Zbornik 24. mednarodne multikonference • INFORMACIJSKA DRUZBA Zvezek F Proceedings of the 24th International Multiconference INFORMATION SOCIETY Volume F I S S 0 S I Ljudje in okolje People and Environment Uredniki • Editors: Janez Malačič, Tomaž Ogrin, Matjaž Gams 6. oktober 2021 Ljubljana, Slovenija • 6 October 2021 Ljubljana, Slovenia • http://is.ijs.si Zbornik 24. mednarodne multikonference INFORMACIJSKA DRUŽBA – IS 2021 Zvezek F Proceedings of the 24th International Multiconference INFORMATION SOCIETY – IS 2021 Volume F Ljudje in okolje People and Environment Uredniki / Editors Janez Malačič, Tomaž Ogrin, Matjaž Gams http://is.ijs.si 6. oktober 2021 / 6 October 2021 Ljubljana, Slovenia Uredniki: Janez Malačič Ekonomska fakulteta, Ljubljana Tomaž Ogrin Odsek za anorgansko kemijo in tehnologijo Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana Matjaž Gams Odsek za inteligentne sisteme Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana Založnik: Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana Priprava zbornika: Mitja Lasič, Vesna Lasič, Lana Zemljak Oblikovanje naslovnice: Vesna Lasič Dostop do e-publikacije: http://library.ijs.si/Stacks/Proceedings/InformationSociety Ljubljana, oktober 2021 Informacijska družba ISSN 2630-371X Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 85882883 ISBN 978-961-264-219-8 (PDF) PREDGOVOR MULTIKONFERENCI INFORMACIJSKA DRUŽBA 2021 Štiriindvajseta multikonferenca Informacijska družba je preživela probleme zaradi korone v 2020. Odziv se povečuje, v 2021 imamo enajst konferenc, a pravo upanje je za 2022, ko naj bi dovolj velika precepljenost končno omogočila normalno delovanje. Tudi v 2021 gre zahvala za skoraj normalno delovanje konference tistim predsednikom konferenc, ki so kljub prvi pandemiji modernega sveta pogumno obdržali visok strokovni nivo. Stagnacija določenih aktivnosti v 2020 in 2021 pa skoraj v ničemer ni omejila neverjetne rasti IKTja, informacijske družbe, umetne inteligence in znanosti nasploh, ampak nasprotno – rast znanja, računalništva in umetne inteligence se nadaljuje z že kar običajno nesluteno hitrostjo. Po drugi strani se je pospešil razpad družbenih vrednot, zaupanje v znanost in razvoj. Se pa zavedanje večine ljudi, da je potrebno podpreti stroko, čedalje bolj krepi, kar je bistvena sprememba glede na 2020. Letos smo v multikonferenco povezali enajst odličnih neodvisnih konferenc. Zajema okoli 170 večinoma spletnih predstavitev, povzetkov in referatov v okviru samostojnih konferenc in delavnic ter 400 obiskovalcev. Prireditev so spremljale okrogle mize in razprave ter posebni dogodki, kot je svečana podelitev nagrad – seveda večinoma preko spleta. Izbrani prispevki bodo izšli tudi v posebni številki revije Informatica (http://www.informatica.si/), ki se ponaša s 45-letno tradicijo odlične znanstvene revije. Multikonferenco Informacijska družba 2021 sestavljajo naslednje samostojne konference: • Slovenska konferenca o umetni inteligenci • Odkrivanje znanja in podatkovna skladišča • Kognitivna znanost • Ljudje in okolje • 50-letnica poučevanja računalništva v slovenskih srednjih šolah • Delavnica projekta Batman • Delavnica projekta Insieme Interreg • Delavnica projekta Urbanite • Študentska konferenca o računalniškem raziskovanju 2021 • Mednarodna konferenca o prenosu tehnologij • Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi Soorganizatorji in podporniki multikonference so različne raziskovalne institucije in združenja, med njimi ACM Slovenija, SLAIS, DKZ in druga slovenska nacionalna akademija, Inženirska akademija Slovenije (IAS). V imenu organizatorjev konference se zahvaljujemo združenjem in institucijam, še posebej pa udeležencem za njihove dragocene prispevke in priložnost, da z nami delijo svoje izkušnje o informacijski družbi. Zahvaljujemo se tudi recenzentom za njihovo pomoč pri recenziranju. S podelitvijo nagrad, še posebej z nagrado Michie-Turing, se avtonomna stroka s področja opredeli do najbolj izstopajočih dosežkov. Nagrado Michie-Turing za izjemen življenjski prispevek k razvoju in promociji informacijske družbe je prejel prof. dr. Jernej Kozak. Priznanje za dosežek leta pripada ekipi Odseka za inteligentne sisteme Instituta ''Jožef Stefan'' za osvojeno drugo mesto na tekmovanju XPrize Pandemic Response Challenge za iskanje najboljših ukrepov proti koroni. »Informacijsko limono« za najmanj primerno informacijsko potezo je prejela trditev, da je aplikacija za sledenje stikom problematična za zasebnost, »informacijsko jagodo« kot najboljšo potezo pa COVID-19 Sledilnik, tj. sistem za zbiranje podatkov o koroni. Čestitke nagrajencem! Mojca Ciglarič, predsednik programskega odbora Matjaž Gams, predsednik organizacijskega odbora i FOREWORD - INFORMATION SOCIETY 2021 The 24th Information Society Multiconference survived the COVID-19 problems. In 2021, there are eleven conferences with a growing trend and real hopes that 2022 will be better due to successful vaccination. The multiconference survived due to the conference chairs who bravely decided to continue with their conferences despite the first pandemic in the modern era. The COVID-19 pandemic did not decrease the growth of ICT, information society, artificial intelligence and science overall, quite on the contrary – the progress of computers, knowledge and artificial intelligence continued with the fascinating growth rate. However, COVID-19 did increase the downfall of societal norms, trust in science and progress. On the other hand, the awareness of the majority, that science and development are the only perspectives for a prosperous future, substantially grows. The Multiconference is running parallel sessions with 170 presentations of scientific papers at eleven conferences, many round tables, workshops and award ceremonies, and 400 attendees. Selected papers will be published in the Informatica journal with its 45-years tradition of excellent research publishing. The Information Society 2021 Multiconference consists of the following conferences: • Slovenian Conference on Artificial Intelligence • Data Mining and Data Warehouses • Cognitive Science • People and Environment • 50-years of High-school Computer Education in Slovenia • Batman Project Workshop • Insieme Interreg Project Workshop • URBANITE Project Workshop • Student Computer Science Research Conference 2021 • International Conference of Transfer of Technologies • Education in Information Society The multiconference is co-organized and supported by several major research institutions and societies, among them ACM Slovenia, i.e. the Slovenian chapter of the ACM, SLAIS, DKZ and the second national academy, the Slovenian Engineering Academy. In the name of the conference organizers, we thank all the societies and institutions, and particularly all the participants for their valuable contribution and their interest in this event, and the reviewers for their thorough reviews. The award for lifelong outstanding contributions is presented in memory of Donald Michie and Alan Turing. The Michie-Turing award was given to Prof. Dr. Jernej Kozak for his lifelong outstanding contribution to the development and promotion of the information society in our country. In addition, the yearly recognition for current achievements was awarded to the team from the Department of Intelligent systems, Jožef Stefan Institute for the second place at the XPrize Pandemic Response Challenge for proposing best counter-measures against COVID-19. The information lemon goes to the claim that the mobile application for tracking COVID-19 contacts will harm information privacy. The information strawberry as the best information service last year went to COVID-19 Sledilnik, a program to regularly report all data related to COVID-19 in Slovenia. Congratulations! Mojca Ciglarič, Programme Committee Chair Matjaž Gams, Organizing Committee Chair ii KONFERENČNI ODBORI CONFERENCE COMMITTEES International Programme Committee Organizing Committee Vladimir Bajic, South Africa Matjaž Gams, chair Heiner Benking, Germany Mitja Luštrek Se Woo Cheon, South Korea Lana Zemljak Howie Firth, UK Vesna Koricki Olga Fomichova, Russia Mitja Lasič Vladimir Fomichov, Russia Blaž Mahnič Vesna Hljuz Dobric, Croatia Klara Vulikić Alfred Inselberg, Israel Jay Liebowitz, USA Huan Liu, Singapore Henz Martin, Germany Marcin Paprzycki, USA Claude Sammut, Australia Jiri Wiedermann, Czech Republic Xindong Wu, USA Yiming Ye, USA Ning Zhong, USA Wray Buntine, Australia Bezalel Gavish, USA Gal A. Kaminka, Israel Mike Bain, Australia Michela Milano, Italy Derong Liu, Chicago, USA Toby Walsh, Australia Sergio Campos-Cordobes, Spain Shabnam Farahmand, Finland Sergio Crovella, Italy Programme Committee Mojca Ciglarič, chair Bogdan Filipič Dunja Mladenič Niko Zimic Bojan Orel, Andrej Gams Franc Novak Rok Piltaver Franc Solina, Matjaž Gams Vladislav Rajkovič Toma Strle Viljan Mahnič, Mitja Luštrek Grega Repovš Tine Kolenik Cene Bavec, Marko Grobelnik Ivan Rozman Franci Pivec Tomaž Kalin, Nikola Guid Niko Schlamberger Uroš Rajkovič Jozsef Györkös, Marjan Heričko Stanko Strmčnik Borut Batagelj Tadej Bajd Borka Jerman Blažič Džonova Jurij Šilc Tomaž Ogrin Jaroslav Berce Gorazd Kandus Jurij Tasič Aleš Ude Mojca Bernik Urban Kordeš Denis Trček Bojan Blažica Marko Bohanec Marjan Krisper Andrej Ule Matjaž Kljun Ivan Bratko Andrej Kuščer Boštjan Vilfan Robert Blatnik Andrej Brodnik Jadran Lenarčič Baldomir Zajc Erik Dovgan Dušan Caf Borut Likar Blaž Zupan Špela Stres Saša Divjak Janez Malačič Boris Žemva Anton Gradišek Tomaž Erjavec Olga Markič Leon Žlajpah iii iv KAZALO / TABLE OF CONTENTS Ljudje in okolje / People and Environment .............................................................................................................. 1 PREDGOVOR / FOREWORD ................................................................................................................................. 3 PROGRAMSKI ODBORI / PROGRAMME COMMITTEES ..................................................................................... 5 Demographic processes and their role in fulfilment of the objectives of Agenda 2030 / Behrmani Sami, Bajraktari Fadil .................................................................................................................................................... 7 Za mlajše prebivalstvo v boljšem okolju / Čepar Drago ....................................................................................... 11 Plačna vrzel po starosti in spolu pri inovativni in neinovativni vrsti dela / Farčnik Daša, Istenič Tanja, Sambt Jože, Redek Tjaša ............................................................................................................................................ 14 Vpliv pandemije covid-19 na razlike med spoloma v plačanem in neplačanem delu / Istenič Tanja, Sambt Jože, Farčnik Daša .................................................................................................................................................... 18 Staranje prebivalstva in več vidikov zdravljenja z zdravili / Kasesnik Karin ......................................................... 21 Prebivalstvena politika Kitajske po letu 1950: Od začetnih iskanj in socialistične vere v neomejeno rast prebivalstva do politike enega in zatem treh otrok na družino / Malačič Janez .............................................. 24 Precenjenost presežne umrljivosti za Slovenijo v letu 2020 / Sambt Jože, Istenič Tanja, Farčnik Daša, Viršček Andrej ............................................................................................................................................................... 29 Zaznavanje stresa pri srednješolcih v prvem valu epidemije COVID-19 / Stepišnik Perdih Tjaša, Macur Mirna 32 »Podivjajmo Slovenijo« kot nov koncept varovanja okolja / Gams Matjaž ........................................................... 36 Involvement of Citizens in Environmental Epidemiology Studies: Some Experience from the CitieS-Health Ljubljana Pilot / Kocman David, Pratneker Miha, Ftičar Jure, Vrabec Tina, Robinson Johanna A., Novak Rok .......................................................................................................................................................................... 40 (Eko)golf igrišča in Natura 2000: Golf in varovanje okolja / Lipič Karel ................................................................ 45 Gospodarska in podnebna negotovost v Združenih državah Amerike / Romih Dejan ......................................... 48 Ponovna raba vode v urbanih okoljih kot pristop odgovornega življenja / Vovk Ana ........................................... 53 Uporaba programske opreme v zanki za izdelavo digitalnega dvojčka proizvodnega procesa / Belšak Rok, Gotlih Janez, Karner Timi ................................................................................................................................. 56 Ocena tveganja in ukrepi za varno delo v sodelovalni robotiki / Jovanović Marko, Rečnik Ivan ......................... 59 Detection of Scratches on the Surface of Metal ic Objects / Kalabakov Stefan, Marinko Anže, Ravničan Jože, PI3 .................................................................................................................................................................... 64 Infodemija: etični vidik informiranja o COVID-19 / Pivec Franci, M. Šercar Tvrtko ............................................. 68 Indeks avtorjev / Author index ................................................................................................................................ 73 v vi Zbornik 24. mednarodne multikonference INFORMACIJSKA DRUŽBA – IS 2021 Zvezek F Proceedings of the 24th International Multiconference INFORMATION SOCIETY – IS 2021 Volume F Ljudje in okolje People and Environment Uredniki / Editors Janez Malačič, Tomaž Ogrin, Matjaž Gams http://is.ijs.si 6. oktober 2021 / 6 October 2021 Ljubljana, Slovenia 1 2 PREDGOVOR Konferenca je sestavljena iz dveh: - demografske, predsednik prof. dr. Janez Malačič, letos štirinajstič - okoljske, predsednik mag. Tomaž Ogrin, letos tretjič. Število umrlih za kovidom se približuje petim milijonom, število registriranih obolelih gre proti 250 milijonov. V primerjavi s 130 milijoni rojenimi in 60 milijoni umrlimi letno se pet milijonov ne zdi več zanemarljivih kljub uspešnim cepivom. Hkrati je razlika med rojenimi in umrlimi vsako leto manjša, a se bo zaradi strukturnih vplivov rast svetovnega prebivalstva nadaljevala še dolgo v prihodnost. Za Slovenijo sta med najbolj perečimi tematikami staranje prebivalstva in skoraj pol stoletja premajhna rodnost Slovenije, ki preti z dolgoročnimi uničujočimi posledicami. Demografske odločitve bodo pomembno krojile kakovost življenja ljudi v prihodnjih desetletjih tako v Sloveniji kot Evropi. Ekstrapolacija sedanje rodnosti pokaže uničujoče posledice že v nekaj prihodnjih stoletjih celo za tako velika prebivalstva, kot je japonsko. Še veliko težje posledice pa bi bile v Sloveniji in drugih majhnih evropskih prebivalstvih. Zato je za Slovenijo ključno, da v prihodnjih desetletjih vodi politiko, ki bo dvignila rodnost na ravnovesno raven. Podobno travmatične so napovedi glede okolja. Medtem ko zavedanje o pomenu okolja narašča, mirno gradimo nova in nova veletrgovska središča na najboljši kmetijski zemlji, smo prvi v Evropi po m2 veletrgovin na prebivalca v Evropi, po tem kriteriju in kilometrih avtocest na prebivalca pa smo med prvimi na svetu. To je posledica kratkovidnosti, saj recimo narašča spletno nakupovanje in vse veletrgovine enostavno ne bodo mogle obstati. V letih od osamosvojitve smo izgubili 70.000 ha, tako da je ostalo še cca 180.000 ha obdelovalnih (njivskih) zemljišč, v občinskih prostorskih načrtih je predvidenih za pozidavo še 57.000 ha. Ni čudno, da imamo manj kot 50% samopreskrbo s hrano in podobno energetsko odvisnost. Od leta 2000 smo izgubili 10 odstotkov obdelovalnih površin. Slovenija je majhna država z malim vplivom na svet, a narava je naša prednost v Evropi in mora biti prioriteta. Ima tudi gospodarski turistični pomen z delovnimi mesti za veliko prebivalcev in generacij. Ena od prioritet so prosto tekoče reke in potoki, za nas in za zanamce. Modrost je v izreku: ''Ne uničujmo narave, da bi reševali okolje. '' Poznan v tujini kot ''Do Not Destroy the Nature to Save the Environment.'' Želimo podati usmeritev Slovenije v varno, prijazno, zdravo in kakovostno okolje za vse državljane in državljanke Slovenije. Opozarjamo na prehitro uničevanje okolja, kmetijskih površin, nepotrebno gradnjo novih in novih trgovskih centrov, avtocest in energijskih objektov na najboljših zemljiških površinah, še posebej pa moti zaostalost v odnosu do okolja in demografije, kar se vidi npr. v čedalje več reklamah ob avtocestah. Večinoma so nezakonito postavljene na kmetijskih površinah, a ker je to v pristojnosti posameznih občin, se reklame množijo še naprej. Za primerjavo – na Češkem so jih prepovedali pred kar nekaj leti. Je mogoče hkrati spodbujati tehnološki razvoj, uporabo obnovljivih virov in preprečevati negativne vplive na okolje? Smo sposobni preusmeriti antropocentrični razvoj v ekocentričnega, v trajnostnega? Potrebujemo strožji nadzor varstva na ožjih, širših in vplivnih vodnih območjih za zaščito podtalnice in pitne vode, vključno z ekonomskimi in lastniškimi načeli? Imajo mesta dovolj zelenih površin v mestih, ali bodo imela podjetja in 3 inštitucije vse pozidano, v asfaltu in betonu? Kdaj bomo sanirali degradirana območja, na primer Celjsko kotlino? V letu 2020 smo pripravili Belo knjigo strokovnega varovanja okolja http://library.ijs.si/Stacks/Literature/Bela%20knjiga%20znanost%20o%20okolju%202020.pdf in s tem postavili pomemben mejnik pri izboljševanju slovenskega okolja. Politično vodstvo je sprejelo okoli 10 predlogov izmed zbranih 50, kar bi optimist ocenil kot dobro, pesimist pa kot slabo. A najbrž je pot do trajnostnega razvoja še dolga, dolga! Janez Malačič, Tomaž Ogrin in Matjaž Gams 4 PROGRAMSKI ODBOR / PROGRAMME COMMITTEE Konferenca Ljudje / Conference People Janez Malačič, predsednik Matjaž Gams, organizator Drago Čepar Christian Gostečnik Majda Černič Istenič Boštjan Kerbler Karin Kasesnik Dušan Kidrič Marko Krevs Tomaž Merše Mari Osredkar Janja Pečar Janja Povhe Jože Ramovš Jože Sambt Milivoja Šircelj Petronela Vertot Božidar Voljč Konferenca Okolje / Conference Environment Tomaž Ogrin, predsednik 5 6 DEMOGRAPHIC PROCESSES AND THEIR ROLE IN FULFILMENT OF THE OBJECTIVES OF AGENDA 2030 Dr.sc. Sami Behrami Msc. Fadil Bajraktari Kosovo Environment Protection Agency Kosovo Environment Protection Agency Str. Luan Haradinaj (ex- media palace) Str. Luan Haradinaj (ex- media palace) 14th floor, 10000 Pristina 14th floor, 10000 Pristina Tel: +381 (0) 38 33 236, mob: +377 (0) 44 146 861 Tel: mob: +377 (0) 44 146 861 E-mail: samibehrami@gmail.com E-mail: fadilbajraktari@gmail.com Abstract: Demographic processes throughout the whole history of the and comprehensive definition is the definition of the World development of human society were an important factor of Commission on Environment and Development which development and survival whereas for many fields are also defines the sustainable development as: "..... development crucial. Demographic phenomena are one of the main that meets the requirements of the current generation and at challenges for sustainable development as they have an the same time does not endanger the opportunities of future impact on a wide range of issues including sustainable generations to meet their own requirements” where special development. importance is given to the third generation. One of the most important elements of sustainable development which is also expressed in the most important document of the contemporary concept of sustainable development which is Agenda 2030 and Agenda 21., are demographic trends and factors, therefore, as such, they should be incorporated in the general analyses by exploring the interaction between demographic trends and sustainable development. Demographic components are the basis for progress, survival and development for all societies/humanity and ignoring this basic truth sooner or later brings negative results in other areas of life. However, regardless of which socio-economic or environmental sector is in question, the path to sustainable development is the people so it is imperative that the problems and demographic potential be taken into account if we are to find answers to the demand for sustainability in Figure 1 . Sustainable development scheme economic, social, ecological, etc. development. Thus for the sustainable development of countries, regions, Sustainable development means qualitative growth and municipalities, etc., it is necessary in the first place to ensure socio-economic and cultural development which is in demographic sustainability. relation to the capacities of the living environment which must be developed so that future generations are not Keywords: demographic