LISTEK. Izgnanci. (Povest iz prvih čagov krščanstTa). (Dalje.) Nauk o presvetem Rešnjem Telesu se je razlagal novokrščencem še-le tik pred sv. krstom; a matrona je svoji pridni učenki že poprej razlagala o tej bkrivnosti, tako, da je prišla Florencija do popolnega spoznanja o tem nauku, in Fabian je le malo časa uporabil v to, da jo je popolnoma poučil o tej resnici. Obred sv. krsta je bil vsled kraja in 5asa popolnoma priprost, brez krasnih molitvlo in ceremoni], s katerimi je obdarila sveta cerkev ta zakrament. A vse to so nadomestile Florenciji razne okolščine, pod katerimi je bila krščena. V, temni no2i, katero je razsvetljevala mala svetilka, je bila obdana od riajljubših ji oseb, katere bodo v kratkem stopile pred sodnika in s svojo krvjo in s svojim življenjem pričale o Jezusu Kristusu; duhoven, ki jo je krstil, častitljiv starček, ki je bil sam, kakor njegovi predniki, v tej apostolski službi, vsak dan pripravljen na mu&eniško smrt, ki je imel le to željo, da bi opral svoje mladostne grehe, da bi postal otrok božji; da, te okoliščine so ji gotovo nadomestile najslovesnejši krst. S solzami v očeh je sprejela od vseh sojetnic poljub miru; dolgo časa je molčala vsled preveliko sreče v rokah matroninib. ,,Zdaj pa, dete, novoprerojeno nebeškemu OČetu", nagovori jo Fabian, ki se je komaj vzdržal vsled prevelike ginjenosti, ,,raztegni roke, da bodo oltar, na katerega bodem položil brezmadežno jagnje, Slna božjega, včlovečeno besedo. Nebeški Oče bočo postati tvoj Ženin, on sam hoče objeti vsled svoje neizmer ne ljubezni tebe, otroka prafru. — Iz palače svoje nebeške glorije boŠe stoplti v borno kočo tvoje duše; da se pa ne prestrašiš njegovega veličanstva, skrije s\-oje božanstvo v podobo kruba. Njega, katerega ne obsežejo nebesa in katerega ne zamorejo dosti hvaliti vsi angeli v nebesih, njega bodeš sprejela v svoje srce, on bode tvoja lastnina." S temi besedami razgrne škof belo rutico na njene roke in izvije iz zavitka zlato posodico; z živo in trdno vero pogleda devioa sv. hostijo, katero je držala, poliia spoštovanja in srefie, v svojih rokah. Najpoprej prejme ona sveti zakrament, zanjopa vse ostale jetnice. Živo je čutila brezmejno srečo, katero ji je podelil ta presveti zakrament. Kaj je bilo pred 14dnevi; s kakšnim zaničevanjem je zanikala takrat pred sodnikom vsako zvezo s krščanstvom! A v tem trenotku je posegla božja roka vmes; prišla je med kristjanske vjetnice, katere so si pridobile vsled poročil o njenein očetu prav kmalu njeno naklonjenost. In božja milost jq je rešila iz globokega prepada ter jo pri' peljala v razsvetljeno deželo večne resrnce! Vse to je stalo kot živo pred njenimi očmi ter navdajalo njerio sroe z neizmerno hvalo. Le to željo je še imela: ko bi njen oSe in Faustin vedela o vsem tem! Očiščena po sv. krstu vseb pregreb je upala, da ji tudi ženin odpusti; ali bi ne bila za njo največja sreča, 6e bi tudi oče postal kristjan, in da bi ji božja previdnost oba povrnila. Vso noč so žene skupno opravljale molitve ter se tako pripravljale na bližnjo smrt. Zelo težko se je poslovila Florencija od žen, posebno pa od Zofije, ki je postala njena dušna mati. Jokajese, je padla na kolena pred matrono, da bi prejela njen zadnji blagoslov. ,,Sladka mati", je