250 Naši dopisi. Iz Celovca 25. jul. (Poziv k svečanosti na spomin Antonu Janežiču.) Živiš na veke — in slaviti mora Te naše matere najzađnji sin! V nedeljo 13. avgusta se bode obhajal spomin enega najvećih in zaslugepolnih budnikov in delavcev na slovenskem slovstvenem polji; spomin našega umrlega Antona Janežica, bivšega c. kr. profesorja. Rajni Anton Janežič je bil buditelj slovenski beletristiki, ne-utrudljivi tajnik družbe sv. Mohora, marljivi slovenski pisatelj in vrlo znani nam jezikoslovec. Na rojstni njegovi hiši, v vasi Lese, v fari Št. Jakobski mu bodo mnogobrojni častitelji njegovi s posebno slovesnostjo stavili spominsko ploščo. Došle so nam že vesele vesti, da se bodo rojaki in prijatelji našega maternega jezika mnogoštevilno zbrali. Naj tako postane dan ove slavitve vreden zaslugi nepozabljivega našega Antona Janežica, ki je neutrudljivo delal v prospeh, razvoj in napredek našega slovstva! Odveč bi bilo tukaj naštevati vse zasluge Anton Janežičeve; imć njegovo nam je porok dovolj, da se po mogočosti mnogobrojno ovega praznika vdeležimo! Slovenci! hvaležnost je lepa reč; posebno hvaležnost pa moramo imeti možu, ki jo je zaslužil v toliko obilni meri. Vse svoje duševne in telesne moči je Ja-nežič tebi posvetil, mili narod slovenski JTeb i so bile posvečene vse njegove misli, tebi vsak »S^Tjej blagega srca, tebi je žrtvoval trudapolne dni in noči, tebi vse svoje imetje, tebi svoj mir in svoje zdravje! Tebe je ljubil čisto i n^ s fan ö vi t ncTTl o konca kratkega svojega življenja! Slovenci! dojdite omenjeni dan, na jutro, v prijazno rožno dolino, v rojstno vas Janežičevo, da z nami vred hvaležno počastite in proslavljate dobrotnik#toli-kega, da javno in sijajno pokažete svoje sočutenje in pravo omiko! Dan 13. avgusta naj svetu priča, da vemo in znamo častiti svoje možake, da se milo in dostojno spominjamo velikih zaslug rajnega Janežica, moža poštenega značaja in neumorne delavnosti ! Složimo se in postale bodo resnične besede pesnikove: Done* za tabo vedno glasi mili, Predragi, ki v prezgodnjem grobu spiš! Nenehoma te bodejo slavili, V slovenskem rodu večno ki živiš! Odbor. v Opomba. Ob 10. uri slovesna sv. maša v St. Jakobu in ob 11. uri svečanost pri hiši Janežičevi v Lešah (rožna dolina na Koroškem; železniška postaja Vrba = Velden) ; popoldne skupna zabava. Natančni program se razdeli na dan slavnosti. Podpisani odbor objavi poleg tega p. n. častiteljem A. Janežičevim še sledeče: 1) Da zamore odbor po svojej mogočosti dotične korake v primerni sprejem, postrežbo, vožnjo od Vrbe do St. Jakoba in slučajno tudi prenočišče učiniti, je neobhodno potrebno, da nam častiti gg. gostje iz bližnjih pokrajin, posebno iz Kranjske, Stajerja in Primorja do 10. avgusta po listnici sledeče naznanijo: kraj, korporacijo, ki pride, ali sicer koliko oseb bode prišlo, koliko jih misli čez noč (od nedelje 13. avgusta na pondeljek v št. Jakobu ostati). Tudi posamezniki gosp. gostov, ki ne spadajo h kakemu društvu, naj blagovolijo kratko naznanilo poslati. 2) Pri svečanosti (obli. uri dopoldne) se bodo pele sledeče pesmi: „Molitev" Jenkova, — „Pesen koroških Slovencev" Gerbčeva — „Slavnostna kantata" Stöcklnova — „Samo" Försterjev — „Domovina" Ned-vedova. Vsi častiti gosp. pevci, ki se hočejo pevskemu zboru pridružiti, naj, če mogoče, dotične napeve seboj prinesć. 3) Pri skupni zabavi (ob 4. uri popoldne) bode „beseda" sledeče točke za petje obsegala: Vogel „Kovaška", zbor s čveterospevom, — Fabian ,,Stanovička", četverospev , — Vašak „Radostno potovanje", zbor — Vilhar, aria iz operete „Jamska Ivanka", za bas-solo z brenčečim zborom, — Mašek „Pod oknom" čveterospev, — „Mlatiči", zbor, — „Zapuščena", čveterospev, — Vogel „Cigani'', zbor s tenor-solo — „Zvezdam", čveterospev, Zajec „V boj", zbor. 4) Vozovi (brezplačni) bodo čakali na postaji Vrba (Velden) v nedeljo jutro za vlak, ki dojde iz Celovca, oziroma Maribora, Gradca, Celja itd. ob y45. uri; za vlak iz Beljaka, oziroma Trbiža, Ljubljane, Gorice itd. ob 7. uri zjutraj. 