processes, demographic hampered (endangered) by the possibilities of existence. sustainability, sustainable development, etc. However, sustainable development can not be conceived only as activity which is oriented towards environmental protection and environmental problems (the first concepts 1 INTRODUCTION for sustainable development) but is a multidimensional process of global character which includes social, In the perspective of the development and progress of economic, demographic, political issues, etc. human society, the concept of sustainable development is Agenda 2030 and Agenda 21 which have been transformed given the main attention, transforming sustainability as the into: "global partnership for sustainable development" and most important part of development policies of all spheres "work program for the 21st century", underline the weight of of life whether those of global, regional or local levels. demographic developments for sustainable development, In the contemporary literature there are various definitions therefore it is necessary: the incorporation of demographic of sustainable development, however, the most widespread 7 factors and trends in the analysis of sustainable However, the sustainable demographic development is also development. often conceived in a very reduced way, only in population Having regard to the role and importance of demographic growth and the gender and age structure of the population. processes for sustainable development and the fact that the Based on this approach, different authors define sustainable population is the biological structure of society and the demographic development with the state of the population economy of all geographical areas, it is necessary that for which ensures at least simple reproduction of the population the sustainable development of contries, regions or or "optimal population growth" which corresponds to the municipalities in the first place to ensure demographic fertility level of 2.1 children per woman (reproduction with sustainability thus transforming demographic sustainability the same contingency as the previous generation). Other as a subsystem into the sustainability system. authors conceive of sustainable demographic development Also the specialized research institutions of the United as a ratio between active (productive) and inactive (non- Nations (United Nations Institute for Social Development - productive) population or even as a numerical balance in UNRISD and the United Nations Development Program - gender representation. UNDP), demographic developments and their forecast rank The most comprehensive and complete definition is the (second) among the six main areas for completion of the definition of the authors who emphasize that the definition objectives of Agenda 2030. The most important of sustainable demographic development should include the demographic components for completing the Agenda 2030 socio-economic characteristics of the population (2). are: population growth trends, population trends by age, Based on this definition the SUSTENDEMO model consists migration trends, urbanization trends and demographic of two dimensions of equal importance which are the projections(1). quantitative and the qualitative dimensions. The quantitative dimension consists of components of natural growth and migration, overall population growth, 2 SUSTAINABLE DEMOGRAPHIC and population structure by age and gender. DEVELOPMENT - SUSTENDEMO The qualitative dimension consists of the socio-economic characteristics of the population, including in the first place At the center of sustainable development is undoubtedly the the educational structure of the population, professional human-the population expressed also in the most important training and economic activity. document of the contemporary concept of sustainable development which is the Rio Declaration 1992, respectively Agenda 21. An important part (Chapter V) of Agenda 21 is devoted to the role and importance of demographic dynamics and its sustainability for sustainable development. For sustainable development in the future it is necessary that: demographic factors and trends be incorporated into the global analysis of environment and development; Having regard to the role and importance of demographic movements for sustainable development and the fact that population is the biological structure of society and the economy of all geographical areas, demographic Figure 3. Demographic sustainability subsystems (3) sustainability should be considered as a subsystem in the system of sustainability (2) - SUSTENDEMO. For sustainable demographic development of a certain area is required minimal demographic development (corresponding to at least simple reproduction - stationary type of population S.B) in quantitative and qualitative terms, in order to endure economic and social sustainability. From the quantitative dimension a territory is considered demographically stable when there is an optimal correlation between: growth, size, migration and population structure by age and gender, while in qualitative terms a territory is considered demographically stable when there is a balance in socio-economic structures of the population (3). Consequently, the United Nations forecasts of the end of the last century for the trends of the global population at the beginning of the 21st century have also been revised and corrected in all scenarios, as Bricker and Ibbitson point out. Figure 2 . Sustainable demographic development scheme - "We are not facing the challenge of a population bomb, but Sustendemo of reducing the human population." (4) 8 3 DEMOGRAPHIC PROCESSES AND SUSTAINABLE DEVELOPMENT 3.1 Are demographic changes the key to sustainable development People are the main concern of sustainable development (Rio Declaration, 1992, Principle 1). In an effort to promote sustainable development, demographic movements must also be taken into account) - number, location, age structure, other structures, especially education, living conditions, ambitions and opportunities, etc. (IIASA and UNFPA, 2011). The most comprehensive and complete definition is the definition: sustainable demographic development should also include the socio-economic characteristics of the population. The World Bank defines sustainable development as: development which involves the transfer of an equal reserve Figure 4. Pyramid model of the population of stationary or according to the greatest possibilities of human, population type (6). economic and social capital, to future generations(5). Based on the above definitions, it can be concluded that for A territory is considered demographically stable (in terms sustainable development of countries or regions, sustainable of population structure by age), when there is an optimal demographic development is necessary, which at least correlation in population structure by age and gender requires that each country should achieve a stationary (graph 5). population model, which means that the next generation will be the same as the existing one. 3.4 Demographic ageing In order to achieve the necessary minimum and achieve demographic development which will not be limiting Agenda 2030 presents a universal action plan towards factors for sustainable development and fulfillment of the sustainable development in the protection and realization of objectives of Agenda 2030, it is necessary to meet several the rights of all people without ignoring anyone and any objectives in demographic developments which are: group of society, including all segments of society, all ages, with a special focus on more vulnerable groups such as the 3.2 Total number of population elderly people. The fact that the 21st century will be a century of ageing, the Total number of population - in order to achieve the key to dealing with this process is the fact that the stationary type of population where the next generation is opportunities offered by these age groups will be used the same as the existing one or the level of simple (incomparable experience and skills, active participation of population regeneration or the replacement of generations older generations in the economy, labor market and society means that at the individual level a woman in the period of in general, etc.), to face the challenges posed by the process, her fertility should be replaced by a female child - the net to respond to the ageing of the population and to promote a reproduction rate is equal to one, or the overall fertility rate sustainable development of ageing. is 2.1 children per woman (reproduction with the same With the increase of the participation of the elderly in the contingency as the previous generation). general population of a country, the society should increase the knowledge about the importance, needs, rights of the 3.3 Population structure by age elderly, with the purpose of eliminating prejudices and discrimination against the elderly. It shows not only the past but also the present and the future In this way the main goal of the Agenda 2030 will be of demographic development and is the most important fulfilled through comprehensiveness and not bypassing demographic indicator which in addition to population anyone. development also affects all other socio-economic spheres, therefore the analysis of population structure by age is basic. 3.5 Population migrations not only in demographic research but also for all other socio-economic spheres turning the process into an In the Agenda 2030 for Sustainable Development, important factor for sustainable socio-economic and spatial migrations attract special attention in fulfilling this agenda development in general. and require interdisciplinary approach and multidimensional and comprehensive commitment in addressing the role and importance of migrations in order to fulfil the objectives of Agenda 2030. 9 Population migrations present significant potential to lift LITERATURE millions of people out of poverty by providing greater employment and access to decent jobs thus affecting [1] GLOBAL TRENDS, Challenges and Opportunities in sustainable development. the Implementation of the Sustainable Development The close correlation that exists between development Goals, © United Nations Development Programme and migration (both in the country of origin and the country of United Nations Research Institute for Social destination) and the weight of migration to achieve the Development, 2017. SDOs make migrations an integral part of Agenda 2030 (7). [2] Lutz W.et al (2002), Population and environment, In reality, migration is important for 8 of the 17 SDOs that Population Council, New York, fq 6. show the role and importance of migration in fulfilment of [3] Roca Z, Roca M.N.O. Roca Z, Roca M.N.O. the objectives of Agenda 2030. The agenda, specifically in Demographic sustainability and spatial development in Objective 10.7, requires: facilitation of migration, safe, Portugal. Acta geographica Bosniae et Herzegovinae, orderly and accountable migration" implementation and 2014,2, p.25.fq.25. good management of "migration policies"- sustainable [4] Jadranka Polović: Demographic Challenges and the migration model. Future of Humanity ”., taken from: https://www.geopolitika.news/analize/dr-sc- jadranka- 3.6 Urbanization polovic-demografski-izazovi-i-buducnost- covjecanstva /. From the demographic point of view urbanism is [5] World Bank, Albania: The road to sustainable understood as the process of concentration of population in development., taken from; cities (urban areas); from the urban point of view the issue www.bankofalbania.org/web/pub/sybi_hida_280_1.pd is about the concentration of functions in a settlement; f. economists with urbanism imply the concentration of [6] Behrami S. Bajraktari F, (2021) Demographic productive power in industry and post-industrial activities, Dimension of Agenda 2030, the case of Kosovo- whereas from the sociological point of view urbanism is a Perspectives and challenges. Institute for Development process of the level of social development which is Policy. Prishtin. accompanied by changes in the way of life. [7] Schraven, D. B., Keijzer, N., & Knoll, A. (2013). Post The specialized organizations of the United Nations specify 2015: Making Migration Work for Sustainable that the Agenda 2030 for Sustainable Development and its Development .( Proucavanje Migracije Stanovnistva u 17 objectives can only be successfully implemented and Skladu sa Ciljevima Odrzivog Razvoja Ujedinjenih achieved if countries begin a transition towards sustainable Nacija) urbanization. The necessity for sustainable urbanism [8] Sustainable urbanization strategy UNDP ’s support to derives from a demographic fact that until the end of the first sustainable, inclusive and resilient cities in the half of the 21st century , over 65% of the world population developing world, UNDP, New York, 2016, fq 6.. will live in cities and towns. file:///C:/Users/sami/Downloads/UNDP_Urban- Sustainable urban development is exclusively related to Strategy.pdf Objective 11 of the Agenda 2030. [9] Development, Co-operation Raport 2012. Lessons in In fact, sustainable urban development is essential for 11 of Linking Sustainability and Development. http:// the 17 objectives of Agenda 2030. (8) www.oecd ilibrary.org/docserver/download/4312011ec011.pdf?e 3.7 Population projections xpires=1475241543&id=id&accname=guest&checksu m=164431C2E94103DDF8FE25565CD9E189. In the scope of the ways to promote sustainable development [10] Population Dynamics in the Post-2015 Development and fulfill the Agenda 2030, among the most important Agenda: Report of the Global Thematic Consultation elements, according to UNFPA experts, is the integration of on Population Dynamics, UNFPA, UNDESA, UN- population projections in development strategies and HABITAT, IOM 2013, Marr nga: policies (9), emphasizing once again the role, importance https://www.iom.int/files/live/sites/iom/files/What- and necessity of demographic developments for sustainable We-Do/docs/Outcome-Report-Pop-dynamic-and-post- development. 2015-dev-agenda-14-March-2013.pdf Trends and perspectives on population growth, demographic ageing - population ageing, migration and urbanization represent the main opportunities and challenges of countries towards the Objectives for Sustainable Development and fulfillment of the Agenda 2030, with direct and indirect implications (10). 10 Za mlajše prebivalstvo v boljšem okolju For younger population in better environment Drago Čepar Ljubljana, Slovenija Tel.: 00 386 41 677 850 drago.cepar@gmail.com ABSTRACT / POVZETEK 1.Neprijetna dejstva Avtor s pomočjo statističnih podatkov o primanjkljaju rojstev in starostni sestavi prebivalstva v Sloveniji prikaže grozljive Število rojstev v Sloveniji je že dolgo bistveno premajhno za razsežnosti primanjkljaja ljudi v delovni starosti v naslednjih enostavno dolgoročno obnavljanje prebivalstva. Skupni desetletjih. Državni razvojni dokumenti razsežnosti tega primanjkljaj rojstev do števila, ki bi zagotavljalo dolgoročno primanjkljaja podcenjujejo; ne uvrščajo ga med razvojno obnavljanje, je od leta 1980 dalje že presegel 350 tisoč oseb in pomembne makroekonomske spremenljivke in ne predlagajo je vsako leto večji. Rastoči primanjkljaj ljudi v delovni starosti, ukrepov družinske politike za povečanje rojstev, ki bi ga kadrovska vrzel, ki izvira iz primanjkljaja rojstev in odseljevanja dolgoročno zmanjšali. državljanov RS, gospodarstvu že nekaj let povzroča velike Vlada naj razkrije njegove razsežnosti za težave. naslednja desetletja, oceni gospodarske in družbene posledice, predlaga ukrepe in oceni njihovo trajanje, stroške in doprinos. Ob Grozljivo padanje števila ljudi v delovni starosti do leta 2045 prizadevanju za izboljšanje okolja je treba poskrbeti, da bo v tem lahko prikažemo s pomočjo podatkov SURS za prebivalstvo 1.7. boljšem okolju imel kdo živeti. 2020. Ker je povprečna starost iskalcev prve zaposlitve pri nas višja od 25 let, in delamo okrog 40 let, smo za delovno starost vzeli 40 let širok starostni interval od 25 do 64 let, čeprav Using statistical data on birth deficit and population age structure nekateri postavljajo spodnjo mejo na 20 ali celo na 15 let. Leta in Slovenia, the author shows frightening dimensions of deficit 2020 jih je v starostni skupini 25 do 64 let bilo 1 156 498. Čez of people in their working age in the following decades. The 25 let bodo v tej skupini tisti, ki so bili leta 2020 stari od 0 do 39 public development documents underestimate this deficit; they let; bilo jih je 912 986. Od njih jih bo v teh 25 letih umrlo 28 272, če bodo po starosti umirali do not include it among important macroeconomic variables and tako kot so po podatkih SURS leta 2019. Tako jih bo ob ničelnem priseljevanju in odseljevanju, dne they do not try to diminish it on the long term by proposing 1. 7. 2045 v skupini 25 do 64 let 884 717, torej za 271 784 manj family policy measures to increase the number of births. kot 1. 7. 2020. Enako število ljudi v delovni starosti bi izgubili, Government should unveil its dimensions for the next decades, če bi pandemija COVID trajala do leta 2045 in bi zaradi nje estimate its economic and social consequences, propose dodatno umrlo vsak dan 30 ljudi iz te starostne skupine. measures and estimate their duration, cost and benefit. While Selitveni prirast je bil v 2020 najvišji po letu 2008: priselilo se je striving for better climate, we have to make sure that somebody 18.365 prebivalcev več, kot se jih je odselilo.1 remains to live in the better climate. 2.Državni razvojni dokumenti ne predlagajo zdravil KEYWORDS / KLJUČNE BESEDE Razvojni dokumenti - Strategija dolgožive družbe2 , Strategija Demografija, rodnost, obnavljanje prebivalstva, primanjkljaj razvoja Slovenije 20303, Poročilo o razvoju 20194- temu ne rojstev, selitveni prirast, delovna starost, vladni ukrepi, okolje, posvečajo dovolj pozornosti. Prebivalstveni primanjkljaj kadrovska vrzel. omenjajo olepševalno, kot oviro za hitrejši razvoj, ne pa kot hudo grožnjo sedanji ravni blaginje. V Poročilu o razvoju 2019 Demography, fertility, population regeneration , births deficit, , ki predstavlja spremljanje uresničevanja Strategije razvoja migration surplus, working age, governmental measures, Slovenije 2030, UMAR leta 2019 predstavi 70 kazalnikov environment, human, resources gap. uspešnosti, vendar se niti eden ne nanaša na število ljudi v delovni starosti, ali na rodnost. Zapiše, da »tudi ob pozitivnih ∗Article Title Footnote needs to be captured as Title Note † neto migracijah… okoli štiri tisoč oseb na leto bo po Author Footnote to be captured as Author Note 1 Barica Razpotnik, Selitveni prirast pozitiven, 3 Vlada RS, december 2017, https://www.gov.si/assets/vladne- https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9650, 19.9. 2021 sluzbe/SVRK/Strategija-razvoja-Slovenije- 2 Vlada RS, julij 2017, 2030/Strategija_razvoja_Slovenije_2030.pdf https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/kratke_analize/Strate 4 UMAR, april 2019, gija_dolgozive_druzbe/Strategija_dolgozive_druzbe.pdf https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/razvoj_slovenije/2019/Porocilo_o _razvoju_2019.pdf 11 Information Society 2020, 5–9 October 2020, Ljubljana, Slovenia F. Surname et al. projekcijah do leta 2030 prišlo do zmanjševanja aktivnega usposobljenosti in učinkovitosti upravljanja in njunih skupno 22 prebivalstva v povprečju za 10 tisoč oseb na leto.«, vendar ob kazalnikih ne omenja kadrovske vrzeli. Med vsemi 70 kazalniki tem ne vključi sirene. Odsoten je pogled za več kot 10 let nobeden ne naslavlja primanjkljaja ljudi. naprej. Bralec ne dobi občutka za ogromnost prebivalstvenega primanjkljaja niti zavesti o nujnosti ukrepanja. V Pomladanski napovedi gospodarskih gibanj 2021 7, UMAR zapiše, da bo predvidena gospodarska rast tudi posledica »nadaljnje ugodne dinamike pritoka tuje delovne sile, ki je tudi v Poročilo o razvoju 20205 pogosteje in z večjim poudarkom preteklem zaostrenem letu ostal na visoki ravni, in nadaljnjega omenja demografske spremembe in pomanjkanje ustrezne zviševanja stopnje aktivnosti. To bo tudi vidno blažilo postopno delovne sile. Na strani 9 UMAR zapiše: » Vse to zahteva zelo upadanje števila prebivalcev v starosti 20– hitro in še precej korenitejše ukrepanje za 64 let, ki zadnjih deset zagotavljanje ustrezno usposobljenih človeških virov oziroma znanj in spretnosti. let negativno vpliva na obseg razpoložljive delovne sile.« » in opredeli nekaj prednostnih nalog za zmanjševanje tega pomanjkanja. Med njimi ni ukrepov za povečanje rodnosti. Slika Načrt za okrevanje in odpornost (NOO) je Vlada sprejela 28. 