vzdibovala, ,,spominjaj se svojega otroka pred božjim sedežem! Tebi se nioram. zabvaliti za vse! Oh, zakaj te moram zapustiti, ko bi še tako zelo potrebovala tvoje materine ljubezni!" ,,Ne bodem pozabila na-te, bčerka moja", odgovori Zofija; ,,ali ne bode tam gori, kjer se vse blišči v najlepši luči, tudi ljubezeu poveličana? Ne, v rajskem veselju ne pozabi duša tega, kar je ljubila na zemlji, in 6e ne zakopljejo ljudje skupno z mrtvecem tudi svoje ljubezni, jib ljubi njegova duša z ono ljubeznijo, s katero ljubi Bog sam ljudi, on, ki je ljubezen sama." S temi besedami je položila svoje roke na Florencijino glavo ter jo blagoslovila in jo zaznamovala na čelu s sv. križem. Ostale prijateljice so jo objele ter ji obljubile, da hočejo za-njo moliti; s silo jo je moral jetničar odtrgati, ker se ni mogla ločiti od njih, Jetničar je zapainil z železom okovana vrata; ostala je sama, popolnoma sama v tej temni ječi, katero je razsvetljevala le mala svetilka, in ta osamljenost ji je trgala srce. Vrgla se je na koleua, zakrila z rokami svoj obraz in glasno jokala. A' kmalu se je potolažila. Saj vendar mora spremljati v dubu mučenice na njihovi zadnji poti, videti mora mater s tremi hčerkami, kako bode umrla mučeniške smrti za Kristusa. Stopimo v duhu s kristjankami pred sodnika. Ce se gre od Trajanovega trga proti ozadju Konštantinove bazilike, v bližini Kapitola in Foruma, se pride k mali cerkvici, ki je posvečena Materi božji in ima priimek: ,,in macello martyru m". Isto Inie je imela tudi cerkev, posveftena sv. Miklavžu, ki je pa bila bliže Kapitola in ki se je od one strani imenovala: ,,clivus argentarius" (današnji ,,salita di Marforio"). Ti priimki so ohranili spomin na ona mesta, ki so bila prepojena s krvjo mno goštevilnih mučencev. Vsi.jetniki so bili peljanl najpoprej pred sodnika, a ker so vstrajali v veri Kristusovi, obsodil jih je prelekt na smrt. Zofija in njene tri hčerke so bile zaradi visokega rodu obglavljene, ostale pa, kakor tudi duhovnik Marcel in pa Sir, sežgani. Naslednjo noč so skrivaj prenesli trupla umorjenih v cemeterij Kalista in v grobišče, katero jt Zolija že davno poprej pripravila za-se in za svojo dru' žino. Tu jili je priSakoval Fabian z drugimi dubovniki in diakoni ter nekaterimi pobožnimi ženami. Že po dnevu so grobokopi pripravili grobove, in sicer enega za 4 osebe vliodu nasproti, ostale pa v sosednjih bodnikih. ,,Castiti o6e", zaCne eden izmed mož, ki so prinesli trupla mučencev, ,,marsikako lepo muceniško smrt sem že viclel, a današnji dan mi ostane v neizbrisnem spominu. Da bi le videl, kako je objela mati svoje hčerke po vrsti za slovo, kako je najstarejša poHeknila, da zadobi smrtni udarec, kako ji je druga sledila in tej tretja, ki je s prekrižanimi rokami na prsih pokleknila in začela — misli si, o6e! — prepevati. Takega čudeža še nisem videl; nobeno oko ni ostalo suho. Samega rablja je pretreslo; pevajo'8 urareti, tega še tudi rabelj ni doživel, — Zadnja je umrla mati." ,,Vsaka jevredna svojega Imena", pravi Fabian; .,ali se naj Sudimo, da je Agapa, ljubezen sama, že tukaj zafiela peti in bode v nebesib nadaljevala z nebeškimi devicami?" ,,Ni6 manj pretrosujoča je bila smrt tega suž- nja", doda drugi. ,,Najbrž je kriv usode plemenite Zolije in njenih