5) Legitimacije za znižano vožnino — za vse vdeležnike, ki spadajo h kakemu domačemu društvu in imajo društveno sprejemnico seboj — po Ru-dolfovi in Južni železnici se dobivajo od 3. avgusta pri-čenši za Štajersko: v čitalnicah v Mariboru, Celji, Ptujem, — za Kranjsko: v čitalnicah v Ljubljani, Novomestu, Kranji, Skofji Loki, Kamniku, Postojni in Idriji, — za Gorico in Trst v tamošnjih čitalnicah, — za Dunaj pri si. vredništvu „Zvona". — Častiti gospodje domoljubi iz druzih pokrajin in iz Koroške naj pišejo po ove legitimacije takoj v Celovec odborniku Lambertu Einspielerju, knez. svetovalcu, na kojega naj se vsi, točko 1. in 5. zadevajoči dopisi adresirajo. 6) Natančni program se razdeli na dan slavnosti v St. Jakobu. V Celovcu dne 26. julija 1876. V Gorici 30. jul. — Danes se je končalo pri nas šolsko leto. Iz letnika c. kr. gimnazija sem posnel te-le reči: Sestavkov ima letošnji 26. „Jahresbericht" dvoje a) „Die Ionische Phyle der Geleontes" od dr. Luberja in b) „O določevanji časa, poldnevnika (meridijana) in zemljepisne širjave po soinčnih opazovanjih" — spisal profesor Mat. Vod u še k. Šolska poročila kažejo 19 profesorjev, učiteljev in suplentov , toda imata 2 profesorja zarad bolezni odpust, 1 pa zato, ker je okr. šolski nadzornik. Učencev je vseh skup 268; Slovencev 124, Lahov 113, Nemcev (t. j. kot takih vpisanih) 31. (Nekdaj ste bili Slovencev 2 tretjmi, kar je n&kaj let, se njihovo število zmanjšuje). Šolnine je došlo v gimnaziji 2500 gold. , v pripravljavnici (ki je štela 56 učencev) pa 367l/2 gold. — Podporni zalog znaša 1200 gold. in se imenuje „grof Gyulaiov zalog" zato, ker je pod-feldmaršal (v pokoji) Samuel grof Gyulai najveće doneske (letos 100, lani 500 gold.) za-nj daroval. — Zrelostno preskus njo je opravilo 11 osmošolcev in 2 privatista in 1 ponavljavec (eden se je med ustno pre-skušnjo umaknil). Dva sta dobila spričevalo „odlično", 9 je „zrelih", 1 je padel za eno leto, 2 za 2 meseca, 1 (ki se je v tretje podvrgel preskušnji) je padel za nedoločen čas. — Letnika više realke še nimam ; žensko izobraževališče pa ni izdalo letos poročila, prihodnje leto pa ga izda. Iz Istre 24. julija. J. V. — Po naši železnici se je včeraj pripeljal prvi parovoz za poskušnjo od Di-vač do kolodvora v C er v olje, poldrugo uro nad Pazinom. Samo pred Pazinom je še nekoliko dela na tej železnici, a od starega Pazina do morja je že vsa gotova. Inženirji povedajo , da 18. dne avgusta na rojst-veni dan presv. cesarja se bo pričela javna vožnja po vsej Istrski železnici. — Lanskega vina smo komaj maio več od polovice prodali, in zdaj o letnej teplini se strašimo, da ne bi se nam ostalo zbir3ilo, ker nimamo podzemeljskih pivnic. Letošnja trgatva pa bode slaba; po nižinah nam je slana, a pod gorami burja grozdje pobrala, to pa, kar ga je ostalo, je jako redko, pa tudi že boluje. — Belo žito je redko in zavolj prevelike moče jako plevelno, a turšica in druge okopavine lepo rastejo. Iz Ljubljane. — Nepopisljivo veselje se je glasilo te dni v vseh človeških krogih nad sijajno zmago Črnogorcev, o kateri poročamo na drugem mestu, živo želeč, da bi tacih zmag bilo na vseh bojnih linijah toliko, da bi kmalu konec bilo barbarstvu Turškemu. Al čujte! kaj se zdaj godi. Grof Alldrassy je danes že blizo tam, da ga njegovi rojaci Magjari proklamirajo za izdajalca naroda, za 'prijatelja Rusov, za grobokopa Ma^gjarskega globusa. Slavospevi PeštanskTn listov so omoiknili