasbe, smeha in petja. Na odru Zadružnika so se zvrstili pevci in pevke Mešanega pevskega zbora Tisa, ansambla Šorli boys in Solčavski fantje, solčavske ljudske pevke ter Dejan Iko-vic. V razvedrilnem programu so posegali po narodnih in narodnozabavnih zvrsteh pesmi in glasbe. Rdeča humorna nit so bili običaji in navade ob veliki noči, ko so vaški fantje streljali s »purflom«. Obdelali so davčne blagajne in finančno Mešani pevski zbor Tisa je zapel narodne pesmi. (Foto: Marija Sukalo) Lažni finančni inšpektor (z brki) je naredil zmedo v gostilni. (Foto: Marija Šukalo) poslovanje gostilne. Lažni inšpektor je želel pregledati delovno pogodbo in račune obiskovalcem, a je naletel na odpor gostov gostilne ter gostilničarja. Slednji je imel številne »izgovore«, s katerimi je nasmejal občinstvo. Kmalu se je tako imenovani inšpektor razkril - bil je izseljeni Solčavan, ki se je želel maščevati oštirju za mladostno potegavščino. Številni obiskovalci so poleg duhovne hrane, ki so jo pripravili solčavski kulturniki in gostje, prejeli tudi kulinarične dobrote. Slednje so bile lično postavljene na mize, pripravile so jih marljive solčavske gospodinje. Marija Šukalo 12 Savinjske novice št. 15, 15. april 2016 H Zgodovina in narodopisje Piše: Aleksander Videčnik CERKEV MARIJA NAZARET (NADALJEVANJE IN KONEC) Tik za Dreto sili izpod kraške jame zlata voda »Peričnik«, v napol podrti lipi gnezdijo ptiči; prepevajo tu gori in spodaj v vrbah, ki se klanjajo nad Dreto in obsenčajo stari Vrbovec. Tako imajo svoje veselje letoviščarji in sedanji Nazarča-ni, ki sredi tega najmikavnejšega kotička cele Savinjske doline uživajo blagodati planinskega zraka in sonca, pa tudi blagodati osvežujoče kopeli v globokih tolmunih sinje Savinje. KOKARJE Ko čuješ to besedo prvič, se nehote spomniš različnih Krk in Krčič, misliš na mnogoštevilne med nemškim narodom udomačene besede Gurk, Goerschlitz, Kanker in Gurnitz, ki po svoji obliki in po svoji vsebini ne morejo zatajiti svojega slovanskega porekla; glasne in žive priče neovrženega zgodovinskega dejstva, da je bila zemlja, kjer se sedaj nahajajo ta rečna in krajevna imena, nekoč slovanska, če tudi tam domače ljudstvo govori danes pristno nemško narečje. Naša vas Kokarje pa ne more biti kljub temu nič v sorodstvu z ono Kokro, Krčico, s Krko ali s Krnom; a svet, sredi katerega leži kot skriti biser naše subalpske idile, je v jezikovno-narodnem oziru tako deviški, od vsakega tujega vpliva nedosežen, kakor da bi bil postavljen prav v središče slovenske zemlje; pa te čaka na mehkem zelenem pragu, preko katerega moraš, čepi dekliško nedolžno in ponižno pod sončnimi zračnimi vrati, skozi katera te pelje pot, ako si peš ali v modernem zaprašenem vozilu namenjen v mlado gorsko mestece v blesteči Gornji Grad. Nad Mozirjem moraš pri škofovskem Marijinem gradu zaviti čez Savinjo na levo in že si v dolini, skozi katero dovaža v Savinjo njena podgorska in planinska sestrica Dreta svoje vode s Črnivca, z Menine planine, s Tolstega vrha in s Črete. V tej Zadrečki dolini se vrsti v hladu poskočne Drete, ki z eleganco in lahkoto nosi lahke splave na svojem hrbtu preko visokih jezov, pa tudi v svežem vonju in v osvežujoči senci obširnih gozdov in pogozdenih bregov vas za vasjo, selo za se-lom od Marijinega grada, Nazarij do Gornjega Grada in čez njega do Štajngroba in Nove Štifte pod Černivcem. Če se hočeš ustaviti v Kokarjah, da si jih ogle-daš kot pristno slovensko vas na pragu in pred stranskim vhodom v Savinjske planine, moraš Grad Vrbovec (6) svojo pot prekiniti komaj pol ure hoje za Vrbov-cem in slovenskim Nazarjem tik pod cerkvico, ki jo na levo ugledaš na nizkem oblem holmu sredi duhtečih lip, košatih orehov in smejočih se brajd. V njihovi senci je tik pred cerkvijo skrita tudi mežnarija, kjer priden čevljarček s fatalnim imenom Strgar sosedom popravlja ponoše-ne ter izdeluje tudi nove čevlje, pa ima pri skrbeh za svojo družinico in svojo zemljico še vedno časa dovolj, da ti na kamnato mizo v senco košatega oreha prinese vse slike in znamenitosti, ki jih hrani romarska cerkev Matere Božje ali Device Marije v Kokarjah. Pod holmom se stiska in gnete kakih dvajset kmečkih domov s čednimi gospodarskimi poslopji; med njimi je pri »Martinku« v zelenih visokih brajdah skrita gostilnica, kjer ti ljubeznivi gospodar z veseljem pove lepe domače zanimivosti iz polpreteklega časa. dobro zmečkala in spoprijela. Iz tako zmehčane in dobro prečiščene gline so na lončarskem kolesu izdelovali zgoraj omenjene posode, ne samo za domače potrebe. Lončarili so daleč naokoli, izvažali in nosili so blago na Kranjsko in v Spodnjo Savinjsko dolino. Hodili so črez Slopi in mimo Lipe na Kranjsko v Špitalič, V Tuhinjsko dolino črez Trojane in Čemšenik v Zagorje, preko Save tudi na Kum. Lončeno blago so nosili na hrbtu na krošnjah, lepo v vrste naloženo in s tanko vrvico povezano. Prodajali pa so na Kranjskem največ za žito, v Savinjski dolini za koruzo, ajdo in tudi za denar. Zadovoljno, četudi revno, so živeli od svoje obrti ti lončarji. Peči, v katerih so ožigali piskre, ni več videti. Zadnja lončarja, ki sta še živa, sta Anton in Franc Cigale v Potoku. Moderna industrija s svojim cenenimi strojnimi izdelki je tudi domačo lončarsko obrt v Kokarjah in njih okolici uničila; doma Knezoškof A. B. Jeglič z uslužbenci Uprave Marijin grad (leto 1939) Tam, kjer pada holm nekoliko strmo proti zelenemu polju, zija široka zijalka; izpod nje pa žubori živahen, hladen potoček. Vse je poleti obdano od dozorevajoče pšenice in klanjajočega se težkega ječmena, samega rumenega zlata, v pšenici tu pa tam pretkanega od svetlejšega srebra, vse tja do Drete. Ob njej tri lepa bela poslopja, gostilna Ježovnik, visok jez, žaga, mlin, društveni dom in bogato okrašeno zidano znamenje, ki so ga postavili ter z ladjo, morjem in jugoslovansko zastavo ohranili »Amerikanci«; to so Kokarje ob Dreti! Kakor so nekoč imele mnoge vasi širom Slovenije svoje pristno-domače obrti, tako so tudi v Zadrečki dolini v vaseh »Podgoroj«, v Potoku in v Kokarjah svoj čas izdelovali lončeno posodo, piskre, pokrivalke, latvice, vrče za ocet. Potrebni material, glino, oziroma ilovico, so kopali na raznih krajih, na primer v Goricah, v Graščinski gmajni, največ pa na Firštovem posestvu na Vrheh v Lačji vasi, kjer še lahko vidiš stare opuščene glinenice. Glino so na vozeh dovažali v hiše. Tu so na tleh zbijali s kladivi ali lesenimi kiji glino, da se je izdelani lonci so že davno razbiti ... Samo kako orodje, na primer podnožek za sedenje, kaka nahrbtna krošnja za lonce bi se še dala dobiti. Piskerniki na Koroškem in v Logarski dolini ter mnogoštevilni lončarji v izvenkoroški Sloveniji še hranijo spomin na to lepo staroslovensko domačo obrt. Slava njej! Še je ohranjena stara pesem, ki navaja lončarsko Kokarje: »Kelnerca, rajtngo povej! Mi smo daleč domej. Tam v Kokarjah, tam kjer glina je domej.