28 na strani 53 pozornemu bralcu pove, da samo petina odstotka aprila 20218 . Sloveniji prinaša 1,8 milijarde evrov nepovratnih prebivalcev EU živi v državah, ki imajo neugodnejše Projekcije sredstev. Države morajo vsaj 37 odstotkov sredstev nameniti javnih izdatkov, povezanih s staranjem, 2016–2070. S Sliko 31 stebru Zeleni prehod, vsaj 20 odstotkov pa stebru Digitalne na strani 56 pove o zmanjševanju števila ljudi v delovni starosti, spremembe. Slovenija je prvemu namenila 42, drugemu pa 21 kar je povedal že leto dni prej, namreč, da jih bo do leta 2030 odstotkov vseh sredstev. V poglavju Politike za naslednjo vsako leto za 14 do 15 tisoč manj; graf zelo nazorno prikaže generacijo(str.17) , kjer bi pričakovali ukrepe za povečanje večanje primanjkljaja. Škoda, da slike ne podaljša preko leta števila rojstev in s tem števila mladih, je za mlade od vrtca do 2030. univerze predvidenih mnogo koristnih ukrepov, vendar ni ukrepa, ki bi zagotavljal ali prispeval k temu da mladi bodo in da Poročilo o razvoju 2021 6 v glavnih ugotovitvah sicer omenja jih bo več kot sedaj. V poglavju o Stanovanjski politiki (str. 454), »povečanje javnih izdatkov, povezanih s staranjem pri izzivih sicer zapiše, da »se mladi zaradi oteženega dostopa do prebivalstva«, ne omenja pa vpliva epidemije na družine z otroki stanovanj kasneje osamosvajajo in odločajo za oblikovanje in na odločanje mladih za otroke. Med Priporočili razvojni družine, kar se odraža na demografskih trendih«(str.455). Med politiki navede pospešitev rasti produktivnost, vključujoči ciljnimi skupinami stanovanjske politike, ki gotovo lahko družbeni razvoj in medgeneracijsko solidarnost (med drugim z bistveno prispeva k odločanju mladih za otroke, navaja tudi zagotavljanjem zadostnega obsega delovne sile tudi z aktivnim družine z več otroki (str. 462); vendar med cilji ukrepov ne vključevanjem priseljencev v socialno in družbeno življenje), navede večjega odločanja za otroke(str.457). Povišanje rodnosti pospešeni prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo ter ni omenjeno. Treba bi bilo omeniti vpliv pandemije na krepitev razvojne vloge države in njenih institucij, ne omeni pa zniževanje rojstev in na položaj družin v rodni dobi ter določiti premajhnega števila rojstev, oziroma potrebe po povečanju. V razumen del sredstev EU za odpravo posledic in za zvišanje poglavju Visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano rodnosti. Pohvaliti je treba poskus projekcije vpliva NOO na vrednost za vse ugotovi, da »se obseg ponudbe delovno ključne makroekonomske spremenljivke do leta 2040 na strani sposobnega prebivalstva zmanjšuje«, in to pomeni težavo pri 502 in 505, žal pa med njimi ni tistih, ki odražajo primanjkljaj »zapiranju razvojne vrzeli«, vendar zdravilo išče samo v ljudi. povečanju produktivnosti, potrebe po povečanju rodnosti pa ne omeni. Med 19 kazalniki nobeden ne prikazuje primanjkljaja 3. Zakaj ne ukrepamo? rojstev ali kadrov. V poglavju Vključujoča, zdrava, varna in odgovorna družba omenja ranljive skupine, vendar med njimi na Pred Slovenijo sta dve nujni nalogi. Prva je, zagotoviti dovolj nademo družin z otroki. Omeni in oceni povečanje izdatkov ljudi v delovni starosti za gospodarsko in narodno preživetje v povezanih s staranjem z 20,7 % BDP v letu 2019 na 29,8 % v naslednjih 25 letih. Iz razvojnih dokumentov je videti, da se te letu 2070, oceni povečanje izdatkov za pokojnine in zapiše, da se naloge vedno bolj zavedamo, in tudi razmišljamo, kako jo bo leta 2050 število upokojencev izenačilo s številom zaposlenih, reševati, ne najdemo pa ničesar o drugi dolgoročno ključni vendar ne omeni možnosti, da bi vplivali na demografske nalogi, to je predlogov za povečanje rodnosti. spremembe. Od 21 kazalnikov, nobeden ni povezan s pomanjkanjem ljudi. Če je kaj vsakomur jasno, je jasno to, da če imamo danes premalo V poglavju Učenje za in skozi vse življenje prikaže Sliko 26, ki ljudi v delovni starosti, je to zato, ker se nam jih je pred desetletji kaže, da je že konec leta 2018 kadrov primanjkovalo polovici premalo rodilo. Zakaj ne zgrabimo bika za roge in odpravimo vseh podjetij, med njimi 70 odstotkom velikih podjetij. Med 8 problema pri korenini? Kako, da v razvojnih dokumentih ne kazalniki nobeden ne obravnava pomanjkanja ljudi.V poglavjih najdemo prizadevanj za povečanje rojstev? Ohranjeno zdravo naravno okolje in Visoka stopnja sodelovanja, 5 UMAR, junij 2020, https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/razvoj_slovenij 7 UMAR, Ljubljana, marec 2021 e/2020/slovenski/POR2020.pdf https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/napovedi/poml 6( UMAR, junij 2021, ad/pomladanska_2021/Pomladanska_napoved_2021- https://www.umar.gov.si/publikacije/single/publikacija/news/po splet_01.pdf rocilo-o-razvoju- 2021/?tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1% 8 (https://www.eu-skladi.si/sl/dokumenti/rrf/01_si-rrp_23-7- 5Baction%5D=detail&cHash=c64dcbcdb53bdad9c7a048e131d 2021_lekt.pdf) 72d09 12 Insert Your Title Here Information Society 2020, 5–9 October 2020, Ljubljana, Slovenia Poročilo o spletnem dogodku Ekonomija pod žarometi9 navaja delovni starosti ogroža ne le gospodarski razvoj in gospodarsko ekonomista in bivšega finančnega ministra dr. Dušana rast, ampak tudi sedanjo raven blaginje. Nemudoma je treba Mramorja: » Vse meni znane napovedi ekonomskih gibanj za prepoznati demografski primanjkljaj kot hudo grožnjo in v prihodnjih približno 30 let vodijo do naslednjega sklepa. povezavi s tem potrebo po takojšnjem ukrepanju s pogledom 30 Materialna blaginja srednjega in visoko razvitega sveta, tudi in več let naprej. Titanic ni šel pod vodo, ker bi spregledali Slovenije, je izjemno ogrožena. Pričakujemo lahko nižji ledeno goro, ampak ker so jo ugledali prepozno in prepozno življenjski standard, torej zmanjšanje dobrin, ki bodo na zasukali krmilo. razpolago posameznemu prebivalcu. Ključni problem, zaradi katerega so napovedi tako črnoglede, so na eni strani vedno bolj Pristojne ustanove naj priskrbijo podatke; vsi imamo pravico do katastrofalne spremembe v okolju in na drugi strani staranje njih. Tako kot pri osvetljevanju okoljske problematike, naj tudi prebivalstva.« na področju starostne zgradbe ovrednotijo in prikažejo posledice nesprejemanja ukrepov za povečevanje števila mladih. Če je Naslov letošnje konference Ljudje in okolje torej zadene žebljico Nemčija lahko ocenila svoj primanjkljaj delavcev, ga lahko zase na glavico. Nočemo prezreti pomena COVIDA, vendar je ta, kar tudi Slovenija. Če lahko predvidimo in ocenimo zaloge lesa in se tiče preventivnih ukrepov na boljšem. Ko posledice virusa pitne vode, samooskrbo z mlekom, mesom, elektriko, vidim danes in tukaj na svojih najbližjih, meni pa grozijo že jutri, premogom …, naj vlada s strokovnimi uradi in službami oceni in se mi ni težko odločiti za najbolj zdravilen ukrep, čeprav ni objavi zaloge in samooskrbo z delovnimi rokami in bistrimi najbolj prijeten. Posledice današnje nizke rodnosti pa bomo čutili glavami za nekaj desetletij naprej. Ukrepati je treba ne le v šele čez 25 let. In kakšne bodo? Znanost že desetletja ponazarja, Sloveniji, ampak tudi na mednarodni ravni: z dejavnim slika in preračunava dolgoročne posledice podnebnih sodelovanjem pri oblikovanju ukrepov EU, ki bodo pripomogli, sprememb. Po desetletjih risanja in ponavljanja teh posledic v da ne bomo del področij EU, kjer »nikogar več ni«; v drugih medijih, šoli, politiki in drugod je vladam mogoče sprejeti mednarodnih organizacijah in v dvostranskih odnosih s ukrepe, ki za okolje namenjajo ogromne vsote. Pri nizki rodnosti posameznimi državami. Pandemija dodatno ogroža življenja in je drugače. Kratkoročno je blagodejna, težave in slabe posledice povečuje potrebo po prizadevanju za razvoj in obstoj. Zato je nastopijo čez desetletja. Nihče pa nam nazorno ne prikaže teh poglobljena vsebinska javna razprava na osnovi dejstev in posledic za pokojnine in proračun, za zdravstvo, šolstvo, znanost, podatkov – tudi tistih, ki jih prinaša virus – v času virusa še kulturo, kakovost življenja. nujnejša kot prej. Na osnovi razprave pa so potrebni odločni ukrepi. Pri virusu in pri podnebju vsi vemo, da bomo skupaj zmagali ali skupaj poraženi, kajti ne virus ne podnebje ne spoštujeta Z ukrepi družinske politike in drugimi spodbudami je treba pri državnih meja. Ker pa vsaka država skrbi za svoje upokojence, mladih spodbuditi odločanje za življenje in povečati število za bolnike …, medtem ko mladi in zdravi lahko vanje vložena rojstev, da ne bomo čez 25 let spet v istem položaju kot danes, državna sredstva podarijo komurkoli, so finančne in druge to je z ogromnim primanjkljajem ljudi, sposobnih in voljnih posledice nizke rodnosti zaprte v meje posameznih držav. Vsaka delati, za naslednjih 25 let. Evropske države z načrtno sama sprejema odločitve in nosi odgovornost zanje. družinsko politiko imajo zdaj skoraj dovolj rojstev za dolgoročno obnavljanje prebivalstva. Desetletja so se zavedale, Matjaž Gams je leta 2018 kot enega od vzrokov za neukrepanje zdaj pa se je jasno pokazalo in potrdilo, da družinska politika na ravni EU zapisal tudi dejstvo, da so voditelji 8 ključnih spodbujanja odločanja za življenje ni le socialna politika evropskih inštitucij takrat imeli skupno 2 otroka, leta 1951 pa so pomoči potrebnim, ampak najbolj donosno vlaganje v imeli ti voditelji 32 otrok.10 Ni pričakovati, da nas bo EU ljubeče gospodarsko uspešnost in vsakršni razvoj. Prizadevanje za opominjala, naj zvišamo rodnost, vendar je prav, da si kot njena večjo rodnost je povezano in utemeljeno tudi z dejstvom, da enakopravna članica z vplivom na oblikovanje njenih odločitev smo si Slovenci v zadnjih stoletjih prizadevali za lastno državo in razporejanje sredstev, za primerne politike prizadevamo tudi tudi zato, da bi si z njo zagotovili dolgoročni razvoj in obstoj. v okviru povezave. Vzporedimo strah pred taljenjem arktičnega ledu s strahom pred revščino in izumrtjem in v skladu s tem določimo razmerje med Evropska ljudska stranka je na kongresu leta 2019 na predlog sredstvi za okolje in sredstvi za nova življenja. Poskrbeti HDZ sprejela resolucijo Demografski izziv na podeželskih moramo. da bo v boljšem okolju imel kdo živeti. območjih EU: nikogar več ni! (leaving nobody behind). V njej opozarja na področja, ki se soočajo s krčenjem prebivalstva, Preveč je pričakovati, da bo sedanja vlada ob boju z virusi in izgubo mladih, slabšanjem življenjskih pogojev, in zapiše: opozicijo ter predsedovanju EU v tem mandatu zmogla dosti » Zaradi alarmantnih posledic demografskega razvoja popraviti za nazaj in narediti velik korak naprej na tem področju. zahtevamo nujno ukrepanje.« D ržave z boljšo starostno sestavo Na naslednjih volitvah je treba dati možnost vladanja tistim od Slovenije se zavedajo, da je skrajni čas za znak za preplah, in strankam, ki bodo v svojih programih pokazale dolgoročen zahtevajo ukrepe EU. pogled, voljo do dejavne vloge v prebivalstvenem razvoju in odločanju o lastni usodi ter zavedanje, da pri tako velikem 4. Sklep. primanjkljaju ne gre le za razvoj, temveč za obstoj. Velik primanjkljaj rojstev v preteklih štirih desetletjih že sam po sebi ogroža obstoj Slovenije in slovenstva. Primanjkljaj ljudi v Dr. Drago Čepar 9 Okoljski izzivi in staranje so ključni problem, Gospodarska multikonference–IS 2018, Uredili Thomas Bartz-Beielstein in redakcija, Delo 23. 4. 2021 drugi, IJS, Ljubljana, 2018, str.291, 10 Matjaž Gams, Demografski trendi v svetu in Sloveniji, http://library.ijs.si/Stacks/Proceedings/InformationSociety/2018 Kako preprečiti izumiranje slovenskega naroda?, /IS2018_Zbornik_Komplet.pdf, 3.3.2019. INFORMACIJSKA DRUŽBA, Zbornik 21. mednarodne 13 Plačna vrzel po starosti in spolu pri inovativni in neinovativni vrsti dela The age and gender wage gap in innovative and non-innovative type of work Daša Farčnik Tanja Istenič Jože Sambt Tjaša Redek Ekonomska fakulteta Ekonomska fakulteta Ekonomska fakulteta Ekonomska fakulteta Univerza v Ljubljani Univerza v Ljubljani Univerza v Ljubljani Univerza v Ljubljani Ljubljana, Slovenija Ljubljana, Slovenija Ljubljana, Slovenija Ljubljana, Slovenija dasa.farcnik@ef.uni-lj.si tanja.istenic@ef.uni-lj.si joze.sambt@ef.uni-lj.si tjasa.redek@ef.uni-lj.si POVZETEK Zmanjšana produktivnost zaposlenih pa je v nasprotju s po večini empirično ugotovljenimi višjimi plačami v starosti [2]. V prispevku ugotavljamo velikost plačne vrzeli po starosti in po Ena najbolj znanih teorij, ki pojasnjuje razlike v starostni spolu pri inovativni in neinovativni vrsti dela, pri čemer porazdelitvi plač in produktivnosti je Lazear-jeva »alternativna inovativno delo opredelimo s tremi vrstami neotipljivega teorija«, ki zagovarja, da so mlajši posamezniki plačani pod kapitala. Na podlagi Statističnega registra delovno aktivnega svojo mejno produktivnostjo, medtem ko so starejši posamezniki prebivalstva in dohodki iz dela za obdobje od leta 2009 do leta plačani nad svojo mejno produktivnostjo [4]. Razlog za to so med 2017, ugotavljamo, da je plačna vrzel po starosti in spolu odvisna drugim tudi plače, vezane na senioriteto [5]. Potrebno pa se je od vrste dela in od vrste neotipljivega kapitala. zavedati, da se bo produktivnost starejših delavcev v prihodnosti KLJUČNE BESEDE verjetno zviševala, saj se bodo izboljševale njihove kognitivne sposobnosti in njihovo zdravje. Prav tako razvoj zmanjšuje Neotipljivi kapital, plačna vrzel med starostnimi skupinami, potrebo po fizični moči delavcev [1]. plačna vrzel med spoloma Na drugi strani, v skladu z modeli človeškega kapitala, ABSTRACT ženske zaradi svoje tradicionalne vloge v družini manj kontinuirano sodelujejo na trgu dela, kar povzroča njihovo nižjo In this paper, we identify the size of the wage gap by age and by produktivnost in s tem tudi nižje plače v primerjavi z moškimi gender for innovative and non-innovative types of work, where [6] [7] [8]. Poleg tega ženske običajno izbirajo manj tvegane in s innovative work is defined in terms of three types of intangible capital. Based on the Statistical Register of the Working tem slabše plačane poklice [7] [9], na trgu dela pa se soočajo tudi z diskriminacijo [10]. Vendar pa se razlika v plačah med spoloma Population and Labour Income for the period 2009 to 2017, we skozi čas zmanjšuje [7], predvsem zaradi manj pogoste find that the age and gender wage gap depends mainly on the diskriminacije na delovnem mestu [11]. Poleg tega si moški in types of intangible capital. ženske skozi čas izbirajo vedno bolj podobna področja študija in KEYWORDS podobne poklice [12], kar dodatno znižuje plačno vrzel med spoloma. Intangible capital, age wage gap, gender wage gap V tem članku analiziramo razlike v plačah po starosti in med spoloma, in sicer ločeno za inovativne in neinovativne oz. tradicionalne oblike dela. Konkretno nas zanima, kakšna je 1 UVOD povprečna plača posameznega tipa delavca in na drugi strani, pri Produktivnost posameznika se skozi življenje spreminja iz več katerih starostnih skupinah ter oblikah dela obstaja statistično razlogov, npr. zaradi pridobljenih delovnih izkušenj, njegovih značilna razlika med plačami moških in žensk. kognitivnih in fizičnih sposobnosti, motivacije, usklajenosti med delavcem in delavno nalogo [1]. Številne empirične študije kažejo upad delovne uspešnosti posameznikov v starejših letih. 2 METODOLOGIJA IN PODATKI Upad je še posebej očiten pri posameznikih, starejših od 50 let V raziskavi se osredotočamo na razlike v plači med različnimi [2] ter pri delovnih nalogah, ki zahtevajo reševanje problemov, skupinami zaposlenih. Zaposleni so razdeljeni v skupine na dodatno učenje in hitrost. Nasprotno je upad produktivnosti pri podlagi treh različnih spremenljivk: starosti (do 30 let, med 30 in višji starosti manjši, ali pa ga sploh ni zaznati, pri tistih delovnih 49 let, od 50 let dalje), spola (moški, ženske) in vrste nalogah, ki so povezane z izkušnjami in verbalnimi neotipljivega kapitala. sposobnostmi [1]. Ob tem pa je potrebno dodati, da lahko Pri določanju vrste neotipljivega kapitala izhajamo iz pridobljene izkušnje iz preteklosti tudi zmanjšujejo definicije, ki se uporablja v projektu Globalinto [13] in določa tri produktivnost starejših, še posebej v današnji informacijski dobi, vrste neotipljivega kapitala: (i) organizacijski, (ii) raziskovalno- kjer znanje in izkušnje delavcev postanejo zastarele [3]. razvojni in (iii) informacijski neotipljivi kapital. Vrsta neotipljivega kapitala se določi glede na poklic zaposlenega ter 14 Information Society 2021, 4–8 October 2021, Ljubljana, Slovenia Farčnik, Istenič, Sambt, Redek njegovo stopnjo in vrsto izobrazbe. Zaposleni, ki imajo terciarno (neotipljivega kapitala). V povprečju velja, da so starejši delavci, izobrazbo družbenih ved, novinarstva in informacijskih znanosti ne glede na vrsto neotipljivega kapitala in spol, prejeli višje plače. ali poslovnih in upravnih ved ter prava in opravljajo poklice kot Največje relativne razlike med starostnimi razredi so med na primer generalni direktorji/generalne direktorice, zaposlenimi starimi do 30 let in tistimi, ki so stari med 30 in 49 člani/članice uprav, menedžerji/menedžerke, let. Na primer, moški v skupini organizacijskega kot tudi strokovnjaki/strokovnjakinje za finančno poslovanje, upravljanje raziskovalno-razvojnega neotipljivega kapitala, ki so stari do 30 procesov dela in ljudi, prodajo, trženje in odnose z javnostmi, let, so v povprečju prejeli 49 odstotkov nižjo plačo kot tisti, stari pravni strokovnjaki/pravne strokovnjakinje so tisti zaposleni, ki med 30 in 49 let. Podobno visoke so tudi relativne razlike za obe sodijo v skupino zaposlenih z organizacijskim neotipljivim omenjeni skupini neotipljivega kapitala med ženskami v prvi in kapitalom [13] [14] [15]. V skupino zaposlenih z raziskovalno- drugi starostni skupini. Tako so ženske v skupini razvojnim neotipljivim kapitalom sodijo posamezniki s terciarno organizacijskega neotipljivega kapitala, ki so stare do 30 let, v izobrazbo naravoslovja, matematike in statistike in opravljajo povprečju prejele 45 odstotkov nižjo plačo od žensk v starostni poklice kot na primer strokovnjaki/strokovnjakinje fizikalnih in skupini med 30 in 49 let, v skupini raziskovalno-razvojnega zemeljskih ved, tehnično-tehnoloških strok ali elektrotehnike, neotipljivega kapitala pa 42 odstotkov nižjo plačo. zdravstveni strokovnjaki/strokovnjakinje, tehniki/tehnice Razlike med drugim in tretjim starostnim razredom, torej tehnično-tehnoloških strok. V skupino zaposlenih z med posamezniki, starimi od 30 do 49 let, in posamezniki, informacijskim neotipljivim kapitalom pa so uvrščeni zaposleni starimi 50 let in več, so razlike še vedno statistično značilne, s terciarno izobrazbo informacijske in komunikacijske vendar manjše, kar velja predvsem za moške. Tako so moški, tehnologije in upravljajo poklice kot na primer razvijalci in stari med 30 in 49 let v povprečju prejeli med 10 in 19 odstotkov analitiki/razvijalke in analitičarke programske opreme in nižje plače, odvisno od vrste neotipljivega kapitala, kot moški, aplikacij, strokovnjaki/strokovnjakinje za podatkovne zbirke in stari 50 let in več. Večje razlike so pri ženskah, predvsem v računalniška omrežja, tehniki/tehnice za telekomunikacije in skupini raziskovalno-razvojnega neotipljivega kapitala, kjer so oddajanje. Posamezniki, ki niso razvrščeni v nobeno izmed treh ženske v starostni skupini od 30 do 49 let v povprečju prejele 34 skupin neotipljivega kapitala, so zaposlenih, ki jih v nadaljevanju odstotkov nižjo plačo od žensk starih 50 let in več, ter v skupini označujemo z »brez neotipljivega kapitala« in predstavljajo informacijskega neotipljivega kapitala, kjer so ženske stare od 30 neinovativno vrsto dela. do 49 let prejele 33,6 odstotkov nižjo plačo od žensk starih 50 let Na podlagi starostnih skupin (3 skupine), spola (2 skupini) in in več. vrste neotipljivega kapitala (4 skupine), so zaposleni razvrščeni v eno izmed 24 skupin. Za vsako izmed skupin je najprej Tabela 1: Razlike v letni bruto plači med starostnimi izračunana povprečna plača, nato pa so razlike v povprečni plači razredi primerjane s t-testom. Skupine, njihove povprečne plače in razlike v plači po starostnih razredih so prikazane v Tabeli 1, Moški, Moški, Abs. Rel. razlika skupine, njihove povprečne plače in razlike v plači med spoloma Skupina <30 let 30-49 let razlika (%) pa so prikazane v Tabeli 2. Brez n.k. Za izračun povprečnih plač posamezne skupine smo 11.823 17.939 6.116 34,1*** uporabili podatke Statističnega registra delovno aktivnega Org. k. 17.643 34.973 17.329 49,6*** prebivalstva (SRDAP) za obdobje od leta 2009 do leta 2017 ter R&R k. 15.643 31.109 15.466 49,7*** podatke o dohodkih iz dela (dohodninski podatki) za enako Inf. k. 16.519 25.377 8.858, 34,9*** obdobje [16]. Dohodki iz dela so navedeni kot bruto vrednosti, Moški, Moški, Abs. Rel. razlika popravljene za rast cen življenjskih potrebščin v času, in jih v 30-49 let 50+ let razlika (%) nadaljevanju imenujemo povprečna plača. Celotno število Skupina opazovanj znaša 7.085.588 zaposlenih. Približno tretjina Brez n.k. 17.939 20.047 2.107 10,5*** (32,25 %) vseh opazovanj so moški stari od 30 do 49 let, sledijo Org. k. 34.973 38.733 3.759 9,7*** ženske iste starostne skupine (28,91 %). Moški, stari 50 let in več, R&R k. 31.109 38.362 7.252 18,9*** predstavljajo 13,47 odstotka celotnega vzorca, ženske v isti Inf. k. starostni skupini pa 10,63 odstotka. Najmlajša starostna skupina 25.377 30.496 5.119 16,8*** predstavlja najmanjši delež v celotnem vzorcu, kjer moški, stari Ženske, Ženske, Abs. Rel. razlika do 30 let, predstavljajo 8,83 odstotka celotnega vzorca, ženske Skupina <30 let 30-49 let razlika (%) pa 5,91 odstotka. Brez n.k. 10.002 15.844 5.842 36,9*** Večina opazovanih posameznikov je takšnih, ki niso Org. k. 14.573 26.616 12.043 45,2*** uvrščeni v nobeno izmed skupin neotipljivega kapitala, saj je le R&R k. 3,3 odstotka celotnega vzorca opredeljenih kot takih. 