in na njih mesto stopila je bridka mržnja do njega. Nemški ustavoverci, zadnji čas zarad nove Av-strijsko-ogerske pogodbe zelo hudi na Magjare, postali so zdaj zopet srčni njim prijatelji, ves razpor je pozabljen in iz „Deutsche Zeitg." pojö jim ljubki glasovi bratovske ljubezni, ki se soglasni strinjajo v sovraštvu do Slovanov! „Kakor Magjari — piše „Deutsche Ztg.", prijateljica „N. fr. Presse" — tudi mi nikakor ne moremo trpeti, da se na naši južni meji ustanovi država slovanska, ki svoje ukaze dobiva iz Petrograda"! Satansko sovraštvo do Slovanov veže Magjare in Nemce, in ker se jim grof Andrassy ne upira dosti zoper združenje Bosne z Avstrijo, zato ga zdaj črtijo za izdajalca ! Prav se mu izplačuje politika njegova: kdor je sejal veter, naj žanje vihar! Naši narodnjaki pa, ki so trgali „N. fr. Presse", naj trgajo zdaj „Deut. Ztg.". — (Banka 1)Slovenija") ima juter (v četrtek) popoldne izvanredni občni zbor, v katerem se bode sklenila osoda njena. „Novice" vkljub vsem razložbam „Slovenčevim" žalibog! da se v svojem prepričanji, da zadnja ura bije banki, ne morejo preveriti. Da so one z besedo in djanjem vseskozi delale za ohranjenje domačega zavoda še cel6 predlanskem, ko je šlo za drugo, mnogim delničarjem že jako zoperno vplačaoje, to pričajo njih listi. Nihče jim tedaj ne more očitati princi-pielnega nasprotstva ali celö — premalo dejanskega domoljubja. Al pravo domoljubje neha ondi ini j nehati mora, kedar se očividno rodoljubi tirajo v| škodo. Onim posamnim delničarjem pa, ki vendar še vidijo rešitev v tretjem vplačanji, stavimo vprašanje: koliko, mislijo, da si banka s tem pridobi kapitala? Težko, da pride od 1000 delničarjev prostovoljnih plačil toliko, da dobi banka 10.000 gld. In kaj hoče banka s to siromaščino pričeti? Morda eskompt-nico? Kdo jej bode predsednik, ker revica že zdaj več iet ni-mogla najti nobenega! Nespametno je žugati s silo vplačanja; vsaj to vsak ve, da je razloček, ali sam v vodo skočim ali me kdo drug v vodo pahne. In prav to, da so glasovi za vplačanje le glasovi belih vran, moralo bi vsacemu domoljubnemu delničarju, naj sedi za mizo vodstva ali na klopi prostega delničarja, resnoben opomin biti, da se z rokami in nogami išče pot, po kateri se delničarjem reši, kolikor se jim rešiti more, banka pa ne tira na sramotni kant. In ta pot je likvidacija, po kateri se zavarovalnina banke „Slovenije" proda kaki drugi premožni banki po pogojih, za delničarje kolikor mogoče ugodnih. Nadjamo se, da vsak delničar, ki sebi dobro hoče in banki ne želi sramotnega pogina, si je za trdno gotov, da le v prodaji po li k vi da cij i je rešitev in da za tak predlog bode glasoval jutri. — Notica, ki jo je prinesel „Slov. Nar.", da so poverjeniki banke „Slavij e" v shodu 28. dne t. m. v principu sklenili, da se banka „Slovenije" izroči ,,Sla- viji", je pomota, kajti poverjeniki niti „Slavije" niti „Slovenije" ne morejo o tacih zadevah nič sklepati, o katerih pristaja sklep edino le občnim zborom. — {O vredbi gruntnega davka.) Vcenitev gozdov po vrstilni tarifi se je v cenilnem okraju „Ljubljanska okolica" 24. julija t. i. začela. —- Deželni odbor je v seji 30. dne u. m. pritrdil predlogu pomnoženega krajnega in okrajnega šolskega sveta, da se Francetu Adamiču podeli definitivna služba nadučitelja na 4razredni ljudski šoli v Smartnem pri Litiji. — {Ljubljanska hranilnica.) Vsled sklepa računov za 1. september 1876. se je v minulih šestih mesecih pomnožilo premoženje, ki ga hranilnica oskrbuje, za 564.828 gold. 17 kr. Na nepremakljiva posestva (vknji-žena dolžna pisma) posojenih je 6 milijonov in 405.343 gold.; na državna dolžna pisma, zlato in srebro, v za-stavljavnici in na menjice 885.193 gold. Dalje znaša hranilnično