« KOKARSKA ROMARSKA CERKEV Danes je kot romarska cerkev nekoliko stran potisnjena, hrani pa kaže vidne sledi stare, že minule slave. Nagrobni kamen, ob stranskem vhodu vzidan v cerkveni zid z značilnim grbom in stiliziranimi cvetlicami v nemškem jeziku govori o grobu »Eve Sovie von Ditrigstein, geboren (rojene, op. A. V.) von Gallenstein«, ki je umrla »zu Altenburg« (v Vrbovcu, op. A. V.) 28. februarja 1612. Kamen ji je dal postaviti njen mož »Albrecht Freyherr von Ditrichstein«, ki je bil »Profantmaster zu Petrina«. Nadaljevanje prihodnjič. Savinjske novice št. 15, 15. april 2016 13 Nasveti, Oglasi Dovolimo se spreminjati TJANA BURGER, trenerka za osebnostni razvoj Sprememb bi se morali veseliti. Morale bi biti naša stalnica. Vsaka sprememba v naše življenje prinese nekaj novega, svežega. Napredek. Izboljšave. Žal se jih večina izogiba in boji. SPREMEMBE NISO ENOSTAVNE Ljudje pričakujejo drugačen rezultat, a še vedno izbirajo stare poti. Žal ne gre tako. Stranke prihajajo k meni, ker njihovo življenje ni več prijetno, so depresivni, utrujeni, izčrpani, bolni ... Ujeti so v neke ne-izpopolnjujoče odnose, ne marajo službe ipd. Spremembe niso enostavne. Zlasti zaradi tega, ker na svetu nismo sami. Vpeti smo v neko okolje. Ko se začne proces, se spreminja tudi naše okolje. Sami se sprememb lotimo zavestno, ker bi radi drugačno življenje, a ljudje v okolici to zaznajo kot napad. Takrat se pričnejo tem procesom močno upirati. Deležni ste največjih kritik, češ kaj se z vami dogaja, da ste nekam čudni ... Poznate to? Na tej točki se pričnejo lomiti kopja. Tukaj se začnejo resnične spremembe vašega življenja. Nekaj vas bo padlo v stari sistem delovanja. Našli boste nešteto izgovorov: otroci, partner, služba, ni denarja ... Druga, močnejša skupina, ki se bo ubranila vseh teh napadov, bo začela napredovati. Spremembe bodo pronicale na vsa področja delovanja kot deževnica, ki se zale-ze v vse razpoke, ki jih sreča na poti. Počasi, a vztrajno. Temu primerno se bo spreminjalo tudi vaše življenje. Ob tem se bo pojavil proces »odpadanja in prihajanja«. Določeni ljudje, ki vas ne podpirajo, bodo zapustili vaš svet, a skozi druga vrata bodo prihajali novi. ZAČNITE VERJETI VASE Naša barka nenehno pluje. Na tej poti se spreminjajo vremenske razmere, potniki, temperature, razburkanost morja. Takšno je naše življenje. Polno presenečenj in sprememb. Najlažje ga prejadra-mo, ko se mu prepustimo. Razpne-mo jadra in ujamemo vzgonski veter, bi rekel Peter Prevc. Petru uspeva. Vsakič strmi za perfektnim skokom. Zato trdo dela, se spreminja, popravlja, uči na napakah in lovi vzgonski veter. Enako velja za Tino Maze. Če ste brali o njej, je morala na poti do svojih fenomenalnih rezultatov veliko spremeniti. Predvsem to, da je začela verjeti vase, da lahko stoji na najvišjih stopničkah. Če ne začnemo spreminjati svojega življenja, prične življenje spreminjati nas. To zna biti včasih hudo. Sprva se pričnejo pojavljati notranji konflikti, nato še zunanji. Življenje bo klicalo po spremembi. Najprej bo čisto tiho šepetalo. Poznate tisti notranji glas, ki vztrajno kljuva? Verjemite mu. To je glas duše, ki vam kaže pot, kaj je za vas najbolje. Če ga ne boste poslušali, bo duša šla po svoje. Takrat bo udarilo. Nesreče, bolezni, izgube ... KO ODLOČNOST PREMAGA IZGOVORE Stranka je bila v službi neizmerno nesrečna. Bila je pridna delavka, sodelavci so jo spoštovali, zunanji partnerji ravno tako. Nadrejeni pa .... Nenehno jo je kritiziral, iskal napake, ji spodkopaval samozavest. Veliko je prejokala in se spraševala, če sploh zna delati. Spomnim se, da sem jo nekoč vprašala: »Ste razmišljali, da bi šli na svoje? Da ste to podjetje že zdavnaj prerasli?« V njenih očeh sem zaznala strah in takoj sem zaslišala na kupe izgovorov: »Službe ne morem pustiti, od česa bom pa živela? Imam kredit za stanovanje, navajena sem na določen standard ... « Pri tem sva tudi zaključili. Čutila sem, da sem gospe dala vse, kar sem znala. O njej nisem slišala tri mesece. Nato dobim najbolj osrečujoče sporočilo dneva (navajam dobesedno): »Spoštovana Tjana. Dolgo sem razmišljala, kar ste dejali. Imeli ste prav. Res sem prerasla to službo. m Kot ste dejali, dokler se ne bom cenila in dvignila samospoštovanja, bom ostajala v tej službi. Ogromno sem delala na sebi. Vse, kar ste mi naročili. Potem se je zgodilo. Dala sem odpoved. Dovolj je bilo. O, ja. Bilo me je strah kot psa. Odprla sem podjetje. Sprva je bilo težko. Položnice in podobno. Iz meseca v mesec gre bolje. Veliko delam na sebi. Verjamem vase in svoje delo. Ponosna sem nase. Hvala. Kmalu se zopet vidiva. Še malo morava prečistiti dimnik.« Če želimo boljše življenje, moramo v svoje življenje vnesti spremembe ali se nehajmo pritoževati. PREVZEMITE ODGOVORNOST ZA ŽIVLJENJE V SVOJE ROKE Vse, kar se vam dogaja, ste priklicali v življenje sami. Kljub nežnim in tihim opozorilom »spremeni se, spremeni se ...« niste ukrepali. Ker nam Univerzum želi najbolje, začne ukrepati sam, da nas pripelje tja, kamor moramo priti. Ne krivite nikogar. Prevzemite odgovornost za življenje v svoje roke. Pričnite prepoznavati in upoštevati smerokaze. Okoli nas jih je vse polno. Ne dovolite, da vas lastni razvojni cikel pripelje do zloma. Vse, kar se dogaja, se dogaja v vaše dobro. Ko boste zavestno delali spremembe, vas bo Univerzum podprl. Na vašo pot bodo stopili ljudje, ki jih do zdaj niste poznali. Prejemali boste informacije, kaj in kako storiti, kam iti. Ne sprašujte se. Pogumno in z zaupanjem zakorakajte v življenje. Verjemite. Na drugi strani je vedno nekdo, ki vas bo objel. Program Celovit pristop k zdravemu življenju, ki ga izvajam, je praktične narave. Seznanimo se s teorijami osebnostnega razvoja. V drugem delu teoretično znanje uporabimo v praksi z igranjem različnih vlog. Luštno bo. Vesela bom, če se pridružite. ._J f ■ Celovit pristop k zdravemu življenju V sodelovanju s trenerko za osebnostni razvoj in bioterapevtko Tjano Burger smo za vas pripravili 4-tedenski izobraževalni program Celovit pristop k zdravemu življenju. Kot že sam naslov programa pove, je program zasnovan celovito in se dotakne fizičnega, čustvenega in duhovnega telesa. Namenjen je vsem, ki želite izboljšati svoje življenje na vseh področjih. Vključuje zdravo prehranjevanje, vadbeni proces in delo na sebi preko motivacijskih delavnic. Na motivacijskih delavnicah se bomo soočili s slabimi razvadami in negativnimi vzorci ter jih spremenili v pozitivne. Delali bomo na podzavestnem nivoju, kjer se nalaga vse tisto, ki nas ne podpira pri doseganju naših ciljev. To nam bo omogočilo, da začnemo živeti polno življenje. Program je praktične narave. Več o Tjani si lahko preberete na njeni spletni strani www.upatisiziveti.si. Cena 4-tedenskega programa, ki bo potekal od 5. maja do 2. junija 2016, je 200,00 EUR (z DDV), za naročnike Savinjskih novic pa le 185,00 EUR (z DDV). Cena vključuje: 5 individualno oblikovanih tedenskih jedilnikov, 5 vadbenih enot in 3 motivacijske delavnice. Prijave in dodatne informacije na tjana@upatisiziveti.si ali tel. 040 187 192. Zadnji rok prijave: 28. april 2016 z vplačilom akontacije na TRR Društvo Felicytas, Cankarjeva 2, 3325 Šoštanj, št. SI56 6100 0000 3764 335, odprt pri Delavski hranilnici, v višini 100 EUR (1. obrok), plačilo 2. obroka do 16. maja 2016. 