2,8 15.083 25.888 10.805 41,7*** odstotka zaposlenih je uvrščenih v skupino organizacijskega Inf. k. 14.841 21.703 6.862 31,6*** kapitala, sledi skupina raziskovalno-razvojnega kapitala (0,3 % Ženske, Ženske, Abs. Rel. razlika vzorca) in informacijskega kapitala (0,2 %). Skupina 30-49 let 50+ let razlika (%) Brez n.k. 15.844 18.891 3.046 16,1*** Org. k. 3 REZULTATI 26.616 35.896 9.280 25,9*** R&R k. 25.888 39.691 13.802 34,8*** V Tabeli 1 so najprej predstavljene razlike v plači med starostnimi razredi in po spolu ter vrstah inovativnega dela Inf. k. 21.703 32.697 10.993 33,6*** 15 Plačna vrzel po starosti in spolu pri inovativni in neinovativni Information Society 2021, 4–8 October 2021, Ljubljana, Slovenia vrsti dela Opombe: Brez n.k. – skupina zaposlenih, ki ni uvrščena v nobeno 4 ZAKLJUČEK izmed skupin neotipljivega kapitala; Org. k. – organizacijski V prispevku ugotavljamo velikost plačne vrzeli med spoloma in neotipljivi kapital; R&R k. – raziskovalno-razvojni neotipljivi po starosti pri inovativni in neinovativni obliki dela, pri čemer kapital; Inf. k. – informacijski neotipljivi kapital. * značilno pri inovativno delo opredelimo s tremi vrstami neotipljivega 10 %, ** značilno pri 5 %, *** značilno pri 1 %. kapitala. Na podlagi Statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva in dohodki iz dela za obdobje od leta 2009 do leta V Tabeli 2 so predstavljene razlike v letni bruto plači med 2017, ugotavljamo, da je plačna vrzel predvsem odvisna od vrst spoloma, in sicer za 24 skupin zaposlenih, ki so v tabeli prikazane neotipljivega kapitala. v treh delih glede na starostne skupine in ločeno po spolu. V Ugotavljamo, da v povprečju starejši delavci, ne glede na najmlajši starostni skupni, torej med zaposlenimi, starimi manj vrsto neotipljivega kapitala in spol, prejemajo višje plače. kot 30 let, so v povprečju moški prejeli višje dohodke iz dela. V Največje relativne razlike se kažejo med starostnima skupinama skupini zaposlenih, ki opravljajo ne inovativno delo, so moški, pod 30 let in 30-49 let. Na primer, moški, stari pod 30 let, ki stari manj kot 30 let v povprečju prejeli 15 odstotkov višjo plačo opravljajo delo v skupini organizacijskega ali pa raziskovalno- kot ženske; v skupini organizacijskega neotipljivega kapitala pa razvojnega neotipljivega kapitala so v povprečju prejeli 49 je relativna razlika v povprečnem dohodku iz dela najvišja in odstotkov nižjo plačo kot tisti, stari med 30 in 49 let. Podobno znaša 17 odstotkov. V skupini informacijskega neotipljivega velja tudi za ženske. kapitala je bila razlika 10 odstotna. Razlika v plači med moškimi V prispevku ugotavljamo tudi, da moški v povprečju in ženskami, starimi manj kot 30 let v skupini raziskovalno- zaslužijo več kot ženske, vendar je razlika odvisna od starosti in razvojnega neotipljivega kapitala, ni statistično značilna. vrste dela, ki jo posamezniki opravljajo. Rezultati kažejo, da je Največja relativna razlika v plači med moškimi in ženskami je v največja relativna razlika v plači med moškimi in ženskami v skupni organizacijskega neotipljivega kapitala, za stare med 30 skupni organizacijskega neotipljivega kapitala, in sicer za stare in 49 let, in znaša 24 odstotkov. Na drugi strani pa so ženske, med 30 in 49 let, ki znaša 24 odstotkov. Na drugi strani pa so stare 50 let in več, v skupini razvojno-raziskovalnega ženske, stare 50 let in več v skupini razvojno-raziskovalnega neotipljivega kapitala v povprečju prejele 3 odstotka višjo plačo neotipljivega kapitala v povprečju prejele 3 odstotka višjo plačo od moških. To je tudi edina statistično značilna razlika v plači kot moški. To je tudi edina statistično značilna razlika v plači med moškimi in ženskami, ki je v prid žensk. med moškimi in ženskami, ki je v prid žensk. V prihodnjih raziskavah bi bilo med drugim zanimivo Tabela 2: Razlike v letni bruto plači med spoloma pogledati še razlike v panogah, predvsem za razlike med javnim in zasebnim sektorjem ter proizvodnjo in storitvami. Moški, Ženske, Rel. Abs. Skupina razlika <30 let <30 let razlika (%) ZAHVALA Brez n.k. 11.823 10.002 1.820 15*** Org. k. 17.643 14.573 3.070 17*** R&R k. Raziskava je del GLOBALINTO projekta. 15.643 15.083 559 4 GLOBALINTO projekt je financiran s strani programa Evropske Inf. k. 16.519 14.841 1.677 10** unije Horizon 2020, Mehanizem za promocijo pametne, Moški, Ženske, Rel. Abs. trajnostne in vključujoče rasti, št. projekta 822259. Skupina razlika 30-49 let 30-49 let razlika (%) REFERENCES- niso še dodane Brez n.k. 17.939 15.844 2.094 12*** [1] Skirbekk, V. (2008). Age and productivity capacity: descriptions, causes Org. k. 34.973 26.616 8.356 24*** and policy options. Ageing horizons, 8, 4-12. [2] Skirbekk, V. (2004). Age and individual productivity: A literature survey. R&R k. 31.109 25.888 5.221 17*** Vienna yearbook of population research, 133-153. [3] Hu, Y. (2016). Implications of population ageing for the Chinese Inf. k. 25.377 21.703 3.673 14*** productivity. Economic and Political Studies, 4(4), 454-467. Moški, Ženske, [4] Lazear, E. P. (1979). Why is there mandatory retirement? Journal of Abs. Rel. razlika Skupina political economy, 87(6), 1261-1284. 50+ let 50+ let razlika (%) [5] Ilmakunnas, P., & Maliranta, M. (2005). Technology, labour characteristics and wage‐productivity gaps. Oxford Bulletin of Economics Brez n.k. 20.047 18.891 1.155 6*** and Statistics, 67(5), 623-645. Org. k. [6] Becker, G. S. (1985). Human capital, effort, and the sexual division of 38.733 35.896 2.836 7*** labor. Journal of Labor Economics, 3(1), 33-58. R&R k. 38.362 39.691 -1.328 -3*** [7] Blau, F. D., & Kahn, L. M. (2007). The Gender Pay Gap: Have Women Gone as Far as They Can? The Academy of Management Perspectives, Inf. k. 30.496 32.697 -2.200 -7 21(1), 7-23. Opombe: Brez n.k. – skupina zaposlenih, ki ni uvrščena v nobeno [8] Mincer, J., & Polachek, S. (1974). Family investments in human capital: Earnings of women. Journal of political Economy, 82(2), 76-108. izmed skupin neotipljivega kapitala; Org. k. – organizacijski [9] OECD. (2012). Closing the Gender Gap: Act Now, OECD Publishing. neotipljivi kapital; R&R k. – raziskovalno-razvojni neotipljivi [10] Castilla, E. J. (2008). Gender, Race, and Meritocracy in Organizational Careers. American Journal of Sociology, 113(6), 1479-1526. kapital; Inf. k. – informacijski neotipljivi kapital. * značilno pri [11] Mandel, H., & Semyonov, M. (2014). Gender Pay Gap and Employment 10 %, ** značilno pri 5 %, *** značilno pri 1 %. Sector: Sources of Earnings Disparities in the United States, 1970-2010. Demography, 51(5), 1597-1618. [12] England, P. (2010). The gender revolution uneven and stalled. Gender & Society, 24(2), 149-166. 16 Information Society 2021, 4–8 October 2021, Ljubljana, Slovenia Farčnik, Istenič, Sambt, Redek [13] Globalinto (2021). https://globalinto.eu/ [15] Farčnik, D., Gorišek, A., & Redek, T. (2021). Micro-level intangibles [14] Piekkola, H., Redek, T., & Farčnik, D. (2020). Intangible assets in the measure: the case of public sector & application to Slovenia. public sector: an extended definition and methodological guide. https://globalinto.eu/papers/deliverables/ https://globalinto.eu/papers/deliverables/ [16] Statistični urad Republike Slovenije (2020): Zaščiteni mikro podatki SRDAP, dohodninski podatki. 17 Vpliv pandemije covid-19 na razlike med spoloma v plačanem in neplačanem delu The impact of the COVID-19 pandemic on gender differences in paid and unpaid work Tanja Istenič† Jože Sambt Daša Farčnik Ekonomska fakulteta Ekonomska fakulteta Ekonomska fakulteta Univerza v Ljubljani Univerza v Ljubljani Univerza v Ljubljani Ljubljana, Slovenija Ljubljana, Slovenija Ljubljana, Slovenija tanja.istenic@ef.uni-lj.si joze.sambt@ef.uni-lj.si dasa.farcnik@ef.uni-lj.si POVZETEK 1 UVOD Članek analizira razlike med spoloma v času, porabljenem za Od konca leta 2019 se ljudje po vsem svetu soočajo z obsežno plačano in neplačano delo pred in med pandemijo covid-19 v katastrofo, ki jo povzroča akutna okužba dihal covid-19 [3]. Sloveniji. Na podlagi primarnih podatkov ugotavljamo, da so se Ukrepi za preprečevanje hitrega širjenja virusa iz človeka na med pandemijo razlike med spoloma v času, porabljenem za človeka [1] so med drugim vključevali zaustavitev gospodarstva, plačano delo povečale, pri čemer moški delajo več kot ženske. zaprtje vrtcev, šol, delo od doma in družbeno distanciranje. Na drugi strani so se zmanjšale razlike med spoloma v času, Ukrepi so med drugim vplivali tudi na način preživljanja našega namenjenemu varstvu otrok, kuhanju in čiščenju, ki predstavljajo časa. V tem prispevku tako preučujemo, kako se je porabljen čas aktivnosti, ki so v večji meri izvajane s strani žensk, ter v za 14 aktivnosti na povprečni delovni dan spremenil v času vzdrževanju doma, kjer so aktivnosti v večji meri izvajane s prvega vala epidemije covid-19 v Sloveniji. Pri tem se strani moških. osredotočamo predvsem na razlike v porabljenem času za posamezno aktivnost med spoloma, in sicer pred epidemijo ter KLJUČNE BESEDE na morebitne spremembe v času epidemije. Prispevek najprej Neplačano delo, covid-19, razlike med spoloma, Slovenija, opisuje zbrane podatke s pomočjo ankete o porabi časa in poraba časa uporabljeno metodologijo, sledita predstavitev rezultatov ter zaključek. ABSTRACT This paper analyses gender differences in time spent on paid and unpaid work in Slovenia before and during the pandemic 2 PODATKI IN METODOLOGIJA COVID-19. Based on primary data collection, we find that Raziskava temelji na podatkih, zbranih v začetku maja 2020, in during the pandemic, gender gaps in time spent on paid work sicer med razglašenim prvim valom epidemije covid-19, ko so actually widened, with men working more than women. On the veljali strogi ukrepi glede omejevanja širjenja virusa. other hand, gender gaps narrowed in time spent on childcare, Posamezniki so bili naprošeni, da izpolnijo anketo o porabi časa, cooking and cleaning, which are activities that are predominantly ki se je nanašala na dve obdobji: pred epidemijo in med done by women, and household maintenance, which is epidemijo. Čas pred epidemijo je bil opredeljen kot čas pred predominantly done by men. razglasitvijo Odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji KEYWORDS (UR št. 30/20), čas med epidemijo pa kot čas veljave omenjenega Unpaid work, COVID-19, gender gap, Slovenia, time use odloka. Vprašanja so se nanašala na običajen delovni dan, pri čemer so posamezniki 24 ur razdelili med 14 različnih aktivnosti: (i) spanje, (ii) priprava obrokov, prehranjevanje, (iii) umivanje, oblačenje, (iv) delo (plačano), (v) pospravljanje, pranje, likanje, (vi) vrtnarjenje, skrb za hišne ljubljenčke, (vii) vzdrževanje, gradnja (npr. stanovanja, hiše, opreme), (viii) nakupovanje, Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or urejanje dokumentacije, (ix) študij, (x) skrb za otroke classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full (varstvo/igra/ustvarjanje), (xi) skrb za ostale posameznike (npr. citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must ostale družinske člane, ki niso otroci), (xii) druženje (npr. be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). Information Society 2020, 5–9 October 2020, Ljubljana, Slovenia pogovor s prijatelji, praznovanja, telefoniranje, videoklici), (xiii) © 2020 Copyright held by the owner/author(s). rekreacija, sprehod, vadba, (xiv) prosti čas (npr. poslušanje radia, 18 Information Society 2021, 4–8 October 2020, Ljubljana, Slovenia Istenič, Sambt in Farčnik gledanje televizije, počitek). Aktivnosti so bile usklajene z so ga posamezniki (ne glede na spol) namenili plačanemu delu. vprašalnikom o porabi časa [1]. Moški so prav tako porabili veliko več časa za vzdrževanje doma V raziskavo je bilo vključenih 467 delovno sposobnih (v povprečju 23 minut več kot ženske), pri čemer je razlika med posameznikov, starih med 25 in 65 let. V vzorcu je bilo 50,5 % spoloma predstavljala 75 % celotnega povprečnega časa, moških in 49,5 % žensk. 47,8 % anketirancev je živelo v porabljenega za vzdrževanje. Na drugi strani so ženske porabile mestnem okolju. Ker v raziskavi preučujemo razlike med bistveno več časa za pripravo obrokov (približno pol ure oz. spoloma v porabi časa za različne aktivnosti, med drugim tudi za 38,5 % več kot moški) in za čiščenje (kjer je absolutna razlika plačano in neplačano delo, smo med anketirance vključili znašala 0,5 ure, relativna pa 44,8 %). Pred pandemijo je obstajala predvsem tiste, ki so živeli v partnerski zvezi (95,3 % tudi znatna razlika med spoloma v času, porabljenem za varstvo posameznikov v vzorcu). 67,2 % posameznikov je živelo v oz. nego otrok, čemur so ženske namenile več časa kot moški. gospodinjstvu z vsaj enim otrokom mlajšim od 18 let, od tega jih Razlika med spoloma je predstavlja 30 % celotnega časa, je imelo 42,4 % vsaj enega otroka v vrtcu ali osnovni šoli. Večina porabljenega za varstvo otrok. Pred pandemijo ni zaznati anketirancev je bila sekundarne (48,2 %) ali terciarne izobrazbe statistično značilnih razlik med spoloma v času, porabljenem za (54,4 %). 80,7 % posameznikov je bilo zaposlenih, spanje, rekreacijo, prosti čas, vrtnarjenje in nego hišnih samozaposlenih, ali so opravljali delo preko drugih oblik dela ljubljenčkov. (npr. preko avtorske pogodbe ali pa so opravljali priložnostno delo); 6,6 % je bilo brezposelnih; 5,6 % je bilo upokojenih. Od Tabla 1. Razlike med spoloma v porabljenem času pred tistih, ki so delali, jih je v času anketiranja 37,0 % delalo na pandemijo svojem delovnem mestu, 22,7 % jih je delalo od doma, 16,3 % je Porabljen čas (v urah) čakalo na delo, preostali pa niso delali iz drugih razlogov, npr. Relativna razlika zaradi varstva otrok. Absolutna (kot % porabljenega V nadaljevanju prispevka je na podlagi vzorca najprej razlika časa vseh predstavljen povprečen čas, porabljen za različne aktivnosti pred Moški Ženske (M-Ž) posameznikov) in med epidemijo covid-19 v Sloveniji, in sicer za oba spola skupaj. Nato analiziramo povprečni čas, ki so ga moški in ženske Spanje 6.81 6.86 -0.05 -0.79 porabili za različne dejavnosti v obeh obdobjih. Razlike med Priprava 1.27 1.87 -0.60 -38.45*** spoloma v obdobju pred in med epidemijo so tudi testirane s t- obrokov, testom za neodvisne vzorce. hranjenje Umivanje, 0.81 0.90 -0.10 -11.21* 3 REZULTATI oblačenje Pred pandemijo so posamezniki v povprečju na delovni dan 6,8 Plačano delo 7.44 5.98 1.45 21.59*** ur spali, 6,7 ur delali, 1,6 ure pripravljali obroke in jedli. Povprečno so porabili 1,4 ure za prosti čas in približno eno uro Čiščenje, 0.81 1.27 -0.46 -44.81*** za: čiščenje, pranje perila, likanje (1,0 ure), varstvo otrok (1,0 pranje, likanje ure), rekreacijo (0,9 ure), nego drugih posameznikov (0,9 ure), Vrtnarjenje, 0.83 0.87 -0.04 -4.35 umivanje in oblačenje (0,9 ure), vrtnarjenje, skrb za hišne nega hišnih ljubljenčke (0,9 ure). Pred pandemijo so ljudje v povprečju manj ljubljenčkov kot eno uro dnevno porabili za nakupovanje in pripravo dokumentacije (0,7 ure), druženje (0,6 ure), vzdrževanje in Vzdrževanje, 0.69 0.31 0.38 75.48*** gradnjo doma (0,5 ure) ter študij (0,3 ure). Pred pandemijo je gradnja doma povprečni čas, porabljen za neplačano delo, tako znašal 6,5 ur. Nakupovanje, 0.66 0.78 -0.12 -16.75* Med pandemijo se je povečal predvsem porabljen čas za študij urejanje (za 48,0 %), vzdrževanje doma (za 22,8 %) in druženje (za 23,8 dokumentacije %). V času pred in med epidemijo se je porabljen čas zvišal tudi v primeru skrbi za druge (za 18,2%), vrtnarjenje in nego hišnih Študij 0.20 0.33 -0.13 -45.76 ljubljenčkov (za 14,7%), prosti čas (za 14,2%) in spanje (za Nega otrok 0.81 1.11 -0.29 -29.96† 2,3%). Ta dodatni čas je bil nadomeščen z veliko manj plačanega dela - v času pandemije so ljudje delali v povprečju 19,5 % oz. Nega ostalih 0.83 0.85 -0.02 -2.88 1,3 ure manj kot pred pandemijo. Za prehranjevanje in pripravo posameznikov obrokov je bilo porabljenih 1,7 ure, za druga gospodinjska Druženje opravila pa v povprečju 5,5 ur. Čas, namenjen neplačanemu delu, 0.52 0.66 -0.15 -24.33** se je tako zvišal za skoraj 45 minut na dan. Rekreacija 0.93 0.94 -0.01 -0.75 Za ponazoritev razlik med spoloma v obdobju pred pandemijo je v tabeli 1 prikazan povprečni čas moških in žensk Prosti čas 1.43 1.29 0.14 10.16 ter absolutna in relativna razlika pred pandemijo za vsako Opomba: ***p < 0.001; **p < 0.01; *p < 0.05; †p ≤ .10 aktivnost posebej, medtem ko tabela 2 prikazuje enake kazalnike Absolutna razlika je opredeljena kot razlika med povprečnim časom, ki za obdobje med pandemijo. Pred pandemijo so moški na trgu so ga moški in ženske porabili za posamezno aktivnost pred pandemijo. dela delali v povprečju 1,5 ure več kot ženske, pri čemer je Relativna razlika pa kot absolutna razlika, relativno glede na povprečni čas, porabljen s strani celotnega (po spolu nerazčlenjenega) vzorca razlika med spoloma predstavljala 21,6 % povprečnega časa, ki pred pandemijo. 19 Vpliv pandemije covid-19 na razlike med spoloma v plačanem in neplačanem delu Information Society 2020, 5–9 October 2020, Ljubljana, Slovenia Med pandemijo (glej tabelo 2) so moški zopet porabili Druženje 0.65 0.84 -0.18 -24.49*** statistično značilno več časa za plačano delo, v povprečju eno uro in 24 minut oz. 25,9 % več kot ženske. Moški so porabili tudi več Rekreacija 1.05 1.07 -0.02 -1.82 časa za vzdrževanje doma in gradbena dela (približno 25 minut Prosti čas 1.69 1.44 0.25 15.96 več kot ženske). Po drugi strani so ženske porabile več časa za pripravo obrokov (približno 38 minut oz. 39,9 % več kot moški) Opomba: ***p < 0.001; **p < 0.01; *p < 0.05; †p ≤ .10 in za čiščenje, pranje in likanje (približno 27 minut oz. 39,5 % Absolutna razlika je opredeljena kot razlika med povprečnim časom, ki so ga moški in ženske porabili za posamezno aktivnost med pandemijo. več kot moški). Kot je razvidno tudi iz tabele 1 za obdobje pred Relativna razlika pa kot absolutna razlika, relativno glede na povprečni pandemijo, so ženske tudi v času pandemije v povprečju porabile čas, porabljen s strani celotnega (po spolu nerazčlenjenega) vzorca več časa za študij, druženje in nakupovanje kot moški. Iz tabele med pandemijo. 2 je razvidno tudi, da so se v času pandemije zmanjšale razlike med spoloma v času, porabljenem za nego otrok – ta razlika je 4 ZAKLJUČEK postala tudi statistično neznačilna. V času med pandemijo ostajajo statistično neznačilne razlike med spoloma v količini Spomladi 2020, ko je bila razglašena pandemija covid-19 tudi v časa, ki ga posamezniki porabijo za nego drugih (običajno ostalih Sloveniji in so vlade izvajale vrsto ukrepov za preprečevanje družinskih članov), pa tudi v količini spanja in času, porabljenem širjenja virusa, so bili posamezniki prisiljeni spremeniti način za rekreacijo in prosti čas. preživljanja časa. Spremembe v porabljenem času za različne aktivnosti so bile med moškimi in ženskami neenakomerno Tabla 2. Razlike med spoloma v porabljenem času med porazdeljene. V članku tako preučujemo vpliv pandemije covid- pandemijo 19 na čas, ki ga posamezniki v povprečnem delovnem dnevu porabijo za različne dejavnosti. Naši rezultati kažejo, da se je Porabljen čas (v urah) med pandemijo znatno povečala količina porabljenega časa za Relativna razlika spanje, kuhanje, čiščenje, vzdrževanje doma in skrb za druge. Absolutna (kot % porabljenega Poleg tega so posamezniki porabili več časa za študij in povečali razlika časa vseh Moški količino prostega časa. Ta dodatno porabljen čas je bil Ženske (M-Ž) posameznikov) nadomeščen z veliko manj dela - v povprečju so posamezniki Spanje 6.98 7.00 -0.03 -0.36 med pandemijo delali 20 % manj kot pred pandemijo. Ob osredotočenju na razlike med spoloma ugotavljamo, da so Priprava 1.34 1.97 -0.63 -37.91*** moški na trgu dela pred pandemijo običajno delali 1,5 ure več kot obrokov, ženske. Moški so porabili tudi znatno več časa za vzdrževanje hranjenje doma kot ženske. Na drugi strani so ženske porabile bistveno več Umivanje, 0.80 0.90 -0.10 -11.42** časa za kuhanje, čiščenje in druge gospodinjske dejavnosti. Med oblačenje pandemijo se je razlika med spoloma v plačanem delu relativno še povečala. Moški so začeli tudi več kuhati in še posebej čistiti, Plačano delo 6.11 4.71 1.40 25.86*** medtem ko so ženske začele porabljati več časa za vzdrževanje Čiščenje, 0.92 1.36 -0.45 -39.53*** doma. Moški so tudi v času pandemije več počivali, a so namenili pranje, likanje tudi znatno več časa skrbi za otroke kot pred pandemijo, kjer je razlika med spoloma med pandemijo postala statistično Vrtnarjenje, 0.96 0.99 -0.03 -3.26 neznačilna. nega hišnih ljubljenčkov Vzdrževanje, 0.82 0.41 0.41 65.78*** ZAHVALA gradnja doma Raziskava je bila sofinancirana s strani ARRS programa P5- 0128: Izzivi vključujočega in trajnostnega razvoja v prevladujoči Nakupovanje, 0.62 0.76 -0.14 -20.88** paradigmi ekonomskih in poslovnih znanosti. urejanje dokumentacije REFERENCE Študij 0.31 0.51 -0.20 -49.42** [1] Bai, Y., Yao, L., Wei, T., Tian, F., Jin, D. Y., Chen, L., Wang, M. (2020): Presumed asymptomatic carrier transmission of COVID- Nega otrok 1.03 1.14 -0.11 -10.35 19. Jama, 323(14): 1406-1407. [2] Statistični urad Republike Slovenije (2019). Poraba časa, 2019. Nega ostalih 0.98 1.03 -0.05 -5.11 https://www.stat.si/StatWeb/File/DocSysFile/10306 [3] Wankmüller, C. (2020): European disaster management in response to the posameznikov COVID-19 pandemic. Mind & Society: 1-6. 