premoženje v državnih dolžnih pismih in v vlogah pri Graških hranilnicah 3 milijone in 810.320 gold., v lastnih posestvih 539.132 gold., in v drugih terjatvah 4135 gld.; gotovina v kasi znaša 596.558 gld. Celo premoženje znaša tedaj 12 milijonov 270.681 gld. Posojila na vknjižena dolžna pisma (s 6 milijoni in 405.343 gold.) se tako-le glasijo: 1086 posojil je do 300 gold., 893 od 300 gold. do 1000 gold., 407 od 1000 do 5000 gld., 167 od 5000 do 10.000 gld., 83 od 10.000 do 20 000 gold., 25 od 20.000 do 30.000 gold., 5 od 30.000 do 40.000 gold., 3 od 40.000 do 50.000 gold., 2 od 50.000 do 60.000 gold., 1 za 70.000 gold., 2 pa od 80.000 do 90.000 gold. To je dokaz, da hranilnica posebno male posestnike podpira, kolikor jej je po pravilih mogoče. — Prečastiti gosp. Klun je dobil z dekretom od 21. julija Ravberjev beneficij pri stolni cerkvi Ljubljanski. Kakor so „Novice" v svojem 23. listu poročale, da gre od ust do ust po mestu glas žalosti, daje gosp. Klun suspendiran „a ministerio in magi-sterio", tako morejo danes poročati, da od ust do ust je šel po mestu v petek glas veselja, da je dobil beneficij po nenadni smrti gosp. župnika Ravnikarja izpraznjeni. Res, da pota Božje previdnosti so neza- Isledljiva ! — {Za novo zidanje cerkve v Rakitnici na Dolenjskem) je nadvojvoda Franc Karol daroval 100 gold. — {„Beseda" na korist gosp. Stöckina, čitalnice in dramatičnega društva kapelnika) bode 6. dne t. m. na vrtu Čitalničnem z zelö mikavno sestavljenim programom, kateri se bo pa še le razposlal in objavil. Za zdaj moremo le to povedati, da bo gosp. Josip No 11 i dve številki iz slavnoznanih oper pel. Tudi se bode prvikrat na novo sestavljen kvartet, v katerem nek dobro znani pevec in pianist sodeluje, producirah Gosp. Stöckl nam je v čitalničinih besedah že toliko lepega podajal, da se smemo zanašati na to, da se bodo vsi prostori Čitalnični ta večer gosto napolnili. — {Pobirki iz časnikov.) „Tagblatt" Ljubljanski, zadnji čas sploh le „turški list" imenovan, od same tuge in togote boleha na zlatenci. In kaj bi ne? Dvoje namerava: Turke hvalisa, katere bi rad po kaki sijajni zmagi v zvezde vkoval ter jim vladarstvo vesoljnega sveta podelil, al njegovi ljubčeki imajo smolo, in so vsak dan tepeni. Ker pa turek in kristijan ne moreta skupaj živeti, zato pridno po duhovščini udriha, vedoč, da ona vzdržuje vero. Ni dolgo, kar je zavoljo nekega nereda v Bledu duhovščini očital, da je on? vse surovosti ljudstva kriva, ker ga premalo podučuje! V zadnjem sobotnem listu pa še huje razsaja ter svojo strupeno „čenčuro" pričenja tako-le; „Narodni listi" naznanjajo, da je svetovni duhoven 251 „pater" K lun dobil Ravberjev beneficij. Svetovne uradnike zavoljo nepokoršine kaznujejo, renitenti pa, kise višepastirskim določilom ustavljajo , se bogato obdarujejo !" Evoturčina! Huduje se nad patronom beneficija, češ, da ni vrednemu prosivcu službe podelil, in menda tirja, naj bi se vprihodnje njemu kot višemu kalifu take prošnje v rešitev predložile! „Turški list" očita novemu beneficijatu „renitenco" in si prisvojuje kompetenco za take razsodbe, brez pomislika, da vendar še ne živimo na Turškem, kjer se ne dela nikakoršen razloček: zakaj „renitenca"? ,,Turški list" bi — se ve da — najrajše Klunovo glavo na kak „turški kol" nataknil, Ravberjev beneficij pa kakemu „muftiju" ali „softi" podelil. Da ima „Tagblatt" , kar se je poturčii, tudi možganno bolezen Murada V. , to priča očividno njegova primera duhovnov z uradniki; čuda, da ni dodal še primere s vojaki in pa — palico korpora-lovo! Zatov bolnika pustimo pri miru. — (Čas oglasov za vinsko razstavo Mariborsko) je podaljšan do 15. dne avgusta. Maribor 30. julija 1876. Za razstavno komisijo: Dr. Mulle. 252