14 Savinjske novice št. 15, 15. april 2016 Kultura, Ljudje in dogodki ZLATA PALETA - RISBA IN GRAFIKA NA POLZELI Galovcem priznanja in certifikati kakovosti KULTURNO DRUŠTVO LIKOVNIH USTVARJALCEV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE GAL Želijo si primernih prostorov za postavitev stalne razstave del V okviru projekta Zlata paleta Zveze likovnih društev Slovenije, ki poteka letos že osemnajstič, so na Polzeli v začetku aprila odprli razstavo Risba in grafika. Med 112 avtorji iz 17 likovnih društev, ki so na natečaj poslali 189 del, je bilo tudi devet članov društva Gal. Ti so poslali šestnajst svojih del. V ožji izbor so se uvrstile Anka Rakun, Blanka Božič in Marjeta Špec. Rakunova z delom sveta Barbara in Božičeva z Marija Nazarska sta za grafiko prejeli priznanje in Špecova za delo Marija pomagaj Brezje certifikat. Certifikat za akvarel je pripadel tudi Božičevi za delo Pogled z Jalovca. Oceno o razstavi je podal mag. Zoran Poznič, ki je povedal, da je strokovna komisija odločala o vsakem delu posebej, v obzir je vzela različne ikonografske ter formalne in formalistične pristope. Pohvalil je kakovost in napredek oziroma dvig kvalitete del. Ljubiteljskim likovnikom naložil odgovornosti za nadaljevanje te zvrsti umetnosti, ki se je rodila z renesanso, saj v visoki umetnosti izgublja svojo vlogo in pomen. »Razstavljena dela so lahko vsem v ponos ter so tehten doprinos slovenski kulturi,« je poudaril Poznič ter podal oceno posameznih del. Priznanja in certifikate je podelila podpredsednica slovenske zveze likovnih društev Leonida Goro-pevšek. Odprtje razstave so s kulturnim programom popestrili tam-buraši KUD Polzela pod vodstvom Mije Novak in pevski duet Ana in Rok Bastl. Z besedami dobrodošlice in pohvale je razstavo odprl župan občine Polzela Jože Kužnik. Marija Šukalo Kulturno društvo likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal, ki mu predsednikuje Branka Er-menc, je preteklo leto zaključilo zelo uspešno. V začetku leta so člani društva od mozirske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti prejeli priznanje ob desetletju in pol svojega delovanja. Dve članici društva sta prejeli bronasti paleti Zveze likovnih društev Slovenije, društvo pa srebrno plaketo. Na tematskih razstavah v okviru Zlate palete je sodelovalo deset članov, ki so za svoja dela prejeli osemnajst priznanj in štiri certifikate kakovosti. Člani so se lani izobraževali na različnih delavnicah pod mentorstvom akademskih slikarjev in kiparjev ter spoznavali zakonitosti risbe, akvarela, akrila na platno, modernega slikarstva in abstrakcije ter realizma. Udeležili so se ex temporov in likovnih kolonij ter s svojimi deli sodelovali na vseh tematskih razstavah, ki so bile organizirane v okviru Zlate palete. Za otroke so pripravili delavnico v vrtcih Velenje in Bočna, svoja dela so razstavili na razstavah po dolini, domovini in tujini. Na volilnem občnem zboru, kjer so Ermenčevi potrdili še en man- Na čelu društva Gal ostaja Branka Ermenc. (Foto: Marija Šukalo) dat, so predstavili plan dela. Letos bodo prav tako poskrbeli za izobraževanja na delavnicah, pripravili samostojne ali skupinske razstave ter se podali na strokovne ekskurzije. Izrazili so tudi željo po primernih prostorih za postavitev stalne prodajne razstave slikarskih in kiparskih del članov. S tem problemom so seznanile tudi župana občine Rečica ob Savinji Vinka Jera-ja, zato upajo, da se bo kmalu našla primerna rešitev. Marija Šukalo Dobitnice priznanj in certifikatov (od leve) Blanka Božič, Anka Rakun in Marjeta Špec (Foto: Marija Šukalo) REČIČAN MATEVŽ LENARČIČ NA POTI OKROG SVETA Slalom med nevihtami in neumnostmi kontrole letenja Oakland Oceanic Svetovno znani pilot Matevž Lenarčič, ki se je na pot okrog sveta podal konec marca, je preletel več kot polovico od 42.000 kilometrov. Po številnih birokratskih zapletih je nekaj več kot 16 ur potreboval za prelet 3846 kilometrov s Havajev do atola Majuro v Marshallovih otokih. Tu bo počival, dokler ne dobi potrebna dovoljenja za nadaljevanje poti. Zaradi predolgega čakanja na Havajih so mu ta namreč potekla. Člani Lenarčičeve ekipe pravijo, da je do zdaj bilo kar nekaj pestrih situacij. Nočno letenje in nočni pristanek na Martiniku ob precej slabi vremenski napovedi, Karibsko »slalomiranje« med nevihtami, zadnji del preleta Mehiškega zaliva v zelo slabem vremenu in seveda zadnja etapa do Havajev. Tu se je bilo po zapisu ekipe GreenLight WorldFlight potreb- no ukvarjati z vremenom, s preobremenjenim letalom in za nameček še z neumnostmi kontrole letenja Oakland Oceanic, ki je zahtevala, da se mora Lenarčič pogovarjati prek kratkovalovne postaje, čeprav so se odlično slišali prek satelitskega telefona. »Birokratski nesmisli res ne poznajo meja, ljudje, ki so plačani, da skrbijo za varnost zračnega prometa, se včasih tako držijo zasta- relih paragrafov, da spravljajo ljudi v nevarne situacije, zato je bilo letenje veliko bolj naporno. Končalo se je z nočnim pristankom na otoku Maui, ki je bil zaradi velikega potniškega prometa tudi zelo zahteven,« so še zapisali. Zgornjesavinjčan v misiji Green-Light WorldFlight meri črni ogljik. Njegova naslednja postaja bo otok Guam v Mikroneziji. Marija Šukalo Savinjske novice št. 15, 15. april 2016 15 Ljudje in dogodki, Informacije Novitete v Knjižnici Mozirje V SPOMIN Jože Brglez - Kugovnik Umrl je velik pobudnik za Ijud-sko godčevstvo in odličen glasbenik. V letih 1989 - 1992 sem zbiral gradivo za knjigo Iz roda v rod, ki sem jo namenil spominu naših ljudskih godcev. Doživljal sem nepozabna srečanja z ljudmi iz vrst ljudskih glasbenikov v naši dolini. Neverjetne zgodbe so mi pripovedovali godci iz različnih predelov naše doline. Vsebolj sem bil prepričan, da moramo razna doživetja ljudskih godcev ohraniti zanamcem, saj je godčevstvo predstavljalo ljudsko kulturo izredne razsežnosti in zanimivosti. Ko sem naletel na Jožeta Brgle-za - Kugovnika, je to pomenilo odkriti vir ogromnega znanja in poznavanja ljudskih običajev. Kot dober godec in duhovit človek je bil Kugovnik s Planine prava posebnost. Kmetoval je tam pod mogočnimi vršaci v čudovitem okolju. Zelo sem se navezal nanj in iskal pri njemu sledi za moje raziskave. Povedal mi je, da je že z dvanajstimi leti pričel igrati na harmoniko. Pri tem se je zanašal na svoj posluh, saj note tedaj še ni poznal. Vzor mu je bilo domače okolje, saj so njegovi domači igrali že nekaj rodov nazaj. Pripovedoval mi je, kako so se z njim največ ukvarjali trije strici, ki so imeli med godci velik sloves. Naj povem neko značilnost hribovskih kmetij -povsod je bilo kakšno godalo pri hiši, tako mi je dejal Kugovnik. Kugovnikov stric mu je povedal, da so godci želeli igrati ne le domače viže, pač pa tudi kakšne splošno znane glasbene komade. Tako so iz Jam nad Radmirjem iskali vire sodobne glasbe pri izumitelju Antonu Ja-mniku, ki je znal igrati marsikaj »umetnega«. Ker je bil invalid, so ga pozimi v snegu kar prenašali iz kraja v kraj. Za Jamnikom je postal neke vrste »kapelnik« Martin Brglez. Med godci je veljalo pravilo: »kdo je vižen, bo tudi godel«. Na sploh pa so igrali »fraj glave« in če jih komad dobro uspel, so rekli, »da je fajn viža«. V dolgih pogovorih sem izvedel mnogo zanimivega od Jožeta Brgleza -Kugovnika. Imam ga v najlepšem spominu kot človeka polnega znanja in izrednega spomina. Spoštovanje njegovi nepozabni osebnosti. Aleksander Videčnik V SPOMIN Anton Mlačnik 1934 - 2016 Na gregorjevo, 12. marca, seje v Lučah zbralo veliko dobre pesmi in zvokov željnih poslušalcev, največ med njimi upokojenih domačinov, a ni manjkalo niti glasbenih gostov, ki so popestrili praznični večer. Deseto obletnico prepevanja večglasne moške skupine pevcev lučkega društva upokojencev so pospremili prijatelji s Koroške, Kranjske in iz Zadrečke doline. Na odru so se kmalu pojavili pevci, ki so po etnografskem petju znani daleč po deželi. Štiri-, pet-, celo šestglasno petje je doma le tu, v malem, slikovitem kraju med Raduho in Rogatcem, kar je že pred desetletji potrdila tudi muzikologinja Jasna Vidakovič. In s temi pevci je na oder kot trinajsti, s pomočjo opornice, stopil tudi Anton Tonček Mlačnik - pevec, citrar, prejemnik številnih priznanj za pesmi in lastne skladbe. Pel in s citranjem pospremil jih je avtor sam, a so jih zapeli tudi v različnih sestavih lučkih ljudskih pevcev. Zapeli so ubrano, barvito, pripovedovali so zgodbe kraja in ljudi. Le nekaj kasneje je Mlačnik na odru stal s sestro Pavlo Robnik. Odložil je berglo, sedel