20 Staranje prebivalstva in več vidikov zdravljenja z zdravili Population ageing and several aspects of pharmacological treatment Karin Kasesnik SPC NIJZ Ljubljana, Slovenija karin.kasesnik@nijz.si POVZETEK Staranje prebivalstva je proces, razviden v Sloveniji, pa tudi globalno. D. N. Weil [1] je že pred več kot dvema desetletjema V okviru naraščajoče porabe zdravil na recept je razvidna tudi analiziral trend staranja prebivalstva na svetovni ravni. Ta trend rast predpisovanja zdravil starejšim osebam. Obstajajo tveganja je zelo izrazit v razvitih državah, s pomembnim povečanjem pri polifarmakoterapiji, sočasnem predpisovanju več zdravil. deleža prebivalcev nad 65 let in sočasnim zmanjšanjem deleža Premagovanje ovir pri jemanju zdravil prispeva k izboljšanem prebivalcev, mlajših od 20 let. Čeprav je staranje prebivalstva sprejemanju zdravljenja in boljšim terapevtskim rezultatom. razmeroma počasen proces, se predvidevajo ekonomske Razpoznan je pomen ustreznega razumevanja pisnih virov o posledice staranja prebivalstva. zdravilih, ki vpliva na jemanje zdravil ter njihovo učinkovitost in varnost. Starejšim osebam je treba pomagati pri navodilih za jemanje zdravil in razumevanju informacij o zdravilih, posebej 2 RACIONALNO PREDPISOVANJE v pogojih pandemije. ZDRAVIL STAREJŠIM OSEBAM IN RAZLIKE V UČINKOVANJU ZDRAVIL KLJUČNE BESEDE V zahodnih državah se stroški za zdravstveno varstvo Zdravila na recept, zdravila brez recepta, starejše osebe, povečujejo. S staranjem prebivalstva povezujejo zmerno racionalno predpisovanje zdravil, razumevanje pisnih virov povečanje stroškov akutnega zdravljenja in znatno povečanje ABSTRACT stroškov zdravljenja kroničnih bolezni [2]. Pomemben dejavnik rasti stroškov za zdravstveno varstvo je medicinska tehnologija, Related to an increasing prescription medicine usage also an ki je močno povezana s starostjo in zdravjem. Razvoj increased usage of the medicines, prescribed to the elderly medicinske tehnologije omogoča, da tudi osebe s kroničnimi patients, has been observed. Risks at a polypharmacy, a boleznimi prebivajo doma, kar vodi v znatne prihranke v concomitant prescribing of medicines, have existed. dolgotrajni oskrbi. Osebe z boljšim zdravstvenim stanjem lahko Overcoming the barriers at taking medicines has contributed to tudi v starejših letih več prispevajo v delovnem okolju. Večji an improved treatment adherence and to better therapeutic obseg stroškov za varovanje zdravja starejših oseb lahko tudi results. The meaning of an appropriate written medicine bremeni medgeneracijsko solidarnost. sources’ comprehension has been recognized, with an effect on Iz poročila slovenske zdravstvene zavarovalnice ZZZS [3] je the medicine taking and their efficacy and safety. Elderly razvidno, da so v letu 2020 odhodki za zdravila in živila znašali persons should be assisted at the instructions for taking of 11,6 % vseh odhodkov ZZZS v tem letu. Glede na predhodne medicines and at a comprehension of the medicines’ leto so se odhodki ZZZS za zdravila povečali za 15,3 %. Število information, especially within the pandemic requirements. predpisanih receptov na prebivalca je bilo 8,35 v letu 2020. KEYWORDS Čeprav se je število receptov glede na leto 2019 zmanjšalo (za 1,4 %), se je poraba zdravil na posamezno osebo, ki je prejela Prescription medicines, over-the-counter medicines, elderly zdravilo, povečala za 7,9 %, oziroma za 2,9 % letno v zadnjih persons, rational prescribing of medicines, comprehension of petih letih. written sources V poročilu [3] omenjeni trend upočasnitve naraščanja predpisanih receptov na prebivalca ima ekonomski smisel. Bolj racionalno predpisovanje zdravil pa je obenem tudi terapevtsko 1 UVOD smiselno, če pacient pri tem prejme ustrezno terapijo. V Prispevek pregledno obravnava več vidikov varovanja zdravja, poročilu je navedena tudi zahtevana pozornost pri sočasnem s poudarkom na določenih ovirah pri zdravljenju z zdravili, v predpisovanju več zdravil hkrati (polifarmakoterapija). Posebej povezavi s staranjem prebivalstva. Že več let se na demografski pri starejših osebah se lahko, zaradi možnega medsebojnega konferenci, v okviru multikonference Informacijska družba, delovanja zdravil, pojavijo neželeni učinki. predstavljajo raziskovalni prispevki, ki poudarjajo pomemben Ugotovitve raziskovalcev so namenjene tudi podpori ukrepov vpliv demografskih sprememb ne le na področju zdravljenja, odločevalcev. Ti ukrepi bi morali voditi v izboljšano kakovost temveč tudi na sociološkem, antropološkem, ekonomskem in življenja starejših oseb, posebej tistih, ki prebivajo sami. drugih področjih. Pomembna je učinkovita odzivnost na demografske 21 Information Society 2021, 4–8 October 2021, Ljubljana, Slovenia Karin Kasesnik spremembe, saj nekateri ukrepi učinkujejo šele po določenem Vodenje zdravljenja starejših oseb je večinoma zahtevno, zato času, na primer gradnja domov za starejše osebe, investicije v potrebujejo pomoč strokovnjakov s področja zdravja in svojcev, zdravstvu, spremembe na ekonomskem področju in drugi da zdravila dosežejo pričakovan učinek in so varna. ukrepi. 3.1 Medikamentozno zdravljenje starejših oseb v pogojih pandemije 3 JEMANJE ZDRAVIL PRI STAREJŠIH Zelo zahtevne razmere, tudi glede zdravljenja z zdravili, so v OSEBAH letu 2020 nastale med pandemijo, še posebej za starejše osebe. Že podatki iz leta 2008 kažejo povečanje povprečne vrednosti Dejavnosti v zdravstvenih ustanovah so bile osredotočene na receptov zdravil (brez dragih zdravil), ko se pomikamo od obvladovanje bolezni covid-19, zato je potrebna še večja skrb starostne skupine otrok do skupine starejših oseb. Posebej pri kroničnem zdravljenju starejših oseb z zdravili [9]. Še izrazito je to povečanje v starostnih skupinah nad 65 oziroma posebej veliko pozornost bi bilo treba posvetiti nad 85 let [4]. V Sloveniji se je v letu 2015 preko 178 tisoč medikamentoznemu lajšanju bolečine, zdravljenju duševnih oseb zdravilo z zdravili, ki vsebujejo pet do devet zdravilnih motenj, uravnavanju visokega krvnega pritiska in sladkorne učinkovin oziroma več kot 23 tisoč oseb z zdravili z vsebnostjo bolezni. Pomemben je nadzor pacientov, ki jemljejo štiri ali več deset ali več zdravilnih učinkovin. zdravil, zaradi možnih posledic kot so na primer padci. S Zdravila imajo številne pozitivne učinke pri zdravljenju in povečanjem števila zdravil se poveča tveganje neželenih zmanjševanju simptomov bolezni [5]. Koristi zdravljenja pa je učinkov. treba ovrednotiti glede na možna tveganja. Po ocenah delež Avtorica [9] predlaga več ukrepov za boljše organiziranje in bolnišničnih obravnav zaradi jemanja zdravil znaša med 2,4 % nadzorovanje zdravljenja starejših oseb z zdravili. Svetuje in 6,2 %. Veliko izmed teh neželenih učinkov bi bilo mogoče pripravo navodil zdravnika za pacientovo jemanje zdravil, ki ji preprečiti. Tveganje za neželene učinke je podvojeno, če je sledi priprava odmerkov zdravil na domu. Priporoča se, da se v pacient star 65 let, ali več, posebej če pacient sočasno jemlje lekarnah pripravijo posamezni odmerki zdravil za določenega več zdravil. Poročajo, da je celo 30 % bolnišničnih sprejemov pacienta; na ta način se poveča verjetnost ustreznega dnevnega pacientov starih 65 let ali več zaradi neželenih učinkov zdravil. odmerjanja predpisanih zdravil, ob sočasnem preverjanju s Starejše osebe pogosto sočasno jemljejo dve ali več zdravil [6]. strani družinskih članov. Klinični farmacevt pripomore pri Staranje je povezano z anatomskimi in fiziološkimi ugotavljanju morebitnih neskladnosti predpisanih zdravil in spremembami, ki vplivajo na delovanje zdravil. Te spremembe svetuje pacientom. Tudi v primeru sočasnega jemanja vključujejo razlike v absorbciji, metabolizmu in izločanju vitaminov oziroma prehranskih dopolnil se svetuje posvet s zdravilnih učinkovin. Pri starejših osebah so učinki zdravil farmacevtom, da se prepreči morebitna medsebojna lahko povečani ali zmanjšani zaradi sprememb v receptorjih za učinkovanja oziroma neželene učinke. zdravilne učinkovine. Spremembe v farmakokinetiki in farmakodinamiki se lahko odražajo v podaljšanem razpolovnem času, povečanem potencialu za toksičnost zdravil in v večji 4 PISNI VIRI INFORMACIJ O ZDRAVILIH verjetnosti za pojav neželenih učinkov. Zaradi tega je treba Kljub objavam strokovnih in znanstvenih člankov je področje razumeti anatomske in fiziološke spremembe v starejših letih, informacij o zdravju in zdravilih še premalo raziskano in se v preden se zdravila predpisujejo. praksi dobre prakse premalo udejanjajo. Zdravilom na recept in Ovire pri učinkovitem zdravljenju starejših predstavljajo tudi zdravilom brez recepta so priložena navodila za uporabo, v kognitivne motnje, slab vid, slabši finančni položaj [7]. katera so vključena bistvena navodila za odmerjanje in način Razpoznali so s starostjo povezana tveganja zaradi slabšega jemanja zdravil ter tudi informacije o možnih tveganjih, komuniciranja, polifarmakoterapije, medsebojnega delovanja povezanih z jemanjem zdravil. V zadnjih letih se v znatnem med zdravilnimi učinkovinami in sprememb v farmakokinetiki, obsegu uporabljajo prehranska dopolnila. Čeprav prehranska ki prispevajo k težavam pri zdravljenju in neustreznem dopolnila sodijo k živilom, je treba njihovo uživanje sprejemanju zdravil in lahko vplivajo na bolnišnične sprejeme. nadzorovati in paziti na morebitno medsebojno delovanje z K izboljšanem vodenju zdravljenja prispeva pregled in zdravilnimi učinkovinami, predvsem ko gre za ranljive skupine poenostavitev shem jemanja zdravil. V pomoč so strokovni oseb. timi, v katere so vključeni tudi farmacevti. Pomembno je Pomembno je razumevanje pisnih navodil, ki je bistven pogoj usklajevanje načinov medikamentoznega zdravljenja med za ustrezno jemanje in ravnanje z zdravili. Razumevanje različnimi specialisti. Pacienti, ki sočasno jemljejo pet ali več navodil za uporabo in promocijskih pisnih virov o zdravilih je zdravil, potrebujejo usmeritve glede jemanja in ravnanja z bolj zahtevno v primeru polifarmakoterapije. Izkušnje kažejo, zdravili. Varnost zdravljenja se poveča, če je zdravil manj in so da je razumevanje informacij o zdravilih izboljšano, če poleg obenem bolj učinkovita. razpoložljivih pisnih virov o zdravilih pacient za nasvet vpraša Kljub razpoznanim tveganjem polifarmakoterapije pri zdravnika, farmacevta oziroma drugega strokovnjaka, ki pozna starejših osebah, številni pacienti prejemajo zdravljenje, ki je farmakoterapijo. zanje lahko tvegano [8]. Določili so izrecna merila za določitev Z oziroma na velik delež starejših oseb, ki se zdravijo z enim zdravil, ki so primerna za kronično zdravljenje starejših oseb. ali več zdravili, bi morali izbrati primerne oblike njihovega Na osnovi znanstvenih spoznanj so določili zdravila, ki za izobraževanja in informiranja. Poleg objav člankov bi koristil zdravljenje starejših oseb niso primerna. način komuniciranja, ki je pristopen starejšim osebam. Kljub povečanemu trendu digitalnega iskanja informacij je treba 22 Staranje prebivalstva in več vidikov zdravljenja z zdravili Information Society 2021, 4–8 October 2021, Ljubljana, Slovenia upoštevati, da veliko starejših oseb nima hitrega dostopa do predstavitev režima zdravljenja poveča razumljivost navodil in računalnika. Prijazen, hiter in preprostejši dostop do informacij olajša jemanje zdravil. Nasvet strokovnjaka podpira ustrezno je bolj učinkovit. jemanje zdravil, ob sočasnih, starejšim osebam prijaznih Medtem ko je v uradno odobrenih pisnih virih vsebina oblikah pridobivanja informacij o zdravilih in načinih strukturirana in nadzorovana, pa so promocijska gradiva komuniciranja z njimi. običajno bolj komercialno usmerjena. Na osnovi rezultatov Čeprav se v zdravstvenih sistemih velik pomen pripisuje raziskave [10] smo v slovenskih besedilih ugotovili, da apeli o nadzoru proračuna za zdravljenje, bi morala biti v ospredju prednostih zdravil brez recepta niso bili uravnoteženi z apeli o predvsem dobrobit ljudi. Posebna skrb bi morala biti namenjena tveganjih. Zaradi vpliva zaznavanja in razumevanja apelov je starejšim osebam, ki so ranljiva skupina prebivalcev. Starejše bistveno uravnoteženje apelov o prednostih in možnih osebe pogosto živijo same, ali pa njihovi svojci zaradi tveganjih, povezanih z uporabo zdravil brez recepta. Ker so zaposlenosti ne morejo v zadostni meri skrbeti zanje. Starejši pisni viri običajno glavni vir informacij o zdravilih brez recepta, ljudje so skrbeli za nas in nas učili v mladosti, poskušajmo je pomembna njihova vsebina, vključno z uravnoteženjem sedaj mi poskrbeti zanje, da bo starost kolikor je mogoče apelov. Ne le zdravila na recept, temveč tudi zdravila brez prijetna in dostojanstvena. Zaradi obremenitev zdravstvenih recepta se mora natančno odmerjati in pozornost nameniti tudi delavcev med pandemijo starejše osebe potrebujejo še več možnim medsebojnim delovanjem med zdravilnimi pozornosti in skrbi za zdravje. učinkovinami. Določanje berljivosti je prav tako pomemben dejavnik pri LITERATURA IN VIRI razumevanju besedil. Medtem ko se v določenih, razvitih [1] David N Weil, 1997. The Economics of Population Aging. V Mark. R. državah uporabljajo formule za določanje berljivosti, pa se v Rosenzweig in Oded Stark (Ur.), Handbook of Population and Family Economics., Ch. 17. Elsevier Science B.V. DOI: Sloveniji to področje še razvija. Ustrezne stopnje berljivosti https://www.researchgate. net/profile/David-Weil/publication/4912786_ vodijo v primerno razumljivost besedil o zdravju in zdravilih. The_economics_of_population_aging/links/5e1dc7a3a6fdcc28e9c4d746/ Raziskovalca sva ugotovila [11], da stopnje berljivosti izbranih The-economics-of-population-aging.pdf . [2] Claudine de Meijer, Bram Wouterse, Johan Polder in Marc besedil o zdravju in zdravilih ne dosegajo priporočene stopnje. Koopmanschap, 2013. The effect of population aging on health Pri zdravilih se pojavlja tudi vprašanje sprejemanja expenditure growth: a critical review. Eur J Ageing, 10 (maj, 2013), 353-361. DOI: 10.1007/s10433-013-0280-x. zdravljenja s strani pacientov. Med navedbami o učinkovitosti [3] Letno poročilo ZZZS 2020, 2021. Zavod za zdravstveno zavarovanje in tveganjih zdravil je tudi z vidika sprejemanja zdravljenja Slovenije. DOI: http://api.zzzs.si/ZZZS/info/egradiva.nsf/ pomembno, katere navedbe v večji meri vplivajo na paciente, 0/a998991f0f548b4bc125868c0040ba61/$FILE/Letno%20poro%C4%8D ilo%20ZZZS%202020.pdf da se odločijo za izbor zdravila brez recepta, oziroma za [4] Jurij Fürst, 2017. Poraba zdravil z vidika racionalnega predpisovanja. jemanje zdravila na recept. V raziskavi [12] smo ugotovili, da Modul za specializante družinske medicine. DOI: https://www.mf.uni- lj.si/application/files/7315/3842/4712/MTP_fuerst.pdf. neželenim učinkom zdravil brez recepta osebe pripisujejo večjo [5] Katrin M. Cresswell, Bernard Fernando, Brian McKinstry in Aziz pomembnost kot učinkovitosti oziroma določenim drugim Sheikh, 2007. Adverse drug events in the elderly. British Medical lastnostnim, ki se povezujejo s koristmi zdravila. Osebe so kot Bulletin, 83 (junij 2007), 259-274. DOI: 10.1093/bmb/Idm016. [6] Darryl S. Chutka, Jonathan M. Evans, Kevin C. Fleming in Keith G. posebej tvegane opredelile resne neželene učinke. Zaključili Mikkelson, 1995. Drug Prescribing for Elderly Patients. Symposium on smo, da bi bilo v pisnih gradivih za paciente koristno opisati Geriatrics – Part I, vol. 70, 7 (julij 1995), 685-693. DOI: https://doi.org/10.4065/70.7.685. neželene učinke zdravil ter prikazati njihovo dejansko tveganje. [7] Eric G. Tangalos in Barbara J. Zarowitz, 2006. Medication management in the elderly. Annals of Long-Term Care, 14, 8 (avg 2006), 27-31. DOI: https://mayoclinic.pure.elsevier.com/en/publications/medication- 4.1 Pomoč starejšim osebam pri ustreznem management-in-the-elderly. razumevanju pisnih virov o zdravilih [8] Darryl S. Chutka, Paul Y. Takahashi in Robert W. Hoel, 2004. Inappropriate medications for elderly patients. Mayo Clin Proc, 79, 1 S posredovanjem informacij o zdravilih medicinske sestre (jan 2004), 122-139. DOI: 10.4065/79.1.122. pripomorejo k informiranju starejših pacientov o uporabi na [9] Cathy Lea, 2020. 5 tips for managing medications for aging patients during a pandemic. DOI: https://www.mayoclinichealthsystem.org/ recept predpisanih zdravil [13]. Prejem pisnih navodil za hometown-health/featured-topic/5-tips-for-managing-medications-for- jemanje zdravil je pomemben za starejše osebe s pogosto aging-parents-during-a-pandemic. [10] Karin Kasesnik, Mihael Kline, Todd Gammie in Zaheer Ud-din Babar, oslabljenim fizičnim stanjem. Težave pri jemanju zdravil lahko 2016. Analyzing medicines information of over-the-counter medicines nastanejo pri starejših osebah z nižjo stopnjo razumevanja leaflets in Slovenia. Akademija MM, vol. XIII, 26, 9-22. DOI: besedil o zdravju in zdravilih oziroma izobrazbe ter pri http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RL2UYP6Y. [11] Karin Kasesnik in Mihael Kline, 2011. Analyzing readability of zapletenih režimih odmerjanj zdravil za zdravljenje kroničnih medicines information material in Slovenia. Southern Med Review, bolezni. Svetuje se uporaba modelov za tvorbo ustreznih pisnih 4, 2 (dec 2011), 33-40. DOI: 10.5655/smr.v4i2.1005. [12] Karin Kasesnik, Mihael Kline in Jani Toroš, 2020. Analysis of informacij o zdravilih za starejše osebe. Medicines Attributes within Patient Infrormation Leaflets. V: Lidija Boljše razumevanje besedil pomeni večjo možnost za Weis (ur.), Viktor Koval (ur.), Katarina Askerc Veniger (ur.). Eastern European Conference of Management and Economics: ustrezno učinkovitost in varnost zdravljenja z zdravili. Environmental management and sustainable economic development: EECME 2020: proceedings of the 2nd international scientific conference: May 29, 2020, Ljubljana, Slovenia. Ljubljana: Ljubljana School of Business, 2020, 9-15. DOI: 5 ZAKLJUČEK https://www.vspv.si/uploads/visoka_sola/datoteke/zbornik_eecme_2020_- Staranje populacije in naraščajoč delež starejših oseb se __proceeding_of_conference.pdf [13] Karen Hayes, 2021. Designing Written Medication Instructions: povezuje tudi s spremembami v uporabi zdravil. Predpisovanje Effective Ways to Help Older Adults Self-Medicate. Home Journal of zdravil starejšim osebam pogosto zajema polifarmakoterapijo. Gerontological Nursing, 31, 5 (jan 2021). DOI: https://doi.org/10.3928 /0098-9134-20050501-04. Jemanje več zdravil hkrati lahko povzroči medsebojno učinkovanje med zdravili in možne neželene učinke. Pregledna 23 Prebivalstvena politika Kitajske po letu 1950: Od začetnih iskanj in socialistične vere v neomejeno rast prebivalstva do politike enega in zatem treh otrok na družino Population Policy of China Since 1950: From Early Socialist Ideas and Oscillations to the One-child Policy and Recent Two and Three Children Policy per Family Janez Malačič Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani Ljubljana, Slovenija janez.malacic@ef.uni-lj.si POVZETEK 1 UVOD Avtor analizira razvoj prebivalstvene politike Kitajske v Prebivalstvo Kitajske je v obdobju po letu 1950 največje zadnjih nekaj več kot sedemdesetih letih. V tem obdobju je prebivalstvo sveta. Leta 1950 je štelo po kitajskih uradnih kitajska prebivalstvena politika doživela velike spremembe, podatkih 546,8 milijona ter imelo stopnjo natalitete 37,0 ‰, ki so bile povezane z gospodarskimi in družbenimi stopnjo smrtnosti 18,0 ‰ in stopnjo celotne rodnosti 5,81 spremembami in razvojem, različnimi fazami otroka na žensko (Calot, 1984). Na ta način je bilo v zgodnji demografskega prehoda in veliko modernizacijo družbe fazi demografskega prehoda, v kateri se je smrtnost že nasploh. Od začetne negotovosti in nihanj je politika prišla v zniževala, medtem ko se rodnost še ni začela zniževati. V osrednjo fazo, ki jo je zaznamovala politika enega otroka na zahodni demografski literaturi so avtorji kritično ocenjevali družino. (Pre)dolgo trajanje te faze bo gotovo otežilo uradne kitajske demografske podatke. Za obdobje 1953-1980 doseganje ciljev prebivalstvene politike Kitajske v te ocene ne kažejo večjih razlik pri celotnem prebivalstvu, naslednjih fazah, namreč politike dveh in zatem treh otrok na pri stopnji natalitete in še posebej pri stopnji smrtnosti pa so družino. Kako uspešna bo kitajska politika pri spodbujanju razlike precej večje. Stopnji natalitete in smrtnosti sta v tem rodnosti, bo pokazal šele čas. obdobju v kitajskih uradnih podatkih podcenjeni (Banister, 1984). Razlike so še posebej velike v obdobju politike KLJUČNE BESEDE velikega skoka naprej, ki je povzročila lakoto in veliko prebivalstvena politika, Kitajska, pospešeni demografski povečanje smrtnosti. prehod. Ne glede na razlike v omenjenih dveh virih podatkov pa nam ti podatki omogočajo okvirno slediti ABSTRACT poteku demografskega prehoda od visokih ravni rodnosti in smrtnosti na nizke ravni teh dveh demografskih procesov v China's population policy has changed tremendously since Kitajski. Pri tem je še posebej zanimivo pogledati, kdaj se je 1950. The changes have been caused by political, economic začela zniževati rodnost oziroma stopnja natalitete. Po obeh and social developments, demographic transition and virih podatkov lahko ugotovimo, da se je to zgodilo okrog modernization of the society. From early socialist ideas and leta 1970, ko je prebivalstvo Kitajske štelo že 820 milijonov. oscillations the population policy evolved in one-child per Do leta 1982, ko je število z 1,008 prvič preseglo milijardo, family policy. This central phase ended in 2015, probably too je stopnja natalitete padla na 21,1 ‰ in stopnja smrtnosti na late. Therefore, the goals of the last three children per family 7,9 ‰ (kitajski podatek je 6,6 ‰). Ob upoštevanju ocene, da policy will be harder to achieve. Generally, it remains to be je bilo na Kitajskem leta 1950 550 milijonov ljudi, je bila seen how effective will be pronatalist policy in China. povprečna letna stopnja rasti prebivalstva v obdobju 1950- 1982 1,89 %. Po tej stopnji rasti bi se modelsko prebivalstvo KEY WORDS podvojilo v 37 letih. Na osnovi ocen OZN o gibanju osnovnih kazalcev rodnosti in smrtnosti lahko sklenemo, da population policy, China, induced demographic transition. se je demografski prehod na Kitajskem končal v 1990-ih 24 letih. Stopnja natalitete se je znižala na 18,2 ‰ leta 1990 in S prvim petletnim planom (1953-57) se je odnos na 13,6 ‰ leta 2000. V teh dveh letih je bila stopnja celotne vlade začel spreminjati. Podatki popisa prebivalstva leta rodnosti zaporedoma 1,92 in 1,70 otroka na žensko. Število 1953 in potrebe planskega usklajevanja teh podatkov z prebivalstva pa je bilo leta 2000 1,270 milijarde (UN, 2007). ekonomskimi viri so vodili do sproščanja omejitev pri splavu Dodajmo še, da je leta 2021 objavljeni podatek popisa v letu in večje podpore načrtovanju družine. Leta 1956 so prvič 2020 1,410 milijarde, stopnja celotne rodnosti pa le 1,33. Po začeli kampanjo načrtovanja rojstev. Vodilni politiki so v teh podatkih je bila povprečna letna stopnja rasti prebivalstva letih 1954-57 večkrat javno podprli načrtovanje rojstev. Leta Kitajske v obdobju 1950-2020 1,35 %. 