hčerk, ker jih je tako zelo prosil odpuščaiija!" ,,Ko so že vsi stali zvezani na grmadi", nadaljuje tretji, ,,in jili je plamen že objemal, prerinila se je naenkrat skozi vojake mlada žena, — baje je rojakinja Sira — vrgla se je z vihrajočimi lasmi na gromado iu upila, da ima 5 umorov na vesti; da mora umreti na grmadi. S silo so jo morali hlapci odvleči. Ljudje so govorili, da je znorela, a jaz mislim, da je obsedena." Ko so pokopale žene mater z otroci v velikem skupnem grobu, so tudi položili ostale muCence v posamezne, v steno vsekane grobove; dubovna Marcela so pa pokopali sredi med drugimi v grob v steni, nad katerini je bil obok in ki je služi'1 pozneje kot oltar,. ,,Naj še erfkrat vidim njegov obrazu, vzdibne Fabian; ,,veliko koristnega sem še pričakoval od njega za sv. cerkev; zdaj pa naj bode naš poseben priprošnjik pred nebeškim Očetom." Pogrebec odgrne duhovnikov obraz; prav dobro so se poznale še vse poteze in izražale le eno — sladek mir, katerega zdaj vživa.. S- ,,Slikar Plavzij", nadaljuje škof, ,,naj naslika nad Marcelovim grobom 3 mladeniče v goreBi pe6i; doda pa naj goloba z oljkino vejico kot sinabol miru, katerega so mufienci zadobili," Deseto poglavje. P r o t i d o m u. Cas po smrti obeh mufienikov Poncijana in Hipolita je bil za vjetnike v rovih Sardinije prav žalosten, Saj so bili sedaj popolnoma zapuščena družina, čreda brez pastirja; vrhu tega pa je še čez zimo izostal vsak sel iz Riina in tako so občutili ubogi jetniki svojo zapuščenost dvakrat težko. Slutili niso torej popolnoma nifiesar o političnib dogodkih in prenovitvab, koje je prinesla spomlad leta 237. za Rim in za vso rimsko drža^r--"'"*' Splošna nevolja nad neizprosno trdoSrSnost^o cesarja Maksimina je izbruhnila v airikanski provinci, kjer je ljudstvo proglasilo starega Gordijana za iraperatorja. IstoSasno s selom, kateri je šel senatu naznanit njegovo izvolitev, se je raznesla v Rimu novica, da je Maksimin padel v vojski proti Sarraatom. In tako je torej vse ljudstvo pozdravilo z enoglasnim veseljem dan, ko je senat v slovesni seji proglasil Gordijana cesarjem in obenem poslal v vse province sele, ki so sprejeli poklonitev novemu vladarju. Med tem, ko še je ljudstvo veselilo nad osvoboditvijo iz tiranovih rok s tem, da je pobilo vse njegove kipe in spominske plošfie, razsvetlilo vse mesto in prirejalo sijajne veselice, je izdal senat ukaz, da se vsem, ki so bili po Maksiminu vrženi v ječe in obsojeni v pregnanstvo, takoj da s\roboda in da se jim povrne ugrabljeno premoženje iz državne blagajne. Za Florencijo je prišla vest o nieni svobodi kakor rešilni angel, ki jo je peljal iz temne no5L v beli, veseli dan. Od locitve od Solije in od drugih sovjetnic je prišel za zapuščeno čas nepopisne žalosti in samo mo6 velikih milosti, koje je dobila, kakor tudi njena molitev k mučencem, so jo rešile pred obupora. Florencija je dobila po usrartitvi Sofije in njeŁiib tovarišic novo družbo ženskih kaznjencev; toda kakor so bile one angeli, tako so bile te poosebljena hudobija in nravna propalost. Pogovori, šale, slikanje storjenih. nesramnosti, zanifievanje in zasmehovanje, s kojira so jo nadlegovale dan na dan, vse to je bilo za njo muka, ki je trpljenje njenega zapora nepopisno poveSala. (Dalje prih.)