za mizico s citrami in zaigral. Milozvočno so zvenele strune, Pavla je pela svoj visoki glas in nihče si ni predstavljal, da je to njun zadnji skupni nastop. Nekaj dni kasneje se je Tonček Mlačnik poslovil za vedno, za seboj pa pustil neverjetno glasbeno zapuščino, milino in nostalgijo po lepem, po izjemnem. Kruta usoda ga je že v mladosti prikrajšala za radoživost mladih parov in srečo z lastno otročadjo. Ko si je opomogel od skoraj smrtne poškodbe v gozdu, je svojo energijo in talent usmeril v glasbo. Njegove citre so kmalu postale sinonim za »luč«, za Luče, za etno in izvirno melodijo. Med citrarji je bil priznan kot unikaten glasbenik in prijatelj z visoko cenjenim načinom poučevanja. Prejel je številna ugledna priznanja, med njimi tudi zlato plaketo Občine Luče, s sestro sta postala znan pevski duet. 17. maja 2014 mu je bila v Lučah na 2. slovenskem citrarskem večeru podeljena listina častnega člana Citrarskega društva Slovenije. V svoji skromnosti je predano delal dalje, ustvarjal in razveseljeval ljudi. Slabi dve leti kasneje se je iztekla njegova zemeljska ura, njegove citre so utihnile. Tiho, kot je živel, je Tonček Mlačnik odšel. Njegova kulturniška, pevska in citrarska zapuščina je občudujoče velika. Na pokopališču v Lučah bodo njemu v spomin gorele svečke, prižgana bo luč, med ljudmi pa bodo živele melodije strun, ki so sredi marca za vedno obmolknile. Tekst in foto: Jože Miklavc LEPOSLOVJE: Sureau, François: Inigo : roman o sv. Ignaciju Lojolskem, Svet, Erna: Radoživa Špela, Vse za denar, Fadelle, Joseph: Cena, ki sem jo plačal, Ber-ni, Romana: Ko se zaljubiš, Karlovšek, Boris: Tajni policijski sodelavec, Šturm, Milica: Impresije, Matičič, Ivan: Moč zemlje : pripoved o boju za slovensko Koroško, Keilson, Hans: Nasprotnikova smrt, Lewis, C. S.: Velika ločitev, Batista Napotnik, Tina: Tunel, Lavagnino, Alessandra: Družina Da-neu, starinarji, Kenner, Julie: Usliši me, Garwood, Julie: Neukrotljivo poželenje, Sreš, Marija: Pod krošnjo stare jablane, Pages Jorda, Vicenc: Pismo angleški kraljici. 16 Savinjske novice št. 15, 15. april 2016 Kultura, Ljudje in dogodki, Oglasi 25. DRŽAVNO TEKMOVANJE OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV SLOVENIJE ZAGORJE OB SAVI Najboljši mladinski zbor tekmovanja MPZ OŠ Nazarje V minulem tednu je v Zagorju ob Savi potekalo 25. tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov Slovenije. V treh dneh je nastopilo kar 52 zborov. Mladi zgornjesavinjski zbori so skupaj s svojima zborovodkinjama znova dokazali, na kako visokem nivoju je otroško in mladinsko zborovsko petje v naši dolini. Mladinski pevski zbor (MPZ) OŠ Nazarje je osvojil zlato priznanje z odliko in naziv najboljšega mladinskega zbora revije, Otroški PZ OŠ Nazarje je za nastop prejel zlato, Otroški PZ OŠ Mozirje pa srebrno priznanje. V treh dneh je v Zagorju je nastopilo več kot 2000 mladih pevcev iz izbranih najboljših otroških, mladinskih, dekliških in mešanih mladinskih zborov. Za odlične nastope zborov mladih zgornjesavinjskih pevcev sta zaslužni zborovod-kinji iz nazarske in mozirske osnovne šole, Katja Gruber in Lijana Blagovič. Nazarski pevci se že več let uvrščajo v sam vrh slovenskega zborovskega petja. Zborovodki-nja Gruberjeva je MPZ OŠ Nazarje tudi tokrat pripeljala do zlatega priznanja z odliko in posebnega priznanja za najboljši MPZ revije, ki si ga tok- rat delijo z MPZ Glasbene šole Rogaška Slatina. Odlično se je pod vodstvom Gruberjeve izkazal tudi otroški PZ, ki je prejel zlato priznanje. Gruberjeva je na reviji prejela posebno priznanje za najboljšo sestavo sporeda za MPZ. Na tekmovanju se je odlično izkazal tudi Otro- ški PZ OŠ Mozirje, ki je pod taktirko zborovodki-nje Lijane Blagovič prejel srebrno priznanje. Vse zbore, tako nazarske kot mozirskega, je na klavirju spremljal že večkrat odlikovani korepetitor Toni Acman. Tatiana Golob Mladinski pevski zbor (MPZ) OŠ Nazarje je osvojil zlato priznanje z odliko in naziv najboljšega mladinskega zbora revije. Zborovodkinja Katja Gruber je prejela posebno priznanje za najboljšo sestavo sporeda za MPZ. (Foto: Janez Eržen) VRTEC MOZIRJE Ogreli srca in dlani obiskovalcev Otroci, ki dopoldneve preživljajo z vzgojiteljicami v mozirskem vrtcu, so na prvi aprilski petek znova iz svojih src staršem, dedkom in babicam ter mnogim drugim podarili velik del sebe. Na parketu Športne dvorane Mozirje so peli, plesali in igrali ter skupaj z vzgojnim osebjem prip- Vrtčevski otroci so na parketu Športne dvorane Mozirje oživili običaje dedkov in babic, kar je publika sprejemala z velikim veseljem. (Foto: Benjamin Kanjir) ravili tradicionalno prireditev Od srca k srcu, ki je bila namenjena obujanju starih običajev. Kot je dejala ravnateljica Mateja Glušič, se otroci v vrtcu najraje igrajo. Pod strokovnim vodstvom je ta igra velikokrat namenjena učenju in spoznavanju tudi običajev dedkov in babic. Najmlajši so kosili in grabili travo, jo zložili na voz in odpeljali. Fantje so očistili avtomobile in svoje ljubice odpeljali na izlet. Na delovni brigadi so se lotili gradnje ceste, dekleta so skrbela za okrepčila. Naslednja skupina je zaplesala tvist. Fantje so zaigrali podoknice. Dekleta so uživala, dokler vseh skupaj z metlo ni pregnala huda mama. Na naslednjem plesu je blestela Anna Marija, deklica, za katero so vrteške delavke lani organizirale dobrodelno prireditev. Pevski zbor je ob spremljavi harmonike zapel venček narodnih. Sledila je jajčarija in brez trgatve tudi ni šlo. Na kmečki ohceti je bilo prav veselo rajanje. Za konec so se z dvema pesmima predstavile še vzgojiteljice. Benjamin Kanjir I Savinjske novice št. 15, 15. april 2016 17 Šport, Oglasi PRIREDITEV ŠPORTNIK LETA 2015 MESTNE OBČINE VELENJE Priznanji tudi v roke Maji Mihalinec in Frančku Gorazdu Tiršku V Domu kulture Velenje so 5. aprila podelili priznanja v lanskem letu najuspešnejšim športnicam in športnikom iz mestne občine Velenje. Za najboljšega športnika invalida v letu 2015 je prejel priznanje strelec Franček Gorazd Tiršek iz Gornjega Grada, športnica leta 2015 je atletinja Maja Mihalinec iz Mozirja. Športnica invalidka leta 2015 je Tjaša Lenko, športnik leta 2015 je deskar Tim Kevin Rav-njak in ekipa leta 2015 je Rokometni klub Gorenje Velenje. Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič in predsednik Športne zveze Velenje Bogdan Pla-znik sta pozdravila nominirance in goste. Športni gost je bil boksar Dejan Zavec, ki je športnikom podelil priznanja. Franček Gorazd Tiršek je v streljanju z zračno puško postal državni prvak. Na tekmovanju svetovnega pokala je v Osijeku osvojil prvo, v Sydneyju drugo in v Fort Benningu tretje mesto. Gornjegrajčan je član Strelskega društva Mrož in slovenske reprezentance v streljanju z zračno puško. Maja Mihalinec je na svetovnem atletskem prvenstvu v Pekingu z doseženim rezultatom iz- polnila normo za nastop na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru. V teku na 200 m je osvojila 19. in na 100 m 32. mesto. Na dvoranskem evropskem prvenstvu v Pragi je v teku na 60 m osvojila 16. mesto. V teku na 60 in 100 metrov je pos- Atletinja Maja Mihalinec iz Mozirja je športnica leta 2015. (Foto: MM) 'Ti - -n T1 Strelec Franček Gorazd Tiršek iz Gornjega Grada je prejel priznanje za najboljšega športnika invalida v Velenju, in to že šestič zapored. (Foto: FP) tala državna prvakinja. Mozirjanka je bila zelo uspešna tudi na mednarodnih mitingih v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, Italiji in na Hrvaškem. IS I 18 Savinjske novice št. 15, 15. april 2016 Organizacije, Ljudje in dogodki