1957 je tudi Mao odredil, da je treba načrtovanje družine spodbujati, sprejeti desetletni program načrtovanja družine in Kitajski demografski prehod je bil izjemno hiter, saj je trajal izpolniti njegove cilje (Zheng, Jian idr., 1981). le okrog 40-50 let. Po trajanju se zelo razlikuje od demografskih prehodov v razvitem delu sveta, kjer so ti Vendar je bilo vse to kratkega daha. Že leta 1958 trajali 150 do 200 let. Vendar se razlikuje tudi od prehodov je Mao vpeljal novi ekonomski program znan kot Veliki skok v ostalih nerazvitih državah sveta, kjer je praviloma smrtnost naprej. Načrtovanje družine je bilo izenačeno z prav tako hitro padla, rodnost pa se je prilagajala znižani maltuzijanizmom. Prevladal je slogan »več ljudi je boljše«. smrtnosti največkrat veliko počasneje. Tako hiter Prebivalstvena vprašanja in teorije so postala tabu. Ironično demografski prehod, še posebej pri rodnosti, je Kitajska pa je, da je ravno v teh letih rodnost padla, rast prebivalstva dosegla s pomočjo prebivalstvene politike in doslednega pa se je zmanjšala. V letih 1959-62 se je prebivalstvo celo izvajanja te politike s strani vladajoče politike, države in zmanjšalo. Razlog je bil v hudi lakoti in v drugih ekonomskih celotne družbe. težavah, ki jih je povzročila politika Velikega skoka. Že leta 1962 pa je sledila druga kampanja načrtovanja rojstev. Vlada V tem besedilu bomo analizirali razvoj kitajske je ustanovila urad za načrtovanje rojstev, uvedla cilje rasti prebivalstvene politike v obdobju 1950 – 2021. To obdobje prebivalstva, sprejela milejše zakone o splavu in sterilizaciji, bomo razdelili na tri dele v skladu z osnovnimi značilnostmi spodbujala uporabo kontracepcije in poznejše poročanje. kitajske prebivalstvene politike. Prvo obdobje je 1950-1980, Politični voditelji so ponovno razglašali, da je načrtovanje ko oblast niha med začetnimi iskanji in potrebo po družine napredno in po svoji naravi komunistično. Kljub intervenciji na eni strani in socialistično vero v neomejeno vsemu pa je tudi ta preobrat podrla kulturna revolucija v letu rast prebivalstva na drugi strani. Drugo je obdobje politike 1966. Načrtovanje družine je bilo ponovno ukinjeno, enega otroka na družino 1980-2015. Tretje obdobje od leta proizvodnja in prodaja kontracepcijskih sredstev sta bili 2016 naprej pa je obdobje politike dveh in zatem treh otrok opuščeni, pa tudi administrativne kontrole pri starosti na družino. poročanja ni bilo več. Sledila je hitra rast prebivalstva, pomanjkanje stanovanj in zaposlitev, nazadovanje izobraževalnih in kulturnih standardov ter celo pojav novih nepismenih. 2 ZGODNJE FAZE DEMOGRAFSKEGA PREHODA TER NIHANJE MED POTREBO Kulturni revoluciji je sledila vzpostavitev reda v letu 1971 in z njim tretja kampanja načrtovanja rojstev. PO INTERVENCIJI IN STIHIJNIM Slednje je končno dobilo polno veljavo, njegovi cilji pa so RAZVOJEM: 1950 – 1980 bili razglašeni kot »pozno, redko in malo«. Leta 1973 so prvič vgradili prebivalstvene cilje v petletni gospodarski Prvo obdobje prebivalstvene politike socialistične Kitajske, plan, naslednje leto pa je predsednik Mao ponovno poudaril, ki je nastala s prevzemom oblasti s strani komunistične da je potrebno rast prebivalstva kontrolirati. Po smrti partije v letu 1949, so zaznamovala velika nihanja v teoriji in predsednika leta 1976 in obračunu z levičarji (»tolpa štirih«) praksi med različnimi skrajnostmi ( Zheng, Jian idr., 1981). so novi voditelji razglasili politiko štirih modernizacij Letom podpore in kampanj načrtovanja družine so sledila (kmetijstvo, industrija, obramba in znanost) in javno leta popolnega zavračanja. Predsednik Mao je že leta 1949 poudarili, da je njihov uspeh odvisen od dosega ničelne rasti zanikal obstoj kakršnihkoli resnih prebivalstvenih prebivalstva v bližnji prihodnosti. problemov na Kitajskem in zavrnil »absurdno« Malthusovo teorijo, ki so jo zavrgli marksisti in socialistična praksa v To prvo zelo razburkano obdobje v razvoju Sovjetski zvezi in na Kitajskem (Population Reports, 1982). Kitajske in njene prebivalstvene politike je sklenila Vlada je v prvih letih deloma podpirala rojstva, prepovedala sprememba ustave leta 1978. V ustavo so zapisali, da država sterilizacijo in splav, dajala podporo vladnim uslužbencem zagovarja in spodbuja načrtovanje družine. Tudi v pravno za rojstvo otroka ter v propagandi povezovala veliko otrok z formalni obliki je načrtovanje družine postalo osnovna novim družbenim sistemom. dolžnost državljanov. 25 3 POLITIKA ENEGA OTROKA NA Z uvedbo politike enega otroka na družino se je DRUŽINO: 1980 – 2015 neposredni administrativni pritisk na posamezno kitajsko družino s strani kadrov načrtovanja družine in drugih Zelo radikalno in za marsikoga problematično politiko enega uradnikov, ki je bil prisoten že v 1970ih letih, še znatno otroka na družino so na Kitajskem uvedli leta 1980 s četrto okrepil. Tudi sami kadri so namreč pod močnim pritiskom kampanjo načrtovanja rojstev. uresničevanja konkretnih ciljev, ki so podrobno razčlenjeni Tega leta je državni svet objavil poziv ljudem naj imajo samo enega otroka na na regionalnih, mestnih in drugih lokalnih ravneh. Pritisk se družino, septembra istega leta pa je CK KP naslovil odprto širi od pogostega obiskovanja uradnikov, strogega pismo vsem članom partije z zahtevo, da prevzamejo vodilno izobraževanja in prepričevanja pa vse do odkritega nasilja. vlogo pri uresničevanju tega cilja. Preveč vneti lokalni politiki in aktiv Hkrati je voditelj partije in isti so posegali tudi po države Hua Guofeng razglasil cilj, da bo Kitajska omejila prisili pri sterilizaciji in vstavljanju materničnih vložkov, pa število prebivalstva na maksimalno 1,2 milijarde do leta tudi po umetnem prekinjanju nedovoljenih nosečnosti, 2000. Država je uvedla politiko ideološkega izobraževanja, pogosto tudi v poznih fazah le teh. O tej plati prebivalstvene politike na Kitajskem večinoma molčijo. Ne glede na to pa ki jo je kombinirala z ekonomskimi in administrativnimi je možno skleniti, da veliko ljudi ukrepi. Leta 1980 je država sprejela zakon o porokah, ki je na Kitajskem prostovoljno dvignil minimalno starost za ženske na 20 in za moške na 22 izvaja predpisano politiko, hkrati pa je tudi veliko dokazov, da tako velikega in hitrega znižanja rodnosti ne bi bilo brez let. Za uspešnost prebivalstvene politike pa je bilo še bolj pomembno delno sproščanje kolektivizacije v kmetijstvu, ki odločne administrativne podpore in moči vladajoče partije in države. je spremenila sistem spodbud in s tem povečala ekonomske razlike med ljudmi ter hkrati okrepila ekonomsko vrednost otrok. S tem pa je pomenila novo težavo za prebivalstveno Do začetka 21. stoletja je politika enega otroka na družino temeljila bolj na političnih kot pravnih osnovah in politiko. sredstvih ter bolj na predpisih in uredbah lokalnih oblasti, ki Nova politika je bila sprejeta na vrhuncu so bile najbolj odgovorne za izvajanje te politike. Sama politika se v tem obdobju ni bistveno spreminjala, čeprav demografskega prehoda, ko je prebivalstvo zelo hitro so naraščalo in se oblasti trudile odpravljati večje zlorabe in korupcijo. s tem grozilo, da bo onemogočilo razvoj države in štiri modernizacije. Popis prebivalstva leta 1982 je Razvoj je bil v tem času v skladu s širšimi spremembami v kitajski družbi in je šel v smeri od političnih improvizacij pokazal, da je imela Kitajska takrat le 19,5 % urbanega Maove dobe proti večjemu pomenu prava in zakonov. Vse to prebivalstva, visoko gostoto v najbolj naseljenih predelih ter izrazito neenakomerno regionalno porazdelitev. Navedimo je vodilo do tega, da sta CK KP in Državni svet Kitajske leta še, da je tega leta 6,67% prebivalstva pripadalo narodnostnim 2000 sprejela odločitev o okrepitvi politike prebivalstva, manjšinam, za katere striktna politika enega otroka na načrtovanja družine in ustalitve nizke rodnosti. KP je jasno družino ni veljala, vendar je bilo tudi za njih obvezno zapisala, da podpira vse osnovne značilnosti dotedanje načrtovanje rojstev in v praksi omejitev na dva otroka na politike. S tem je izrazila podporo stabilnosti politike, hkrati pa je predvidela spremembe v prihodnje, ki bi se naj nanašale družino. predvsem na izboljšanje kvalitete prebivalstva in na večji V zelo strnjeni obliki lahko za politiko enega pomen ekonomskih in drugih spodbud. Kvaliteto so otroka na družino zapišemo, da se je do neke mere pojmovali izrazito zdravstveno, predvsem bi se naj izboljšalo razlikovala med mestnimi in vaškimi območji. V mestih je zdravje otrok in žena. Na osnovi te odločitve je bil konec leta bilo manj izjem, politika pa je bila bolj stroga. S prevzemom 2001 končno sprejet Zakon o prebivalstvu in načrtovanju obveze, da bodo imeli le enega otroka, so si pari zagotovili rojstev, s katerim se je tako dolgo odlašalo (PCR Law on materialno nagrado, podaljšan porodniški dopust, prednost Population, 2002). Ta zakon je po eni strani konkretiziral pri zaposlitvi, dodelitvi stanovanja, zdravstveni oskrbi, politično odločitev partije in države, po drugi strani pa je sprejemu otroka v jasli, vrtec in šolo, pa tudi pravico do postavil pravne temelje v obliki splošnih načel, vloge dodatka k pokojnini. V vaseh so takšni pari dobili enkratno planskih aktov, mikro regulacije reprodukcije, ukrepov in denarno nagrado, gradbeno parcelo, zagotovilo vaške aktivnosti na področju spodbud in zdravstvenih storitev, pa skupnosti, da bo ta poskrbela zanje v starosti ipd. Zlasti na vse do legalne odgovornosti (Winkler, 2002). Zakon se je vasi se je že v 1980ih letih pokazalo, da je uvajanje tržnih začel izvajati 1. 9. 2002. Zakon je v osnovi zakoličil politiko elementov gospodarjenja ponovno začelo spodbujati višjo enega otroka na družino za naslednjih 15 let, hkrati pa je rodnost. Zaradi tega so povečali število primerov, ko so namenoma izpustil nekatere probleme, npr. velikega števila ljudem dovolili rojstvo drugega otroka. Rojstvo treh in več nelegalnih rojstev in s tem Kitajcev, ki nimajo pravnega otrok na družino pa je bilo strogo prepovedano (Malačič, statusa in pretiranega porušenja spolnega ravnovesja v času 2006). trajanja politike, pri drugih pa je pustil precej nejasnosti, ki 26 na lokalni ravni omogočajo še naprej trdo uveljavljanje družino vse do leta 2016 (Xiaoyu, 2021). Od tega leta naprej planskih ciljev. so se lahko vsi pari, ki so to želeli, odločili za rojstvo dveh otrok. Sprememba politike je bila sprejeta, ko je stopnja Tukaj ne moremo podrobneje obravnavati izjem in celotne rodnosti v državi bila 1,5 otroka na žensko, moderno vseh fines politike enega otroka, ki so postajale številčnejše kontracepcijo je uporabljalo okrog 85 % parov v rodni dobi, v kasnejših letih njene veljave, ko je bilo vse več ljudem 51 % ljudi je živelo v mestih, rodilo se je 116 dečkov na 100 dovoljeno, da so imeli še drugega otroka. Povejmo pa, da je deklic, povprečna letna stopnja rasti prebivalstva je bila 0,43 bilo z leti tudi vse več konkretnih predlogov, kako preiti %, deleža 0-14 let in 65+ let starosti sta bila zaporedoma 18 najprej na dva otroka na družino in kasneje na popolno in 10 %, življenjsko pričakovanje ob rojstvu za moške in sprostitev (Yi, 2007). Ob dejstvu, da je Kitajska dosegla ženske je bilo zaporedoma 75 in 78 let, prebivalstvo pa je leta raven rodnosti, ki ni več zagotavljala enostavnega 2015 znašalo 1396,7 milijonov (Asian Data Sheet, 2018). obnavljanja prebivalstva že v 1990ih letih, je težko razumeti, Dodajmo še, da je bruto nacionalni dohodek na prebivalca po zakaj je kitajsko vodstvo (pre)dolgo vztrajalo pri tej politiki. kupni moči znašal leta 2014 13.130 ameriških dolarjev Vmes se je Kitajska hitro razvijala in modernizirala, (Pison, 2015). demografski prehod se je že zdavnaj končal, prebivalstvo se je začelo (pre)hitro starati, politike enega otroka na družino Podobno kot so projekcije v poznih 1970ih letih pa niso opustili vse do leta 2015. Odgovor verjetno leži v napovedovale zelo hitro rast prebivalstva, novejše projekcije želji po stabilnosti in strahu pred prehitrim sproščanjem in prebivalstva Kitajske vsaj v zadnjih tridesetih letih vrnitvijo starega. napovedujejo zelo hitro staranje prebivalstva. Ker je osnovni vzrok staranja prebivalstva prenizka rodnost, je razumljivo, Na koncu te točke povejmo, da je z današnjega da je politika enega otroka na družino staranje prebivalstva vidika težko razumeti, zakaj se je kitajsko politično in še posebej pospešila. To pa pomeni, da se bo Kitajska soočala državno vodstvo na prehodu iz 1970ih v 1980ta leta odločilo z veliko starega in postopnim zmanjševanjem aktivnega za tako skrajno obliko prebivalstvene politike. Podrobnejša prebivalstva. Prvo skrbi politike zaradi tega, ker nimajo analiza pa pokaže, da so osnovne predpostavke in vzdržnega modernega pokojninskega sistema, drugo pa konstrukcijo »prebivalstvene krize« na Kitajskem povzeli po zaradi morebitnega pomanjkanja delovne sile in znižanja zahodni znanosti in delovanju povezav, kot je npr. Rimski konkurenčnosti gospodarstva. klub, ki so v tistem času glasno opozarjale na to, da bo prehitra rast prebivalstva ogrozila gospodarski razvoj Kar smo navedli v prejšnjem odstavku je skupaj z (Greenhalgh, 2003). Kitajsko prebivalstvo je sredi geopolitičnimi in obrambnimi razmisleki vodilo do tega, da demografskega prehoda izredno hitro naraščalo. Projekcije je KP Kitajske 31. maja 2021 sprejela odločitev, da bo na osnovi take hitre rasti pa so kazale skrb zbujajoče visoke kratkoživo politiko dveh otrok na družino zamenjala s številke. V začetku 1980ih se je prebivalstvo podvojilo v 33 politiko treh otrok na družino (Xiaoyu, 2021). Osnovna letih, ko je leta 1982 po popisu preseglo milijardo. Ob taki logika te politike je enaka kot pri ostalih dveh politikah. Ta rasti bi okrog leta 2010 štelo že dve milijardi in to bi po je, da imajo pari lahko sedaj do tri otroke, ne pa tudi več. mnenju kitajskih voditeljev ne le ogrozilo štiri modernizacije Očitno se predlogi nekaterih strokovnjakov, da bi sprostili ampak razvoj gospodarstva in družbe nasploh. Po drugi omejitve in uvedli svobodno odločanje o rojstvih vsaj do tega strani pa kitajske politike enega otroka na družino ni mogoče leta še niso uresničili. povsem reducirati na politiko načrtovanja rojstev oziroma družine. Politika enega otroka in širša prebivalstvena politika Tako o politiki dveh kot o politiki treh otrok je še se vključujeta v petletne gospodarske plane in sta del težko obširneje pisati, ker sta še čisto sveži. Strokovnjaki in državnega vodenja in masovnega izvajanja, ki je bolj ali manj verjetno tudi politiki se zavedajo, da bodo morali ljudi (ne)prostovoljno. Hkrati pa se Kitajska tudi trudi, da bi bila spodbujati, da se bodo odločali za dva ali tri otroke, morali vse bolj del širše politike države blaginje ob tem, da je že bodo poskrbeti za jasli in vrtce, za otroške dodatke in druge sicer del državne socialne in ekonomske politike. ukrepe, ki bodo znižali stroške družin z otroki. Zelo pomembno pa bo, kako se bo Kitajska spopadla s povsem 4 POLITIKA DVEH IN ZATEM TREH nasprotnim ciljem, kot je bil pri politiki enega otroka, ko je OTROK NA DRUŽINO: 2016+ šlo za zniževanje rodnosti, ki že po naravi pojava poteka hkrati z gospodarskim razvojem. Pri povečevanju rodnosti pa Kitajsko politiko in strokovnjake je že dolgo časa skrbelo, bo treba omenjeni naravni potek preobrniti navzgor. Današnje razvite države pri tem niso bile posebej uspešne, pa kako izpeljati »rahel pristanek« zelo stroge in (pre)dolgo trajajoče politike enega otroka na družino. Postopno tudi ljudje so ukrepe za spodbujanje rodnosti preveč hitro sproščanje omejitev je bilo prisotno dalj časa, vendar so vzeli za samoumevne in jih niso več povezovali s politiki odlašali s prehodom na politiko dveh otrok na pronatalitetnimi cilji. Kitajska lahko doda že znanim politikam in ukrepom v razvitih državah partijsko disciplino 27 in državni pritisk, ki pa verjetno ne bosta bistveno dvignila LITERATURA IN VIRI stopenj rodnosti. 1. Asian Demographic and Human Capital Data Sheet 2018 (2018) 5 SKLEP ADRI, and IIASA, Shanghai, China and Laxenburg, Austria. 2. Banister, J. (1984) An Analysis of Recent Data on the Population of China, Population and Development Review, No. 2, The Kitajska politika prebivalstva je prehodila v preteklih malo Population Council, New York. več kot 70 letih vladavine komunistične partije dolgo pot. V 3. Calot, G. (1984) Donnees nouvelles sur evolution demographique prvih 30 letih je nihala med skrajnostmi popolne stihije in chinoise. Population, 4-5/1984, INED, Paris. 4. Greenhalgh, S. (2003) Science, Modernity, and the Making of socialistične vere v svetlo prihodnost na eni in zavedanjem, China's One-Child Policy. Population and Development Review, da je družbi potrebna modernizacija in načrtovanje družine No. 2, The Population Council, New York. na drugi strani. Na vrhuncu demografskega prehoda, ko so 5. Malačič, J. (2006) Demografija. Teorija, analiza, metode in matematični modeli projekcij prebivalstva kazali možnost modeli. 6. Izdaja, Ekonomska fakulteta, Ljubljana. 6. Pison, G. (2015) The Population of the World (2015). Population povečanja prebivalstva na 2 milijardi v dobrih 30 letih, so se and Societies, No. 525, INED, Paris. politični voditelji odločili za strogo politiko enega otroka na 7. Population and Birth Planning in the PR China (1982) Population družino. V naslednjih 35 letih je bila politika zelo skopa pri Reports, Ser. J, No. 25, The Johns Hopkins University, Baltimore. dovoljevanju izjem, predvsem pa je politika enega otroka na 8. PRC Law on Population and Birth Planning (2002) Population družino trajala precej dalj, kot bi bilo potrebno. To je and Development Review, No. 3, The Population Council, New privedlo do tega, da sta si sledili politiki dveh in od leta 2021 York. 9. United Nations (2007) World Population Prospects, New York. naprej treh otrok zelo hitro, hkrati pa bo pri slednjih dveh in 10. Zheng, L., Jian, S. idr. (1981) China,s Population:Problems and še posebej zadnji veliko težje uresničevati cilje, kot če bi Prospects. New World Press, Beijing. politiko enega otroka opustili vsaj 10 let prej. 11. Winkler, E. A. (2002) Chinese Reproductive Policy at the Turn of the Millennium: Dynamic Stability. Population and Development Review, No. 3, The Population Council, New York. Kitajska je s prikazano politiko uspela pospešiti 12. Xiaou, W. (2021) Nation,s new 3-child policy seen as timely. zniževanje rodnosti in skrajšati demografski prehod, kar China Daily, June 4-10. nekaterim drugim nerazvitim državam, npr. Indiji, ni uspelo. 