DRUŠTVO SV. MARTINA, KD NAZARJE CENTER STAREJSIH GORNJI GRAD Izdelovali in krasili butare V tednu pred veliko nočjo so na tržnici Nazarje v Bohačevem to-plarju potekale delavnice, kjer so si obiskovalci lahko izdelali in po lastni volji okrasili butare ali jih kupili. Delavnice je organiziralo društvo sv. Martina iz Nazarij. Društvo sv. Martina deluje v okviru Kulturnega društva Nazarje. Njihovo glavno poslanstvo je ohranjanje tradicionalnih vrednot in običajev. V ta namen pripravljajo različne delavnice in dogodke, ki oh- ranjajo slovensko ljudsko izročilo. Poleg tega premorejo ljudski pevski zbor, ki poje v cerkvi, v času martinovanja pa se odpravijo na romanja po cerkvah v Zgornji Savinjski dolini. Zaradi ohranjanja ljudskih običajev so organizirali te delavnice, ki so bile dobro obiskane. Vsi, ki so na ta dan obiskali nazarsko tržnico, so bili nad to dejavnostjo vidno zadovoljni. Primož Vajdl Pomladno vzdušje med stanovalci Toplo vreme je stanovalce spodbudilo k pripravi sadik. (Fotodokumentacija centra) Obiskovalci so si lahko izdelali in po lastni volji okrasili butare. (Foto: Primož Vajdl) Marca so stanovalce centra starejših v Gornjem Gradu obiskali šolarji. Le-ti jim vedno ogrejejo srca s svojimi nastopi, tokrat so s sabo prinesli še pomladno vzdušje. Otroci iz vrtca iz skupin Luni-ce, Sončki in Zvezdice so plesali in peli, učenci pa so deklamira-li. Folklorni plesalci so s plesi ponesli misli stanovalcev v njihova mlada leta. Pred veliko nočjo so stanovalci poskrbeli za obujanje velikonočnih običajev. Nabrali so material za butare in jih izdelali, barvali so pirhe in nesli žegen k blagoslovu v domsko kapelo. Toplo vreme jih je spodbudilo k urejanju okolice doma in pripravi vrtičkov, za katere že pridno pripravljajo sadike. ŠMS PRIJATELJSTVO JE KOT PESEM NA REČICI OB SAVINJI Pesmi, ples, recitacije in glasba navdušile številno občinstvo »Prijateljstvo je sonce, zato sledi mu, je nežna pesem, zato mu dodaj refren, je veriga, zato bodi njen člen ...« so sporočali učenci in učenke rečiške osnovne šole na prireditvi Prijateljstvo je kot pesem. Šopek pesmi in recitacij je bilo svojevrstno darilo za dan žena, materinski dan, za štirideset mučeni-kov in velikonočne praznike. Z njim so nastopajoči prve in druge triade sporočali, kako radi imajo svoje najbližje in prijatelje. Obiskovalce je pozdravil ravnatelj Peter Podgoršek in povedal, da pomlad poleg prebujanja narave doda njihovi šoli tudi pester kulturni utrip. Z njim otroci pokažejo, kaj vse so se že naučili. »Na šoli letos deluje več kot trideset interesnih dejavnosti in številne obšolske aktivnosti. Mnoge med njimi so povezane s plesom, petjem, glasbo, kulturo, umetnostjo in literarnim in dramskim ustvarjanjem. Sodelujemo z nazarsko glasbeno šolo in Harmo centrom Primoža Zvira. S temi dejavnostmi si otroci popestrijo šolske dni,« je dejal Podgoršek in dodal, da veliko dela v oblikovanje kulturnih prireditev in motivacijo otrok vložijo razredničarke in mentorice. Da je res vloženo veliko dela in truda tako učiteljic kot otrok, je bi- lo razvidno iz programa, ki so ga pripravili. V njem so se prepletale pesmi, recitacije in glasba ter ske-či in ples. Energija, ki so jo prireditvi dodali nastopajoči, je navdušila številne obiskovalce. Marija Šukalo Veriga prijateljstva, ki so jo sestavili rečiški osnovnošolci, je bila sestavljena iz različnih vrednot. (Foto: Marija Šukalo) Savinjske novice št. 15, 15. april 2016 19 Ljudje in dogodki, Šport OSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD Koncert pevskih zborov Cicido Konec meseca marca je potekala že 57. območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov Zgornje Savinjske doline Cicido. Območna izpostava Mozirje Javnega sklada RS za kulturno dejavnost je s pomočjo OŠ Frana Kocbeka koncert organizirala v Gornjem Gradu. Prvi del je bil namenjen mlajšim in otroškim pevskim zborom, drugi del je bil rezerviran za mladinske pevske zbore. Revije se je udeležilo veliko mladih, nadobu- dnih pevcev. Zbralo se jih je namreč več kot 450. Mesto strokovne spremljevalke je prevzela dr. Dragica Žvar. Pevci so številno občinstvo popeljali skozi različne žanre glasbe, od ljudskih do bibličnih skladb. Nekaj pesmi je bilo napisanih posebej za to revijo. Pevci so bili nagrajeni z bučnim aplavzom. Erika Prislan Nastopajoči: 1. del koncerta: Mlajši OPZ OŠ Gornji Grad, Mlajši OPZ OŠ Nazarje, OPZ OŠ Blaža Arniča Luče, Mlajši OPZ OŠ Rečica ob Savinji, OPZ POŠ Nova Štifta, OPZ OŠ Ljubno ob Savinji, OPZ POŠ Bočna, OPZ OŠ Mozirje, Starejši OPZ OŠ Gornji Grad 2. del koncerta: MPZ »Voice« OŠ Gornji Grad, Starejši OPZ OŠ Nazarje, Starejši OPZ OŠ Rečica ob Savinji, Združeni MPZ OŠ Blaža Arniča Luče in MPZ OŠ Ljubno ob Savinji, MPZ OŠ Rečica ob Savinji, MPZ OŠ Nazarje, MPZ OŠ Mozirje Nastopil je tudi Otroški pevski zbor OŠ Mozirje z zborovodkinjo Lijano Blagovič, ki je minuli teden na državnem tekmovanju otroških in mladinskih pevskih zborov Slovenije prejel srebrno priznanje. (Foto: Erika Prislan) ČETRTFINALE DRŽAVNEGA PRVENSTVA V KOŠARKI ZA MLAJŠE IN STAREJŠE DEKLICE V MURSKI SOBOTI Lučke košarkarice tudi letos odlične V Murski Soboti sta potekala državna četrt-finalna turnirja v košarki za starejše in mlajše deklice. Na njih sta nastopili tudi ekipi iz Osnovne šole Blaža Arniča Luče. Obe sta si nastop na teh turnirjih zagotovili z visokimi zmagami, najprej na medobčinskih prvenstvih in zatem na področnih prvenstvih. Najprej so s svojimi nastopi opravile starejše deklice, ki so ponovile lanskoletni dosežek in zasedle 10. mesto v državi. V Murski Soboti so igrale zelo dobro in za las zgrešile uvrstitev v polfinale državnega prvenstva. Na prvem srečanju so presenetile košarkarice iz Vojnika in jih premagale z rezultatom 26:14. Na drugem nastopu proti domačinkam, ki je odločal o potniku v polfinale, Lučankam nikakor ni steklo v napadu. Bilo je vse preveč zgrešenih čistih metov in polaganj, svoje pa je dodal tudi sodnik, ki je z nekaterimi odločitvami pomagal domači ekipi, da so na koncu tesno slavile z rezultatom 22:18. Mlajše deklice so v Murski Soboti merile moči z ekipama iz Šmarij pri Jelšah ter OŠ III Murska Sobota za nastop v polfinalu državnega prvenstva. Najprej so se pomerile z ekipo iz Šmarij pri Jelšah, ki so jo lansko sezono premagale. Tokrat jim igra ni stekla in zmage z 21:17 so se veselile igralke iz Šmarja. Tudi na drugem srečanju pro- ti domači ekipi Lučanke niso bile preveč razpoložene, kar so igralke iz Murske Sobote znale izkoristiti in slavile s 45:33. Vseeno varovanke Rajka Rudnika ne morejo biti razočarane, saj je na prvi stopnji s tekmovanjem pričelo preko 250 šol iz vse Slovenije, mlajše košarkarice iz Luč so na koncu zasedle 19. mesto. Tako mlajše kot starejše košarkarice so lahko pod vodstvom športnega pedagoga Rudnika zadovoljne, saj že kar nekaj let zapored kažejo odlične predstave na državnih tekmovanjih in spadajo med najboljše ekipe v vzhodnem delu države. Marija Šukalo Ekipa mlajših košarkaric Osnovne šole Blaža Arniča Luče z mentorjem Rajkom Rudnikom se je med 250 osnovnimi šolami uvrstila na 19. mesto. 