13. Yi, Z. (2007) Options for Fertility Policy Transition in China. Uspela je tudi omejiti najvišje število prebivalstva, ki ne bo Population and Development Review, No. 2, The Population bistveno preseglo 1,4 milijarde. Za vse to so država in še bolj Council, New York. posamezniki in njihove družine plačali precej visoko ceno. Mnenja o tem, ali je bilo to treba, se bodo verjetno zmeraj razlikovala. Šele prihodnja leta pa bodo pokazala, ali bo Kitajski uspelo tudi dvigniti rodnost in zagotoviti nemoteno obnavljanje prebivalstva z rodnostjo okoli 2,1 otroka na žensko. Razvite države pri tem še niso bile uspešne. 28 Precenjenost presežne umrljivosti za Slovenijo v letu 2020 Overestimated excess mortality for Slovenia in 2020 Jože Sambt† Tanja Istenič Daša Farčnik Andrej Viršček Ekonomska fakulteta, Ekonomska fakulteta, Ekonomska fakulteta, Statistični urad RS, Univerza v Ljubljani Univerza v Ljubljani Univerza v Ljubljani Ljubljana, Slovenija Ljubljana, Slovenija Ljubljana, Slovenija Ljubljana, Slovenija andrej.virscek@gov.si joze.sambt@ef.uni-lj.si tanja.istenic@ef.uni-lj.si dasa.farcnik@ef.uni-lj.si POVZETEK 1 UVOD Eurostat ter zgledujoč po njem Statistični urad RS in V letu 2020 je virus covid-19 močno spremenil številni drugi izračunavajo presežno umrljivost kot življenje po vsem svetu. Drastični ukrepi v zvezi z razliko med dejanskim številom umrlih in povprečnim omejevanjem širjenja okužb so izhajali iz visoke številom umrlih v obdobju 2015-2019. Pri tem ne umrljivosti, ki jo je povzročal ta virus. Eurostat, upoštevajo 1) spreminjanja števila in starostne strukture Statistični urad Republike Slovenije (v nadaljevanju prebivalstva ter 2) trenda zniževanja umrljivosti v času. »SURS«) in številni drugi so začeli izračunavati V članku upoštevamo ta dva dejavnika in ocenimo, da »presežno umrljivost« kot število umrlih v je v Sloveniji v letu 2020 presežna umrljivost znašala posameznem letu oziroma mesecu minus povprečno 14,9 %, medtem ko pristop od Eurostata oz. število umrlih v preteklem 5-letnem obdobju Statističnega urada RS daje oceno 18,8 %. (2015-2019). Eurostat sicer namesto 5-letnega obdobja v praksi uporablja 4-letno obdobje (2016-2019), saj za KLJUČNE BESEDE 2015 podatki niso na voljo za vse države, želeli pa so zagotoviti enotnost in s tem primerljivost med Presežna umrljivost, umrljivost, covid-19, staranje državami. Prednost tako opredeljenega kazalnika je, da prebivalstva, Slovenija je zelo preprost in nezahteven glede podatkov, potrebnih za njegov izračun. Potrebujemo zgolj ABSTRACT podatek o številu umrlih, ki ga tako nacionalni statistični uradi kot Eurostat redno objavljajo. Presežna Eurostat, and following their example also Statistical umrljivost je nov kazalnik, ki se je uvedel iz potrebe Office of the Republic of Slovenia and many others spremljanja umrljivosti in učinkov ukrepov v izrednih calculate excess mortality as the difference between the razmerah virusa covid-19. Za večjo ažurnost se ta actual number of deaths and the average number of kazalnik sedaj izračunava tudi na mesečni ravni. deaths between 2015 and 2019. This way they ignore 1) changing number and the age structure of the population Metodološko gledano pa tak poenostavljen pristop and 2) trend of declining mortality over time. In the ne upošteva dveh procesov, ki vplivata na število article we consider these two factors, and we estimate umrlih. Prvič, število umrlih je odvisno tudi od števila the excess mortality for Slovenia for 2020 to be 14,9 %. in starostne strukture prebivalstva, ki se v času In contrast, the approach used by Eurostat and Statistical spreminjata. Število prebivalstva Slovenije se zaradi Office of the Republic of Slovenia estimates the excess visokega neto priseljevanja v zadnjih letih povečuje, mortality to 18,8 %. hkrati pa se hitro stara. Posledično bi se število umrlih povečevalo tudi, če ne bi bilo virusa covid-19. Drugič, umrljivost po posameznih starostnih razredih se v času KEYWORDS znižuje, saj živimo vedno dlje in zato bi se ob Excess mortality, mortality, covid-19, population nespremenjeni zakonitostih umiranja ter ageing, Slovenia. nespremenjenem številu in starostni strukturi prebivalstva število umrlih v času zniževalo. 29 V tem članku bomo ocenili, koliko sta ta dva starostno specifične stopnje umrljivosti po spolu in dejavnika neto vplivala na število umrlih v Sloveniji v starosti za posamezna leta od 2015 do 2019 na sledeči letu 2020. Če bi se ta dejavnika, ki vplivata na število način: umrlih v nasprotni smeri, medsebojno ravno izničila glede na povprečno število umrlih v obdobju 𝑀𝑥 2015-2019, bi dobili povsem enake rezultate o presežni 𝑚𝑥 = (1) 𝑉𝑥 umrljivosti kot s pristopom Eurostata oz. SURS. Če temu ne bo tako, pa bodo naše ocene o presežni pri čemer x označuje starost, M število umrlih, V pa umrljivosti ustrezno višje oziroma nižje. število prebivalcev (včasih se uporablja tudi oznaka P, vendar je črka P v demografiji praviloma uporabljena za 2 METODOLOGIJA IN PODATKI označevanje celotnega števila prebivalstva, medtem ko Preden predstavimo svoje izračune, prikazujemo v se pri razčlenjevanju prebivalstva po posameznih Sliki 1 gibanje števila umrlih v zadnjih treh desetletjih, dimenzijah uporablja črka V). to je od leta 1990 do 2019, torej pred virusom covid-19. Za tako dobljene starostno specifične stopnje V tem obdobju je bil do leta 2006 trend gibanja števila umrljivosti mx nato izračunamo trendne vrednosti za leto smrti negativen, saj se nam je v Sloveniji pričakovano 2020. Pri tem izhajamo iz obdobja 2015-2019 in trajanje življenja hitro podaljševalo in je več kot uporabimo linearni trend z metodo najmanjših kompenziralo naraščanje števila prebivalcev v višji kvadratov. Dejanskih starostno specifičnih stopenj starosti, kjer je umrljivost visoka. Nato pa je naraščanje umrljivosti za leto 2020 namreč ne moremo uporabiti, števila starejših prebivalcev prevladalo in kot kažejo saj so visoke zaradi virusa covid-19, medtem ko mi projekcije prebivalstva, se bo ta trend še posebej želimo ugotoviti, kolikšno bi bilo število umrlih v letu intenzivno nadaljeval v prihodnjem desetletju [1]. V 2020, če virusa covid-19 ne bi bilo. Sliki 1 torej lahko vidimo, da smo že več kot desetletje Hkrati želimo upoštevati število in starostno priča očitnemu trendu naraščanja števila umrlih. porazdelitev prebivalcev v letu 2020. Tu se lahko odločamo med (Eurostatovimi) projekcijami števila prebivalcev za leto 2020 in dejanskim številom 21000 prebivalcev Slovenije sredi leta 2020. Odločili smo se 20500 za drugo možnost, saj so podatki o številu prebivalcev 20000 sredi leta 2020 medtem že na voljo [2], hkrati pa je bila rlihm v prvi polovici leta 2020 umrljivost zaradi virusa u 19500 covid-19 nizka in je zato vpliv na število prebivalcev vilo 19000 Šte sredi leta 2020 zanemarljiv – do 30. 6. 2020 je za virusom covid-19 umrlo skupaj 111 oseb [4]. Tako za 18500 število umrlih kot za število prebivalcev uporabljamo 18000 podatke po enoletnih starostnih razredih od starosti 0 let 90 92 94 96 98 00 02 04 06 08 10 12 14 16 18 19 19 19 19 19 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 pa do starosti 100+. Leto V naslednjem koraku apliciramo trendne vrednosti Slika 1: Gibanje števila umrlih v Sloveniji v obdobju starostno specifičnih stopenj umrljivosti (po starosti in 1990-2019 (vir: Statistični urad RS [1]) spolu) na dejansko število prebivalcev po starosti in V letih 2015 do 2019 je v Sloveniji zaporedoma spolu sredi leta 2020: umrlo 19.834, 19.689, 20.509, 20.485 in 20.588 oseb. Povprečje za obdobje 2015-2019 tako znaša 20.221 𝑀 100+ 𝑙𝑡2020 1.7.2020 2020′ = ∑ 𝑚 𝑥=0 𝑥 ∗ 𝑉𝑥 (2) umrlih in na osnovi te vrednosti Eurostat, SURS in številni drugi izračunavajo presežno umrljivost. Vendar pa bo ob naraščajočem trendu števila umrlih izračunana kjer 𝑀2020′ označuje ocenjeno število umrlih v letu presežna umrljivost precenjena, če jo bomo definirali 2020, če ne bi bilo virusa covid-19, x označuje enoletne 𝑙𝑡2020 kot razliko med dejanskim številom umrlih in starostne razrede od 0 do 100+ let, 𝑚𝑥 označuje povprečnim številom umrlih v preteklih petih letih. trendne starostno specifične stopnje umljivosti za 2020 z uporabo linearnega trenda (upoštevaje metodo Pri svojih izračunih uporabljamo podatke o številu najmanjših kvadratov), 𝑉1.7.2020 pa označuje število umrlih [2] in številu prebivalcev na dan 1. 7. (torej sredi 𝑥 prebivalcev sredi leta 2020 po enoletnih starostnih leta) [3] v letih 2015 do 2020. Najprej izračunamo 30 razredih. Ta izračun naredimo ločeno za moške in precejšnjim zamikom. S 5-letnim povprečjem se tudi ženske in nato rezultata seštejemo v skupno število ublaži vpliv slučajnega nihanja števila umrlih, ki je še umrlih v letu 2020. posebej aktualno v majhnih prebivalstvih. Rezultat torej pokaže, koliko prebivalcev Slovenije V tem članku opozarjamo, da ta pristop na eni strani ne bi umrlo v letu 2020, če bi se nadaljeval trend upadanja upošteva spreminjanja števila in starostne strukture umrljivosti v posameznih starostnih razredih iz obdobja prebivalstva (kar v proučevanem obdobju v Sloveniji 2015-2019, kar pomeni brez učinka virusa covid-19 na prispeva k naraščanju števila umrlih), na drugi strani pa umrljivost v posamezni starosti, hkrati pa upoštevaje ne upošteva trenda zniževanja umrljivosti v času, dejansko število in starostno porazdelitev prebivalstva v zaradi česar število umrlih v času upada. Na število letu 2020. umrlih delujeta torej v nasprotni smeri in empirično vprašanje je, kateri bo prevladal. Gibanje števila umrlih v Slovenji v zadnjem desetletju pokaže, da prevlada 3 REZULTATI prvi izmed teh dveh dejavnikov. V zadnjem desetletju Z uporabo opisanega pristopa smo izračunali, da bi v je namreč očiten trend naraščanja števila umrlih. Tudi letu 2020 v Sloveniji umrlo 20.896 oseb, če ne bi bilo iz Eurostatovih projekcij prebivalstva [1] izhaja, da bi virusa covid-19. Ta vrednost je za 675 oseb višja kot se brez virusa covid-19 število umrlih v prihodnje hitro znaša povprečje števila umrlih za obdobje 2015-2019 povečevalo. To pomeni, da z navedenim (to je, kot smo že omenili, 20.221 oseb). Ocenjujemo poenostavljenim pristopom Eurostat oziroma po njem torej, da za toliko oseb rezultati o presežni umrljivosti, zgledujoč se SURS precenjujeta presežno umrljivost, ki jih objavljata Eurostat in SURS, precenjujejo saj bi bilo tudi brez virusa covid-19 v letu 2020 število presežno umrljivost. Vendar pa tudi naš rezultat ni umrlih višje od povprečnega števila umrlih v obdobju enoličen, saj smo ga dobili ob predpostavljanju 2015-2019. Njihov pristop poda za 21,6 % višjo 5-letnega trenda (2015-2019) gibanja starostno vrednost presežne umrljivosti kot pa smo jo izračunali specifičnih stopenj umrljivosti v posamezni starosti mi z našim pristopom. Po metodi Eurostata oz. SURS (ločeno za oba spola). Za 5-letni trend 2015-2019 smo je namreč presežna umrljivost v Sloveniji v letu 2020 se odločili, ker tudi metoda Eurostata oz. SURS znašala 18,8 % (24.016 dejansko umrlih napram uporablja to obdobje kot referenčno. 20.221, kolikor znaša povprečno število umrlih za Po opisani metodi Eurostata oziroma SURS bi obdobje 2015-2019), mi pa jo ocenjujemo na 14,9 % presežno umrljivost za leto 2020 izračunali kot (24.016 dejansko umrlih napram 20.896). dejansko število umrlih v letu 2020 (24.016 oseb) minus povprečno število umrlih v obdobju 2015-2019 LITERATURA IN VIRI (20.221). Po metodi, ki jo uporabljata Eurostat oz. SURS, je torej presežna umrljivost v Sloveniji v letu [1] Eurostat (2020), “Population projections 2020 znašala 3.795 oseb. Z našo metodo pa znaša EUROPOP2019”. Najdeno 11. septembra 2021 na ocenjena presežna umrljivost 3.120 oseb. To pomeni, https://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset da je ocena Eurostata oz. SURS o presežni umrljivosti =proj_19np&lang=en za 21,6 odstotka višja od vrednosti, ki smo jo izračunali [2] Statistični urad RS (2021) »Umrli po starosti in spolu, mi. Slovenija, letno«. Najdeno 11. septembra 2021 na Podatkovnem portalu SI-STAT: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/ 4 ZAKLJUČEK sl/Data/-/05L1008S.px Natančne vrednosti presežne umrljivosti v letu 2020 iz [3] Statistični urad RS (2021a) »Prebivalstvo po starosti in naslova virusa covid-19 ne bomo nikoli izvedeli, saj ne spolu, kohezijski regiji, Slovenija, polletno«. Najdeno 11. bomo nikoli vedeli, koliko oseb bi umrlo, če virusa septembra 2021 na Podatkovnem portalu SI-STAT: covid-19 ne bi bilo. Eurostat, SURS in številni drugi https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/- presežno umrljivost izračunavajo /05C1002S.px kot razliko med dejanskim številom umrlih [4] COVID-19 sledilnik (2021). »Umrli«. Najdeno 11. v posameznem letu oz. septembra 2021 na https://covid-19.sledilnik.org/sl/stats mesecu in povprečnim številom umrlih v 5-letnem predhodnem obdobju (2015-2019). Ta pristop zahteva samo podatke o številu umrlih, tako da lahko izračune naredimo takoj, ko izvemo (letno ali mesečno) število umrlih, brez da bi čakali na podatke o številu prebivalcev v tem obdobju, ki praviloma sledijo s 31 Zaznavanje stresa pri srednješolcih v prvem valu epidemije COVID-19 Stress perception in high school students in the first wave of the COVID-19 epidemic dr. Tjaša Stepišnik Perdih dr. Mirna Macur Fakulteta za uporabne družbene študije Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin Nova Gorica, Slovenija Jesenice, Slovenija tjasa.stepisnik.perdih@fuds.si mmacur@fzab.si POVZETEK of students experienced it significantly more than before the epidemic. The research also showed that the level of perceived Prvi val epidemije COVID-19 je prinesel veliko negotovosti, stress is significantly related to gender, school program, saj smo se s tako strogimi ukrepi za omejevanje prenosa okužbe, (non)staying in the dormitory, and chronic diseases. kot je zaprtje šol, omejitve druženja, nezmožnost opravljanja dela ipd., srečali prvič. Za marsikoga je to predstavljalo velik KEYWORDS stres, zato nas je zanimalo, kako so v prvem valu epidemije zaznavali stres slovenski srednješolci? V ta namen smo Stress perception, high school students, the first wave of the oblikovali spletno anketo in jo po metodi snežne kepe razširili epidemic, COVID-19, coronavirus. po srednjih šolah in dijaških domovih. Podatki na vzorcu 1492 srednješolcev kažejo, da je večina dijaške populacije (69,9%) v prvem valu epidemije zaznavala srednje močan stres (kategorije 1 UVOD nizek-srednji-visok), dobra šestina dijakov (17,8%) pa visok Soočanje z epidemijo in strogimi ukrepi za omejevanje prenosa stres. Več težav s spanjem, razdražljivosti, več močnih in/ali okužbe je za marsikoga predstavljalo velik stres. Raziskave [1, 2, neprijetnih čustev, občutkov nemoči in pomanjkanja energije kot 3] kažejo, da so nekateri razvili celo simptome, ki so značilni za v času pred epidemijo je doživljalo 34 - 44% srednješolcev, posttravmatsko stresno motnjo. To so bili predvsem tisti, ki so tistih, ki so to doživljali občutno bolj kot pred epidemijo, je bilo sami trpeli za resno obliko COVID-19 in jim je grozila smrt; ki 8-10%. Raziskava je tudi pokazala, da je stopnja zaznanega stresa statistično pomembno povezana s spolom, programom so bili kot družinski člani ali kot zdravstveni delavci priča šolanja, (ne)bivanjem v dijaškem domu in kroničnimi težavami trpljenju in smrti drugih; ki so izvedeli za smrt ali tveganje smrti oz. bolezenskimi stanji. družinskega člana ali prijatelja; in posamezniki, ki so bili zelo izpostavljeni grozljivim podrobnostim epidemije (npr. novinarji, KLJUČNE BESEDE zdravniki in bolnišnično osebje) [4]. Zaznavanje stresa, srednješolci, prvi val epidemije, COVID- Mladostniki spadajo v manj rizično skupino za okužbo s 19, koronavirus. COVID-19 in jih virus večinoma neposredno ne prizadene. Raziskave tako ugotavljajo, da je epidemija prizadela predvsem ABSTRACT starejše generacije, posledice ukrepov za njeno zajezitev pa The first wave of the COVID-19 epidemic brought a lot of predvsem mlajše [5]. Na Inštitutu RS za socialno varstvo [6] uncertainty, as it was the first time, we encountered such ugotavljajo, da je epidemija na otroke vplivala predvsem 1.) s stringent measures to limit the transmission of the infection, such psihološko obremenitvijo zaradi neznane situacije in strahu pred as school closures, social-distancing, inability to work, etc. and tem, da bi zboleli njihovi bližnji; 2.) povečano negotovostjo in for many, that posed great stress. The aim of this study was večjo možnostjo, da bodo njihovi bližnji izgubili zaposlitev; 3.) to investigate the perceived stress of Slovenian high school z ukrepi, ki so prekinili ustaljeni tok življenja družin in omejili students in the first wave of the epidemic. For this purpose, we nekatere svoboščine . conducted an online survey sent to secondary schools and student Prvi val je s seboj prinesel posebej veliko negotovosti, saj smo dormitories. Data on a sample of 1492 students show that the se s tako strogimi ukrepi za omejevanje prenosa okužbe, kot je majority of the student population (69.9%) perceived moderate zaprtje šol, omejitve druženja, nezmožnost opravljanja dela ipd., stress (low-medium-high categories) in the first wave of the srečali prvič. V raziskavi kitajskih mladostnikov, ki so ostali epidemic and a good sixth of students (17.8%) high stress. 34- doma v karanteni v prvem mesecu izbruha COVID-19, jih je kar 44% of students had more sleep problems, were more irritable, 12,8% doživljalo stresne simptome, ki so dosegali raven had stronger and/or unpleasant emotions, more feelings of posttravmatske stresne motnje [7]. Kako so v prvem valu helplessness and lack of energy than before the epidemic. 8-10% epidemije zaznavali stres slovenski srednješolci, pa bomo poskušali odgovoriti s pričujočo raziskavo. Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). Information Society 2021, 4–8 October 2021, Ljubljana, Slovenia © 2021 Copyright held by the owner/author(s). 32 2 METODOLOGIJA Tabela 2: Zaznavanje stresa po spolu in vrsti šolanja 2.1 Vzorec STRES V raziskavi je sodelovalo 1492 srednješolcev, od tega je bilo SPOL nizki srednji visoki SKUPAJ 58,1% (867) dijakinj. 0,9% srednješolcev je obiskovalo nižji N 101 465 59 625 poklicni program, 11.3% srednji poklicni program (triletni), moški 53,8% srednji strokovni program (štiriletni) in 34,0% srednji % 16,2% 74,4% 9,4% 100% splošni program (gimnazije). 24,3% (365) srednješolcev je bilo iz dijaških domov, 10,3% srednješolcev pa se je soočalo s N 83 578 206 867 kroničnimi težavami oz. bolezenskimi stanji. Geografska ženski % 9,6% 66,7% 23,8% 100% zastopanost je predstavljena v Napaka! Vira sklicevanja ni bilo mogoče najti. . VRSTA ŠOLANJA Tabela 1: Razporeditev dijakov po pokrajinah nižji N 0 12 1 13 poklicni % 0,0% 92,3% 7,7% 100% Pokrajina Frekvenca Procent program Gorenjska 151 10,0 srednji N 22 139 8 169 poklicni Osrednjeslovenska 187 12,4 program % 13,0% 82,2% 4,7% 100% Štajerska 533 35,4 (triletni) Prekmurje 28 1,9 srednji N 99 555 149 803 strokovni Koroška 28 1,9 program % 12,3% 69,1% 18,6% 100% Notranjska 50 3,3 (štiriletni) srednji N 63 337 107 507 Dolenjska 330 21,9 splošni Primorska 197 13,1 program % 12,4% 66,5% 21,1% 100% (gimnazija) N 184 1043 265 1492 SKUPAJ % 12,3% 69,9% 17,8% 100% 2.2 Instrumenti in postopek Za namene raziskave smo pripravili spletni vprašalnik z orodjem Statistično pomembna razlika pri zaznavanju stresa se kaže 1ka. Vključeval je sociodemografska vprašanja, primerjavo tudi glede na program šolanja (χ2(6)=27.582, p<0.01). Če življenjskega sloga (preživljanje časa na socialnih omrežjih, izvzamemo nižje poklicno izobraževanje, kjer je bil numerus prehranjevanje, spanje/nespečnost ipd.) s stanjem pred epidemijo izrazito majhen (0,9% vseh srednješolcev), je delež in Lestvico zaznanega stresa (The Perceived Stress Scale – srednješolcev, ki zaznavajo nizek stres približno enak, in sicer Cohen, Kamarck in Mermelstein, 1983), ki meri, kako pogosto 12,3-13%. Procent visoko zaznanega stresa narašča po anketiranci zaznavajo svoje življenje kot stresno, nepredvidljivo, zahtevnosti programa (z izjemo nižjega poklicnega programa). preobremenjujoče in nenadzorljivo. Rezultat PSS-ja se razvrsti v Pri tem je potrebno omeniti, da v srednjem strokovnem in eno od treh kategorij, in sicer nizko, srednje in visoko zaznani splošnem programu prevladujejo ženske (Slika 1). stres. Z višjim rezultatom se povečuje verjetnost, da stres v posameznikovem življenju presega njegove sposobnosti soočanja z njim. 100,0% Zbiranje podatkov je trajalo od 20.