20 Savinjske novice št. 15, 15. april 2016 I Šport NAMIZNOTENIŠKI KLUB (NTK) SAVINJA LUČE Igralci NTK Savinja zmagovalci 3. slovenske lige V soboto, 2. aprila, sta v Lučah potekali zadnji dve tekmi zadnjega kroga 3. slovenske namiznot-eniške lige v sezoni 2015/2016. Domačini so se razveselili dobrih rezultatov in osvojitve naslova prvaka. Da se je letošnja sezona končala za ekipo iz Luč res sanjsko, so fantje poskrbeli že dopoldne, ko so brez pomoči kapetana Jureta Slatinška premagali nasprotnike iz Škofje Loke z rezultatom 5:4. Tri zmage je prispeval Janez Tomše, dve je dodal Patrik Rosc. Priložnost za igro sta tokrat dobila tudi mlada perspektivna namiznotenisača iz Luč, Aljaž Pančur in Matic Čopar. SMUČARSKO DRUŠTVO BELI ZAJEC Naraločnik in odlična v Udarna trojica NTK Savinja: (z leve) Janez Tomše, Jure Slatinšek in Patrik Rosc s pokalom prvaka v 3. slovenski namiznoteniški ligi. (Fotodokumentacija kluba) V popoldanski tekmi proti dru-gouvrščeni ekipi NTK Prebold je v ekipi nastopil tudi kapetan Sla-tinšek, kar je pripomoglo domačinom do prepričljive zmage s 5:0 Napotnik hitrih in s tem do popolnega izkupička 16 zmag v prav toliko tekmah te li-gaške sezone. Poleg končne zmage ekipe NTK Savinja v 3. slovenski ligi in napredovanja v 2. kakovostni razred v državi je Jure Slatinšek ob koncu sezone prejel še nagrado za najboljšega igralca lige, saj ob doseženih 28 zmagah ni utrpel prav nobenega poraza. Edina konkurenta v bitki za najboljšega igralca lige sta mu pravzaprav bila le soigralca Patrik Rosc (27:0) in Janez Tomše (25:0). Lučani so na ta način sklenili izjemno uspešno sezono, med katero so osvojili še vrhunsko 3. mesto v pokalu Slovenije in na ta način pokazali, da se je kakovostni namizni tenis resnično priselil tudi v Zgornjo Savinjsko dolino. Marija Lebar disciplinah 2. POMLADNI SEJEM V MOZIRJU Rabljena športna oprema se je uspešno prodajala Za Janom Napotnikom (levo) in Nejcem Naraločnikom so odlične uvrstitve v hitrih disciplinah. (Foto: Bojan Napotnik) Kljub pomladnemu vremenu se smučarska sezona še ni zaključila. Na Krvavcu se je odvijalo državno prvenstvo v hitrih disciplinah. Nejc Naraločnik je postal dvakratni državni prvak v kategoriji U18 v disciplini superveleslalom in smuk, Jan Napotnik je bil šesti v alpski kombinaciji in peti v smuku v kategoriji U21. »Za nameček sta v smuku vozila odlično in generalno osvojila 17. mesto Jan Napotnik in 22. mesto Nejc Naraločnik. Minimalni zaostanki za odličnimi smukači kažejo na to, da jima je hitrost v uži- tek in da v bodoče lahko poseže-ta po najvišjih članskih uvrstitvah,« je tekmovanje povzel trener Bojan Napotnik. Zaenkrat je v slovenskem pokalu Naraločnik v kategoriji U18 na tretjem mestu, Napotnik pa na šestem mestu v kategoriji U21. Oba sta pred sezono imela težave s poškodbami in zdravjem. Kljub temu je za Nejcem odlična sezona, Jan pa je napredoval zadovoljivo. Naraločnik je letos sodeloval tudi na olimpijskih igrah mladih v Lille-hammerju. ŠMS V soboto in nedeljo, 2. in 3. aprila, je bila športna dvorana v Mozirju prostor, kjer so lahko športni navdušenci in rekreativ-ci izbirali novo in rabljeno športno opremo. Sejem je po vzoru zimskega sejma nove in rabljene smučarske opreme organiziral Gornjesavinjski smučarski klub Mozirje. Med ponudbo ni manjkala oprema za tekače, kolesarje, rolkarje - razna rabljena športna oprema in ponudba novih večnamenskih zaščitnih oblačil. Sejem je popestrila ponudba avtodomov in potovalnih kombijev. Predsednica Gornjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje Mojca Križ je povedala, da se sejem počasi »prijemlje«. Glede na lansko leto je bila tako ponudba kot prodaja bolj uspešna, je pa res, da so pričakovali še večjo ponudbo artiklov za prodajo. ŠMS Ponudba je bila pestra, a si v Gornjesavinjskem smučarskem klubu Mozirje v prihodnje želijo še več artiklov. (Fotodokumentacija GSK) Savinjske novice št. 15, 15. april 2016 21 Šport, Pisma bralcev, Kronika, Oglasi STRELSKI KLUB MENINA Prva pomladna tekma Konec marca so člani Strelskega kluba Menina organizirali tekmo v streljanju z malokalibrsko puško z optiko. Tekma se je odvijala na strelišču v Zagradišču, udeležilo se je je preko dvajset strelcev. Najboljši rezultat je dosegel Jernej Prodnik, drugi je bil Ciril Kolar in tretji Marjan Prodnik. ŠMS Jernej Prodnik (desno) in Marjan Prodnik sta zasedla prvo in tretje mesto. (Foto: ŠMS) PD REČICA OB SAVINJI IN PGD GRUŠOVLJE 10. Velikonočni pohod na Ojstri vrh Start pohoda izpred grušoveljskega gasilskega doma. (Foto: MŠ) Planinsko društvo Rečica ob Savinji in Prostovoljno gasilsko društvo Grušovlje sta organizirala velikonočni pohod na Ojstri vrh. Slednjega so že deseto leto pripravili v spomin na preminulega gasilca in zvestega planinca Franca Ropa Mokričevega. Udeleženci so se na pot podali izpred gasilskega doma v Gru-šovljah proti šentjanški cerkvi, kjer Komunala Mozirje - letno Iz letnega poročila Komunale Mozirje, objavljenega v Glasilu Občine Mozirje decembra preteklega leta izhaja, da uživamo neoporečno pitno vodo iz neoporečnega vodovodnega sistema. Žal pa iz poročila ne razberem, koliko vzorcev je bilo odvzetih iz posameznih zajetij ter kakšni so bili rezultati. Pričakoval bi namreč primerjalno vzorčenje zajetje-rezervo-arji-konzument. Če so namreč vsi bakteriološki in kemični vzorci »v redu«, brez indikatorjev fekalnega onesnaženja, me, kot tudi mnogo drugih občanov zanima, zakaj je voda hi-perklorirana in ima tako visoko vrednost rezidualnega klora? Za- poročilo o kvaliteti vode kaj, če je voda tako »v redu«? Gre za zavajanje potrošnikov? Gre za prikrito potencialno nevarnost? Kaj je bilo s hipotetično okužbo pitne vode in mogočo posledično obolevnost na Ljubnem pred leti? Se lahko kaj podobnega ponovi? Kako daleč je zamenjava prepovedanih azbestno cementnih vodovodnih cevi od zajetij do rezervoarjev in konzumentov? In trdota pitne vode? Marsikateri lastnik novejših velikih gospodinjskih aparatov bi bil za ta podatek hvaležen. Že v naprej hvala za odgovore. Franci Steiner Šmihelska cesta 7 3330 Mozirje so se jim priključili še drugi. Nato so se povzpeli do Jermančnika in Žirovnic ter Negojnice, kjer jih je pričakal gospodar Jonež. Na Ojstrem vrhu so prebirali poezijo iz Ropove zbirke pesmi Na valovih življenja. Po besedah vodje poti Janeza Kuharja je bila pot prijetna in nezahtevna, saj jih letos na poti ni presenetil sneg. Marija Šukalo IZ POLICIJSKE BELEZNICE • NEPRIDIPRAVI Z GRAFITI NAD FASADE Ljubno ob Savinji: V noči na 5. april so neznani nepridipravi na Ljubnem ob Savinji z grafiti popisali več kot deset objektov. S tem so povzročili večjo materialno škodo. • VLOM V GOSTINSKI LOKAL Mozirje: V noči na 5. april je neznani storilec vlomil v gostinski lokal v Mozirju. Pri tem je poškodoval vrata, odnesel pa ni ničesar. Policisti za nepridipravom še zbirajo obvestila. • ZAGOREL TRAVNIK Lepa Njiva: 6. aprila ob 13.46 uri so v Lepi Njivi, kjer je prišlo do travniškega požara, posredovali gasilci PGD Mozirje. Gasilci so požar pogasili ter pregledali območje. O škodi ne poročajo. • NASILJE V DRUŽINI MED ROJSTNODNEVNO ZABAVO Varpolje: 8. aprila v jutranjih urah so bili policisti obveščeni o kršitvi javnega reda in miru v kampu Menina v Varpoljah. Na kraj je odšla patrulja, ki je z zbiranjem obvestil ugotovila, da je prišlo med rojstnodnevno zabavo med možem in ženo do kaznivega dejanja nasilništva in kaznivega dejanja nasilja v družini. Kršitelju je bila izrečena prepoved približevanja, prav tako bo zoper njega podana kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo. Savinjske novice št. 15, 15. april 2016 22 Zahvale Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. Takrat, zvonovi, zvonite lepo... (A. M. Slomšek) ZAHVALA ob slovesu od naše drage mame Jožefe MUHOVIČ 21. 3. 1930 - 26. 3. 2016 z Rečice ob Savinji Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in bili dobri z njo. Hvala duhovnikom p. Silvinu Krajncu, Davidu Zagorcu in Janezu Bračunu ter vsem sodelujočim pri poslovilnem obredu. Hvaležni smo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izraze sožalja, darovane mašne in druge namene, za cvetje in sveče. Hvala Jelki in teti Micki za lepo vežico, Francki in Mileni za vso pomoč. Zahvaljujemo se za podporo, ki je je bila zadnja leta deležna mama Pepca in vsa naša družina. Hvaležni smo njeni dolgoletni zdravnici dr. Kramerjevi. Hvala vodstvu in požrtvovalnemu osebju v Domu Janeza Krstnika Trnovo, hvala vsem, ki ste našo mamo tam obiskovali. Hvala za vsako sočutno misel in dejanje, ki lajša težo slovesa. Ostaja prostor v srcu, namenjen samo njej. Sin Jože z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega partnerja, sina in brata Stanislava FILČIČA iz Nazarij 9. 6. 1976 - 14. 3. 2016 se iskreno zahvaljujemo podjetju BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje, Šoli vožnje Verdev, LD Dreta Nazarje, osebju NMP ZD Žalec ter vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih našega življenja. Žalujoči: Tanja, mama Jožica in Matjaž z družino Ko prideš mimo, tu postoj, ni treba jokat za menoj. Kar zdaj si ti, to bil sem jaz, kar zdaj sem jaz, to čaka vas! Spomin na moža - ata! Komu ni drag - komu ni svet.? Umre nam mož - ata prerano, ko je dočakal komaj 54 let! V SPOMIN Francu CAJNERJU 6. 3. 1955 - 13. 4. 2009 iz Pustega Polja 18 Še vedno se sprašujemo, zakaj tako hitro si odšel, zakaj? A s tem se potolažimo, da tam ni več trpljenja, zate tam je raj. Njegovi domači Bolečino lahko skriješ, tudi solzo zatajiš, a praznine, ki ostane, nikoli ne nadomestiš. ZAHVALA ob izgubi našega dragega Jožeta FURSTA iz Spodnjih Pobrežij 12. 2. 1957 - 5. 4. 2016 se iskreno zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ki ste našega Jožeta imeli radi. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in za svete maše ter da ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih. Vsi njegovi OBVESTILO BRALCEM Bralce Savinjskih novic obveščamo, da je rok za oddajo čestitk, zahval in malih oglasov za tekočo številko v torek do 15. ure. Kasnejše objave sprejemamo samo po vnaprejšnem dogovoru. Malih oglasov po telefonu ne sprejemamo. Savinjske novice št. 15, 15. april 2016 23 Za razvedrilo Cvetke NI NAM LAHKO Na gospodarskem vrhu SAŠA regije, ko so se zbrali predstavniki paradnih konjev s tega območja, je podjetnik Iztok Podkrižnik (desno) pobaral generalnega direktorja HSE Blaža Košoroka (nanj so zaradi ukrepov zmanjševanja stroškov in dolgov jezni mnogi v Šaleški dolini) češ, kaj ga tare, da se zdi tako osamljen in zagrenjen. A je Blaž menda dejal: »Ja, vam je lahko. Vas vsi zaposleni ubogajo, povrh vsega pa izdelujete tudi puške. Elektrike pa se danes nihče ne boji!« KO SNUBCI IZKAZUJEJO SVOJO »LEPŠO« PLAT Rok Prušnik (levo), član ljubenskega kulturnega društva in ljudski godec: »Tako sem zaljubljen v to kelnerco, da ti jo ne dam.« Ledrasti fant Miran Žerovnik, ljubenski kulturnik: »Saj bo sama prišla k meni, le tebe brcnem in boš odletel kot knof z gat.« Milena Praznik, članica ljubenskega kulturnega društva: »Hej, fanta! Še vedno velja, da, kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima.« KAM SO VSI DINARJI ŠLI? Gregor Preprotnik Cenk, gostilničar v Pod Turnci na Fletn dupou-dni: »V omari sem imel denar, pa mi ga je molj pojedel. Skrival sem marke, šilinge, dinarje, sedaj pa je nekdo zacopral v njej dekle.« Tjaša Pečovnik, Lublančanka Hiacinta istega dupoudneva: »Haj, Solčavčki! To ne drži, nisem opazila nobenega molja in še manj denarja. Sicer pa bi raje imela službo kelnerce pri vas v Solčavi, kot raziskovala omaro.« Savinjske novice št. 15, 15. april 2016 24 Križanka, Informacije h m '01 t-Ju jM SitiS lajanje perzija sla. poželenje ameriški igralec (cruise) stroj za rahljanje in čiščenje pre diva žena odiseja v gr mit pristanišče na z. honšuja, japonska glavno mesto senegala november (star.) zbirka umetniških del stroj za žaganje hlodov v deske glavni Stevnik oel stopala pod nartom oksid sestav kit sestavil: peter udir ilegalno ime edvarda karde ua območje ob muri in njenih pritokih bogovi v nordijski mitologiji preprost plug soprog tone vogrinec kdor živi v skalnatem svetu plod stročnic vodja upora rimskih sužnjev fiatov avto kitica iz osmih enaj-5tercev italijanski modni kreator (giorgio) večja količina dragocenosti kdor igra pozavno poldrag kamen rumeno rjave barve polivka nekdanji češki atlet [zatopek) zgradba, sestava nadav, naplačilo francoski igralec (reno) znak za ton kemijski simbol za rute m j vprežni drog pri vozu makao potujoči pevec pri st. grkih mišo kovač tvor pihanje ameriški satirik (buchmald) smučka tovarne elan drag kamen hafner, edo robert redford kdor njuha tobak manjši KUP zemlje, ki ga izrije krt pesem podoknica kikiriki Novitete v Knjižnici Mozirje STROKOVNA LITERATURA: Rifel, Lucija: On živi : 25 vprašanj o bioetiki, Rutar, Dušan: Hendi-kep, delo in družba, Peljhan, Matej: Fototerapija : od konceptov do praks, Aguilera Roca, Rosa: Kako biti srečen z 1, 2, 3 - otroki? Va- ute, Delphine: Yvonne, otrok dvorec, Thomaasenn, Maryot: Pogovori, Franki, Viktor E.: Zdravnik in duša : osnove logoterapije in bivanjske analize, Jelinčič Boeta, Klemen: Henohova knjiga, Thomas, Angela: 52 stvari, ki jih otroci potrebujejo od mame, Kojc, Martin: Prebujajoči se človek. MLADINSKA LITERATURA: Pajenk, Ivana: Čudežna stopala, Hrovat, Uroš: Vampirski paradižniki, Zelinka, Mira: Kraljestvo morja, Mazzini, Miha: Zvezde vabijo, Kodrič Filipic, Neli: Požar, Haughton, Chris: Ššš, imamo načrt, La-inšček, Feri: Kuža Goldi se igra z žogicami, Isol: Kulturna izmenjava, Noguera, Cesc: Gospa Marija, Howarth, Naomi: Zgodba o vrani, Schneider, Antonie: Gospod Vesel in gospa Mrak, Schami, Rafik: Kako se je pogumni očka nehal bati tujcev. Slovarček: AKITA - pristanišče na zahodu Honšuja; AOMEN - Makao; Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): EKSEMPLAR, BORSALINO, OPAT, UMAG, NAK, TROLA, NINA IVANIČ, ATE, LILI, TRAVAR, CRES, TOF, RADOVAN, TUTU, DR, AFEKT, APIS, KATO, JAN, OPROG, BARIN, NEOPREDELJENOST, ALMA, DAMAŠČANKA KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 16. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 15, 15. april 2016 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 15. april ob 15.30. Športni park Mozirje Nogometna tekma ND Mozirje : NK Fosilium Šentjur (st. dečki) ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Gorenja vas (člani) ob 19.30. Kulturni dom Rečica ob Savinji Gledališka predstava Mož, ki si ne upa ob 19.30. Kulturni dom Mozirje Koncert Šaleškega študentskega okteta Sobota, 16. april ob 9.00. Bohačev toplar v Nazarjah Sadjar na tržnici ob 16.30. Športni park Mozirje Nogometna tekma ND Mozirje : Kovinar Štore ob 17.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji 46. območna revija odraslih pevskih zasedb Zgornje Savinjske doline ob 18.00. Gornjegrajska katedrala Dobrodelni koncert vokalne skupine Perpetuum Jazzile Nedelja, 17. april ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma ND Mozirje : NK Šoštanj (ml. dečki) ob 15.00. Kulturni dom Mozirje 20. jubilejno Družinsko petje Ponedeljek, 18. april ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji Test hoje na 2 km ob 19.00. CDM Rečica ob Savinji Druženje ob knjigi Torek, 19. april ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 16.00. Mozirski gaj Tradicionalna rez vinske trte ob 17.00. Mozirski gaj Posaditev drevesa v spomin na Slavka Avsenika ob 17.00. Knjižnica Solčava Ura pravljic: Kratkovidna žirafa Sreda, 20. april ob 17.00. Knjižnica Ljubno ob Savinji Ura pravljic: Oliver peče tortice ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico ob 19.00. Galerija Mozirje Predstavitev digitalizacije Savinjskih novic ob 19.00. CDM Rečica ob Savinji Predstavitev knjige Slavice Tesovnik Naročje spirale Četrtek, 21. april ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Kratkovidna žirafa ob 17.00. Športna dvorana Mozirje Prireditev ob 30-letnici delovanja Društva Sožitje Zgornje Savinjske doline ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Proslava ob dnevu upora proti okupatorju ob 19.00. Kulturni dom Rečica ob Savinji Predstava Blazno resno o najstnikih Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. MORDA STE ISKALI PRAV TO KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. TRGOVINA ZAGOŽEN Plinske jeklenke 2kg+, gasilni aparati, šivalni stroji, kvalitetne barve za les. Prodaja in servis. tel. št. 03 839 48 01; 031 513 752. Slemenšek s.p., Ljubija 212, Mozirje ŽIVALI - PRODAM Prodam prašiče, 100-140 kg, možna dostava; gsm 041/561-893. Prašiče, najboljše mesne pasme, brezplačna dostava, Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodam teličko čb, staro 6 tednov, za nadaljno rejo; tel. št. 58-35-239. Kravo sivko s teletom, dobro molznico, prodam; gsm 031/585-735. Prodam bikca s.r., težkega 150 kg; gsm 031/855-186. Prodam teličko simentalko, staro en teden; gsm 041/783-427 Kupimo krave in telice za zakol; gsm 031/832-520. Kupim teleta in telice, 200-500 kg; gsm 051/372-468. Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. Bikca, teden dni starega, kupim; gsm 051/247-698. Kupim telička, cca. 100 kg, neoštevilče-nega, čez poletje; gsm 031/677-019. Prodam kosilnico, 165 cm disk, nerabljeno, puhalnik bider z motorjem; gsm 070/537-588. Ugodno prodam svinjski krompir; gsm 031/627-133. Prodam kosilnico pottinger (bobnasto), 185, lepo ohranjeno in servisirano; gsm 031/557-996. Prodam suha bukova drva, cepljena (metrska); gsm 031/557-996. Prodam rabljeno masivno smrekovo kuhinjo z jedilnim kotom; gsm 041/513-270. Prodam novo žensko motoristično jakno št. S/38, zelo ugodno; gsm 041/339-031. Prodam nov otroški stol za hranjenje, oranžne barve, in voziček quinny spe-edi, zelo ohranjen, zelo ugodno; gsm 041/339-031. Prodam previjalno mizo, bukev barve, s predali, kot nova, 60 eur, jogi dormeo, otroški, 70 x 120 cm, pol leta rabljen, 30 eur; gsm 031/582-897. Prodam leseno klado za sekanje mesa in kupim jesenov les; gsm 031/800852. Prodam mešana cepljena drva, 7 palet; gsm 041/783-494. Prodam eko kocke konopljine slame za zastirke vrtov; gsm 031/620-284. DRUGO - KUPIM Kupim puhalnik bider za seno, brez motorja; gsm 041/838-608. DRUGO - PODARIM Podarim bojler (5 l) in armaturo armal; gsm 070/550-759. VOZILA - KUPIM Kupim traktor in vso ostale kmetijske stroje; gsm 031/736-727. VOZILA - PRODAM Prodam opel astro, l. 1999, dobro ohranjeno in vzdrževano, z letno vinjeto, tehnični do 2017, letne in zimske gume; gsm 031/891-780. Prodam alfa romeo 159, 2,4 JTDM, letnik 2006; gsm 041/410-369. Prodam renault scenic 1,9 tdi ali menjam za mlado govedo; gsm 041/755508. Prodam tomos atx, l. 1990, lepo ohranjen in vzdrževan, cena 380 eur; gsm 041/573-983. OSEBNI STIKI Sem iz okolice Žalca, iščem punco staro do 45 let; gsm 031/807-376. NEPREMIČNINE V okolici Nazarij oddam opremljeno dvosobno stanovanje; gsm 041/416809. V Mozirju damo v najem enosobno stanovanje; gsm 041/710-283. Iščem hišo za najem; gsm 030/240670. Oddam skladišče v najem; tel. št. 5831-520. ŽIVALI - KUPIM DRUGO - PRODAM Savinjske novice št. 15, 15. april 2016 26 Oglasi Kolikokrat ste že »poslikali« zanimiv in prijeten dogodek, digitalnih fotografij pa nikoli več pogledali? Fotografije v svoji fizični pojavni obliki nikoli ne bodo in niti ne smejo izumreti. Človeški spomin je namreč dokaj temeljita stvar, ni pa trajna - zato moramo za trajne spomine poskrbeti sami. Fotoknjiga je storitev, ki bi jo lahko opisali kot nekakšno »vse-v-enem« rešitev za naše spomine, ujete z digitalnim fotoaparatom. Govorimo o tematski knjigi, v katero so vkomponirane naše slike, besedilo, ozadja, najlepši del pa je to, da zadevo čisto sami oblikujemo kar preko spleta. KAKO DELUJE FOTOKNJIGA.NET? Omenjeno storitev ponuja za mnoge že znana spletna stran Fotoknjiga. net. Sistem Fotoknjiga.net deluje torej preko interneta, zato na domačem računalniku ni potrebna nikakršna namestitev programske opreme. Storitev je brezplačna, uporabnik plača le stroške tiska fotoknjige, ko se zanjo odloči. Ustvarjanje fotoknjige preko sistema Fotoknjiga.net je enostavno, znanje, ki je potrebno za ustvarjanje, pa je mogoče osvojiti v zelo kratkem času. PREDNOSTI FOTOKNJIGE Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv, so neponovljivi. Lepo urejeni bodo v fo-toknjigi shranjeni za vedno, vsak pa jih bo z veseljem pokazal prijateljem in sorodnikom - malce drugače kot klikanje po prenosniku, mar ne? Savinjske novice št. 15, 15. april 2016 27 Fotoknjiga v primerjavi s klasičnimi fotoalbumi nudi veliko možnosti pri ustvarjanju. Kombinacij med ozadji in postavitvami okvirčkov je ogromno, vedno pa lahko tudi sami prispevamo h končnemu videzu. KOMENTARJI FOTOGRAFIJ Kdor je že kdaj urejal običajen fotoalbum, dobro pozna težave pri pisanju podpisov pod fotografije. V nekaterih fotoalbumih to sploh ni mogoče, pri drugih pa je to opravilo zamudno - sploh pa zoprno, če nimamo lepe pisave. V foto knjigi je to enostavno. Pod vsako fotografijo lahko napišete kratek komentar, ki ga lahko po mili volji spreminjate, dokler z njim niste zadovoljni. S FOTOKNJIGO PRIHRANITE ČAS Kot lastnik digitalnega fotoaparata imate gotovo veliko fotografij na računalniku, nikoli pa ne najdete časa, da bi naredili izbor in jih dali v izdelavo. S fo-toknjigo prihranite čas. Ko oblikujete fo-toknjigo, obenem že delate izbor fotografij, ki jih ni treba pošiljati v izdelavo fotostudiu, in ko fotografije postavite v fotoknjigo, ste obenem že prihranili čas, ki bi ga sicer izgubili z vlaganjem izdelanih fotografij v fotoalbum. KOMU JE NAMENJENA FOTOKNJIGA? Fotoknjiga je namenjena vsem, ki nimajo posebnega oblikovalskega znanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij naredili nekaj več. Če pa izdelanim predlogam dodamo še svojo umetniško žilico, bo pa izdelek naravnost fantastičen. Fotoknjigo ustvarjate na internetu,zato ni potrebna instalacija nobenega programa. Otročje lahko boste dosegli izredno lepe rezultate tudi brez oblikovalskega znanja. Naročnik: Savinjske novice d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje i Masaža, zcu nose.cn.Lct ... ... za popolno S p ros Kh. v C*i povezanost maMice t obokom! M a saža za nosečnice je nežna in naravna metoda za sprožanje nnsečnke in hlajenje noseintikih težav brez stranskih učinkov. Gesta na lepo Njivo l7ar 3J3G Mozirje TEL:+38610)18210100 info.iapArtnirijimoirrje.si www.aparm11ajima2irje.ii Masaža ugodno vpliva na: * krvni in limfni cbtok ¥ živčni sistem * tožo in maičobno tkivo * peristaltika m presnovo * mJJI« kosti sklepne in obsklepne strukturo notranje organe preprečuje nastanek stri j, ohlapnost kože po porodit, olajSa bo leč i ne v križu in preprečuje zastoj limfe v telesu Kovo! Masaža za nosečnice (50 min): eur Masaža za nnsečnice - delna {30 min): 25 eur 0 m. MOBTEL MOZIRJE Na trgu 51 (ob gostilni PrpekJ tel./faks: 03 583 4235, GSM: 051 30 30 03 Delovni čas: pon.-pet.: 8.00 -19.00, sob.: S.OO-13.00 POOBLAŠČENI PROUAJALEt POOBLAŠČENI PRODAJALEC TELEKOMA StOVENUE ZA STORITVE MOBITEL, SiOL IN DRUGE STORITVE TELEKOMA SLOVENIJE IZBO« tZ AKCIJSKE PONUDBE MO BITE LOV: Alcatel 01 Ga Ptoj_ Akcijska * Samsung G aid "V S7 uoAntafl* v mr