-26.4.2020 preko socialnih 90,0% 21,4% 19,9% mrež svetovalnih delavcev v srednjih šolah in vzgojiteljev 80,0% dijaških domov (t.i. metoda snežne kepe). Analiza podatkov je 53,0% 70,0% bila narejena s programom SPSS, uporabili smo deskriptivno 60,0% 79,1% statistiko ter hi-kvadrat test in Pearsonov korelacijski koeficient. 50,0% 40,0% 78,6% 80,1% 3 REZULTATI 30,0% 47,0% Kot prikazuje Tabela 2 je velika večina srednješolcev (69,9%) v 20,0% prvem valu epidemije zaznavala srednje močan stres. Visok stres 10,0% 20,9% je zaznavalo 23,8% vseh dijakinj in 9,4% dijakov. Dijaki in 0,0% dijakinje se statistično pomembno razlikujejo v stopnji nižji poklicni srednji srednji srednji program poklicni strokovni splošni zaznavanja stresa (χ2(2)=57.816, p<0.01). program program program M Ž Slika 1: Zastopanost spola po vrsti šolanja 33 Statistično pomembna razlika v zaznavanju stresa obstaja tudi - težave s spominom in/ali koncentracijo so že poleg glede na to, ali se srednješolci soočajo s kroničnimi težavami oz. omenjenega pozitivno povezane s stiskanjem v prsih, bolezenskimi stanji (χ2(2)=41.877, p<0.01), pri čemer večina le- razbijanjem srca, tesnobo (r=0.474, p<0.01) in doživljanjem teh zaznava srednje močan stres (55,6%). močnih in/ali neprijetnih čustev (r = 0.488, p<0.01); Stopnja stresa je odvisna tudi od tega, ali srednješolci živijo v Vidimo, da se štirje vidiki odzivanja med epidemijo 1.) dijaškem domu ali ne (χ2(2)=12.772, p<0.01). Najvišja razlika se nemoč, pomanjkanje energije, brezvoljnost, 2.) težave s kaže pri visoko zaznanem stresu, ki ga zaznava 23,1% srednješolcev spominom in/ali koncentracijo, 3.) stiskanje v prsih, razbijanje iz dijaških domov in 16,1% tistih, ki ne živijo v dijaškem domu. srca, tesnoba in 4.) doživljanje močnih in/ali neprijetnih čustev Slika 2 prikazuje procent srednješolcev, ki naštete vidike pomembno zmerno povezujejo med seboj. izkuša oz. opravlja “več” in “občutno več” kot pred epidemijo. Prav tako se medsebojno zmerno povezujejo razdražljivost oz. Svetleješi stolpci prikazujejo pozitivno spremembo, in sicer več napetost, stiskanje v prsih, razbijanje srca, tesnoba ter težave s kreativnega udejstvovanja (ustvarjanje, risanje ipd.), spanjem (srednješolci težko zaspijo, se zbujajo ponoči in/ali neformalnega izobraževanja, več časa zase oz. več umirjenosti težko vstanejo). ter več telesne aktivnosti kot pred epidemijo. 4 RAZPRAVA delo za šolo 58,7% Raziskava med 1492 srednješolci v času prvega vala epidemije v prehranjevanje 37,6% močna/neprijetna čustva 35,3% Sloveniji kaže, da je večina srednješolcev zaznavala srednje tesnoba, stiskanje v prsih 22,2% intenziven stres. Pri tem želimo opozoriti na dobro šestino težave s koncentracijo 29,9% srednješolcev, ki je zaznavala visok stres, v 78% so bile to kreativno udejstvovanje 38,1% ženske. Zaskrbljujoče povečanje psihične obremenjenosti med socialna omrežja, TV 61,5% dekleti ugotavlja tudi poročilo Inštituta RS za socialno varstvo sanjarjenje 41,6% [6]. neformalno izobraževanje 25,4% Študije mladih iz evropskih, azijskih in ameriških držav več časa zase, umirjenost 48,9% ugotavljajo povečanje težav z duševnim zdravjem, kot so brez energije, nemoč 44,0% razdražljivost, tesnoba, depresivni simptomi, simptomi telesna aktivnost 54,1% razdražljivost, napetost 39,6% posttravmatske stresne motnje ipd. [5, 6, 7]. Nemška študija je na težave s spanjem 34,2% reprezentativnem vzorcu pokazala, da je dve tretjini otrok in mladostnikov zaradi pandemije COVID-19 močno obremenjena. Slika 2: Vidiki doživljanja in aktivnosti, ki jih Poročali so o bistveno nižji kakovosti življenja, povezani z srednješolci opravljajo oz. izkušajo več kot pred epidemijo zdravjem (40% proti 15%), več težavah z duševnim zdravjem (18% proti 10%) in višjo stopnjo tesnobe (24% proti 15%) kot Po drugi strani je najvišji delež tistih srednješolcev, ki pred pandemijo [11]. V naši raziskavi doživlja težave s spanjem, preživljajo več časa na socialnih omrežjih, gledajo TV, serije ipd. močna in/ali neprijetna čustva, razdražljivost, občutke nemoči, Od tega jih je 20,2%, ki to počno občutno več kot pred brezvoljnost in pomanjkanje energije “več” in “občutno več” kot epidemijo. Preživljanje časa na socialnih omrežjih, z gledanjem pred epidemijo med 34 in 44% srednješolcev. Tistih, ki so to serij oz. pred TV se pomembno šibko povezuje s sanjarjenjem doživljali občutno bolj kot pred epidemijo in jih v tem pogledu oz. zatekanjem v domišljijo (r=0.202, p<0.01). 37,6% srednješolcev pojé več kot pred epidemijo. lahko štejemo kot rizične, je bilo 8-10% (že v prvem valu). Na Prehranjevanje se statistično pomembno, a neznatno pozitivno porast duševnih stisk med otroki in mladimi v času prvega vala povezuje z napetostjo (r=0.133, p<0.01), tesnobo (r=0.078, epidemije kažejo tudi podatki TOM telefona. Čeprav je bilo v p<0.01), pomanjkanjem energije (r=0.141, p<0.01), zatekanjem letu 2020 skupno število klicev manjše kot v preteklih letih, pa v domišljijo (r=0.074, p<0.01), gledanjem serij, TVja, je bilo klicev, ki so poročali o psihičnih težavah, 33% več kot v preživljanjem časa na socialnih omrežjih (r=0.154, p<0.01), povprečju zadnjih petih let [12]. težavami s koncentracijo (r=0.111, p<0.01) in doživljanjem Naša raziskava kaže, da je 62% srednješolcev preživljalo čas močnih in/ali neprijetnih čustev (r=0.126, p<0.01), negativno pa na socialnih omrežjih, z gledanjem videev, serij ipd. “več” in s telesno aktivnostjo (r=0.072, p<0.01). “občutno več” kot pred epidemijo. Čeprav je bil porast ob ukrepu V nadaljevanju izpostavljamo tiste vidike, kjer obstaja omejevanju druženja pričakovan, ne gre prezreti ugotovitve pomembna zmerna povezanost: - razdražljivost, napetost je pozitivno povezana s Inštituta RS za socialno varstvo, da se je precej povečala težavami s spanjem (r=0.497, p<0.01), nemočjo, pomanjkanjem ranljivost otrok na ravni aktivnosti, ki vodijo v odvisnost in energije, brezvoljnostjo (r=0.501, p<0.01), težavami s spominom odtujitev, kot npr. igranje računalniških igric, gledanje in/ali koncentracijo (r=0.406, p<0.01), s stiskanjem v prsih, videoposnetkov na youtube in televizije [6]. razbijanjem srca, tesnobo (r=0.497, p<0.01) in doživljanjem Izpostavili bi še en potencialen način soočanja s stresom oz. močnih in/ali neprijetnih čustev (r=0.572, p<0.01), negativno pa prilagoditveni odziv na epidemijo, in sicer v naši raziskavi je 9% je razdražljivost povezana s časom zase in občutkom umirjenosti srednješolcev označilo, da se prehranjuje “občutno več” kot prej. (r=0.413, p<0.01); Raziskave opozarjajo na naraščanje teže pri mladostnikih v času - nemoč, pomanjkanje energije in brezvoljnost je karantene [13], še posebej pri tistih, ki so se že prej soočali s pozitivno povezana s težavami s spominom in/ali koncentracijo povišano telesno težo [11, 12, 13]. Ta pojav je dobil celo svoje (r=0.453, p<0.01), s stiskanjem v prsih, razbijanjem srca, tesnobo ime – ang. covibesity [17]. (r=0.418, p<0.01) in doživljanjem močnih in/ali neprijetnih V razpravi smo izpostavili predvsem tiste vidike, ki so že ob čustev (r = 0.488, p<0.01); začetku epidemije nakazovali morebitne kasnejše težave. 34 Rezultate je namreč potrebno gledati retrospektivno, saj se “Immediate Psychological Effects of the COVID-19 Quarantine in nanašajo na april 2020, tj. čas prvega zapiranja šol, in jih tako Youth From Italy and Spain,” Front. Psychol. , vol. 11, pp. 1–10, 2020. [10] G. Pietrabissa et al. , “The impact of social isolation during the covid-19 lahko jemljemo kot prikaz, kakšen je bil prvi odziv srednješolcev pandemic on physical and mental health: The lived experience of na ukrepe za omejitev širjenja virusa COVID-19. adolescents with obesity and their caregivers,” Int. J. Environ. Res. Public Health, vol. 18, no. 6, pp. 1–20, Mar. 2021. [11] U. Ravens-Sieberer, A. Kaman, M. Erhart, J. Devine, R. Schlack, and LITERATURA IN VIRI C. Otto, “Impact of the COVID-19 pandemic on quality of life and mental health in children and adolescents in Germany,” Eur. Child [1] V. M. E. Bridgland et al. , “Why the COVID-19 pandemic is a traumatic Adolesc. Psychiatry, 2021. stressor,” PLoS One, vol. 16, no. 1, p. e0240146, Jan. 2021. [12] ZPMS, “TOM telefon: VPLIV EPIDEMIJE COVID-19 NA OTROKE [2] Y. Tu et al. , “Post-traumatic stress symptoms in COVID-19 survivors: IN MLADOSTNIKE,” 2021. a self-report and brain imaging follow-up study,” Mol. Psychiatry 2021, [13] C. A. Nogueira-de-Almeida, L. A Del Ciampo, I. S. Ferraz, I. L. R. Del pp. 1–6, Jul. 2021. Ciampo, A. A. Contini, and F. da V Ued, “COVID-19 and obesity in [3] D. Janiri et al. , “Posttraumatic Stress Disorder in Patients After Severe childhood and adolescence: a clinical review,” J. Pediatr. (Rio. J). , vol. COVID-19 Infection,” JAMA Psychiatry, vol. 78, no. 5, pp. 567–569, 96, no. 5, pp. 546–558, Sep. 2020. May 2021. [14] R. An, “Projecting the impact of the coronavirus disease-2019 pandemic [4] “Post-COVID Stress Disorder: Another Emerging Consequence of the on childhood obesity in the United States: A microsimulation model,” Global Pandemic.” [Online]. Available: J. Sport Heal. Sci. , vol. 9, no. 4, pp. 302–312, Jul. 2020. https://www.psychiatrictimes.com/view/post-covid-stress-disorder- [15] A. Pietrobelli et al. , “Effects of COVID-19 Lockdown on Lifestyle emerging-consequence-global-pandemic. [Accessed: 04-Aug-2021]. Behaviors in Children with Obesity Living in Verona, Italy: A [5] A. Grom Hočevar et al. , “Pandemija covid-19 v Sloveniji. Izsledki Longitudinal Study,” Obesity, vol. 28, no. 8, pp. 1382–1385, Aug. 2020. panelne spletne raziskave o vplivu pandemije na življenje (SI-PANDA), [16] V. Bayram Deger, “Eating Behavior Changes of People with Obesity 6. val,” Ljubljana, 2021. During the COVID-19 Pandemic,” Diabetes. Metab. Syndr. Obes. , vol. [6] U. Boljka, T. Narat, J. Rosič, M. Škafar, and M. Nagode, “Vsakdanje 14, pp. 1987–1997, 2021. življenje otrok v času epidemije covid 19,” Ljubljana, 2020. [17] M. A. Khan and J. E. Moverley Smith, “‘Covibesity,’ a new pandemic,” [7] L. Liang et al. , “Post-traumatic stress disorder and psychological Obes. Med. , vol. 19, Sep. 2020. distress in Chinese youths following the COVID-19 emergency:,” J. Health Psychol. , vol. 25, no. 9, pp. 1164–1175, Jul. 2020. [8] L. Ezpeleta, J. B. Navarro, N. De La Osa, E. Trepat, and E. Penelo, “Life Conditions during COVID-19 Lockdown and Mental Health in Spanish Adolescents,” Int. J. Environ. Res. Public Health, vol. 17, 2020. [9] M. Orgilés, A. Morales, E. Delvecchio, C. Mazzeschi, and J. P. Espada, 35 »Podivjajmo Slovenijo« kot nov koncept varovanja okolja “Rewild Slovenia” - new concept of conservationism Matjaž Gams† Jozef Stefan Institute Jamova 39 Ljubljana matjaz.gams@ijs.si POVZETEK Predstavljen je koncept »podivjanja Slovenije«, ki ga nekateri razumejo kot ponovno uvajanje že izumrlih živali v Sloveniji, recimo evropskega bizona. A omenjeni koncept je precej širši in temelji na spremembi odnosa do živali in okolja: vsi državljani naj bi se prilagodili življenju z živalmi, jim omogočili sobivanje, spodbujali naravno okolje, avtohtone rastline in živali in hkrati tudi živali priučili sobivanja s človekom. KEYWORDS / KLJUČNE BESEDE Varovanje okolja, podivjajmo, novi pristopi ABSTRACT In this paper we introduce “rewilding” as a new concept for conservationism. It is the version that propagates introducing wild species back to Slovenia, e.g. European bison. However, it is much more than that, it builds on the proposition that we humans must learn, adapt and encourage wildlife, whereas wild animals must adapt to human coexistence. KEYWORDS Slika 1: Knjiga Rewilding (slovensko »podivjanje«) je ena Conservation, environment, rewilding izmed ključnih objav za novo ekološko usmeritev s tem imenom. Vir: https://m.media- amazon.com/images/I/618YTln54bL.jpg 1 UVOD Medtem ko človeštvo po eni strani še naprej masovno uničuje A najprej poglejmo osnovno problematiko varovanja okolja in okolje in živali [1][2] in celo ogroža razvoj civilizacije [3], se živali. Denimo, da bi v divjini pobili 4% vseh sesalcev na med ljudmi širi drugačna, bolj privlačna miselnost. Gre za to, da planetu. Koliko divjih sesalcev bi ostalo? Odgovor je – nič! Vseh naredimo sobivanje z divjimi živalmi ne samo znosno, ampak divjih sesalcev na Zemlji je le 4% skupne teže, ljudje prispevamo zaželeno in obojestransko uspešno 36%, domače živali pa 60%. Poglejte tule: (https://www.zurnal24.si/slovenija/komentarji-in- (https://africacheck.org/fact-checks/fbchecks/study-found-60- kolumne/podivjajmo-slovenijo-evropo-svet-371239). Gre za all-mammal-carbon-mass-livestock-36-people-only-4-wildlife). varovanje in ponovno uvajanje živali, ki smo jih iztrebili v Slovenija je prva po m2 veletrgovin na glavo v Evropi in med Sloveniji. Gre za novo usmeritev v varovanju okolja, ki je prvimi na svetu. Prav tako je med prvimi na svetu po km predstavljena v [4], naslovnica pa je na Sliki 1. zgrajenih avtocest. Avtocesto in fakulteto v vsako slovensko vas! Naši politiki pa bi kar naprej gradili, sekali gozd, uničevali najboljšo zemljo, postavljali reklame ob cestah sredi polj, zapirali reke v betonska korita in potočke v podzemne cevi. Pisali Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or smo že, kako bodo z novo potezo kmetijskega ministrstva classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full zmanjšali število divjih živali. Nekateri mediji pri tem žal citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must premalo pomagajo okolju. Pred leti so vsakodnevno pisali, kako be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). Information Society 2020, 5–9 October 2020, Ljubljana, Slovenia okoljsko škodljive da so sveče. A izračun pokaže, da en zelo © 2020 Copyright held by the owner/author(s). velik tovornjak na avtocesti naredi približno toliko škode okolju kot vse sveče v Sloveniji [5], podobno kot vse kremacije. Zakaj 36 Information Society 2021, 4–8 October 2021, Ljubljana, Slovenia M. Gams torej ne opozarjamo na posledice kremiranja in še bolj – prometa volkove in nezadostno povračamo škodo, ali zahtevamo, da zlasti po avtocestah? živinorejci sami nosijo stroške postavitve varnostnih ograj, slej ko prej jezni domačini tako ali drugače škodijo volkovom. Podobno je z napadalnimi vranami, ki napadajo otroke, ki se 2 PONOVNA NASELITEV ŽIVALI približajo gnezdom. Pričakovati, da bodo starši ranjenih otrok imeli posebej dober odnos do okolja in živali, ni posebej realno. Če jim damo možnost, se živali vrnejo [6]. Primer je Černobil, Na takih dogodkih se dobiva ali izgublja odnos do okolja in živali. kjer je kljub visoki radioaktivnosti odsotnost ljudi povzročila Vran ne primanjkuje in premik gnezda oz. »pouk« napadalnih pravi razcvet živali (https://www.unep.org/news-and- vran je malenkost v primerjavi z javnim mnenjem. stories/story/how-chernobyl-has-become-unexpected-haven- Naslednja napaka je nekontrolirano širjenje določenih wildlife). Drug primer so evropska mesta, kamor se vračajo lisice, živalskih vrst. Divje svinje, avtohtone v Evropi in Aziji, so se kune, jazbeci, šakali (https://www.amazon.com/Feral-Cities- razširile po vsem svetu in ustvarijo toliko izpustov kot milijon Adventures-Animals-Jungle/dp/1569760675) in se tako dobro avtomobilov, piše prispevek v reviji Global Change Biology skrivajo pred ljudmi, da jih le redko vidimo, pa tudi ljudje jih ne (https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/gcb.15769). preganjajo več intenzivno. V Evropi marsikatera mesta Podobno je z medvedi pri nas, ki jih je približno dvakrat preveč namenoma uvajajo spremembe, ki koristijo živalim. Posledično glede na površino in zato ustvarjajo ekološki in živalski problem. je gostota nekaterih živali večja kot v naravnem okolju, pa tudi Preštevilčne vrste je potrebno tako ali drugače uravnati na znosno živijo dalj. Mesta vsaj malo vračajo naravi bogastvo življenja, ki mejo. A prispevek o divjih svinjah je zanimiv tudi po medijski so ga odvzela. plati: če vse divje svinje po svetu ustvarijo toliko CO2 kot cca Ta trend je v visoko civilizirani Evropi čedalje bolj izrazit milijon avtomobilov, potem obstoječa milijarda avtomobilov (https://rewildingeurope.com/rewilding-in-action/wildlife- ustvari tisočkrat več izpustov CO2 kot divje svinje, tako v comeback/large-carnivores/) in se bo slej ko prej razživel tudi v Sloveniji kot na svetu, da o drugih škodljivih učinkih ne Sloveniji. Ključno je vračanje velikih živali, zlasti plenilcev: govorimo: drugi plini, segrevanje okolja zaradi vrtanja do nafte medveda, volka, risa, pa tudi divje mačke, kot to poskušajo na itd. Torej je v primerjavi s škodljivostjo transporta zanemarljivo! Nizozemskem. Evropski bizon je v naravi izumrl, ostalo je le 54 Tretji velik problem so invazivne vrste, ki izrivajo domače. živali v živalskih vrtovih (https://www.dw.com/en/global-ideas- Primer so vodne želve, ki izrivajo domače sklednice. Če bi imeli biodiversity-rewilding-conservation-europe/a-18586774), sedaj primeren zakon o invazivnih živalih, ki bi ne samo dovoljeval jih je okoli 3000, manj kot črnih nosorogov. A njihovo število vsem, ampak celo s kaznijo nalagal lastnikom, da jih raste in uvajajo jih v čedalje več državah, npr. v Veliki Britaniji. odstranjujejo, ne bi imeli polne obale rdečevratk nekaterih jezer Zakaj ne tudi v Sloveniji? Se še kdo med nami spomni, ko smo v celo v Ljubljani. A logika je kruto preprosta: če ne bomo ljubljanskem živalskem vrtu občudovali ogromnega zobra? odstranili invazivnih rdečevratk, bodo rdečevratke odstranile Podobno uspešno je naseljevanje divjih goved in konj na kar sklednice iz Slovenije. Vrsto lahko iztrebiš z neposrednim nekaj lokacijah v Evropi. Primer je okoli 200 divjih konjih blizu izlovom, lahko pa enostavno tako, da ne kontroliraš invazivne Livnega na Hrvaškem. vrste. In da ne bo pomote: to ni naravno, ker so rdečevratke vnesli Leta 1908 je iz Slovenije izginil zadnji ris kot največja ljudje! Pa tudi druga logika je preprosta: dokler ne bo mogoče evropska mačka v velikosti mladega leoparda nobenemu ministrstvu dopovedati zgornjega, se bo težko kaj (https://www.metropolitan.si/aktualno/zgodovina-risa-v- spremenilo. sloveniji-in-usoda-te-cudovite-male-zveri-v-evropi/). V Sloveniji smo ponovno uvedli risa leta 1973, žal je bila prva runda preveč v sorodstvu, tako da je bilo potrebno dodati novo. 4 »Podivjajmo« vrt in tako pomagajmo S Hrvaške se je pred 20 leti sam vrnil bober in sedaj živi ob Savi, okolju in živalim Krki, Dravi, Sotli, Muri, Kolpi, Lahinji, Dobličici in nekaterih manjših rečicah. Kozoroga smo ponovno naselili leta Marsikatera okolica hiše je življenju negostoljubna : beton in 1902. Iztrebili smo tudi svizca, a je ponovno naseljen in živi na morda nekaj malega kratko pokošene trave. Idealna okolica hiše območju Grintovca, Ojstrice ter še ponekod. vsebuje grme, drevesa, tolmun, »rezervat« - težko dostopen konček za ljudi in del nepostrižene trate, kjer kraljujejo pašne cvetlice in letajo metulji ali kačji pastirji. Vrt postane poln 3 UPRAVLJANJE Z ŽIVALMI biodiverzitete tako rastlin kot živali. A začnimo s podivjanjem vrta: en del vrta nehajte redno kositi. Volkovi se kljub napakam lepo širijo, a hkrati se pojavljajo Lahko kupite semena travnih cvetlic, lahko pa le kosite npr. problemi. Recimo moderna napaka je, da ne odstraniš ali enkrat letno in cvetlice pridejo same od sebe. To je ena izmed kaznuješ divje živali, recimo napadalnega volka, ampak je modernih eko smernic, ki delajo naše življenje lepše, hkrati pa »nagrajen« z mesom domačih živali. Podobno, ko pride v bližino preprečujejo izumiranje naravnega sveta. ljudi. Živali se učijo in prilagajajo in zato jih moramo Pred desetletji se je bilo v poletnih mesecih na poti na morje sistematično vzgajati, da bodo lahko živele hkrati z nami. Če iz Ljubljane potrebno ustaviti, ker se je na avtomobilskem steklu bodo tiste nevzgojene jezile ljudi, tudi onih sobivajočih ne bo več. nabralo toliko žuželk. Danes se lahko peljete najmanj desetkrat Zato je ključnega pomena vzgoja živali, da se prilagodijo ljudem. brez čiščenja stekel, ker je letečih insektov 75% manj kot pred Seveda naj se tudi ljudje prilagodijo živalim, a za sobivanje je 50 leti. Morda bo kdo rekel: »odlično«, a brez insektov se začne potrebno sodelovanje obeh. Če samo z dekretom uvedemo podirati ekološka piramida – manj je ptic, manj je drugih živali 37 “Podivjajmo” Slovenijo Information Society 2021, 4–8 October 2021, Ljubljana, Slovenia in na koncu smo pri nekaj odstotkov divjih živali, izumiranje pa v. Obdavčiti vse in posebej nove veletrgovine je 100-1000x hitrejše kot naravno, tako so pokazale študije, w. Uvesti hitre vlake recimo [1], ali x. Dodatno kaznovati in nadzirati prehitro vožnjo (https://www.nationalgeographic.com/adventure/article/140529 y. Dodatno obdavčiti tranzitne tovornjake -conservation-science-animals-species-endangered-extinction). z. Omejiti promet izven kategoriziranih cestišč Nič hudega? Tudi semenčic imajo mladi moški 50% manj kot aa. Prepovedati genetsko spremenjene rastline pred 50 leti. Brez stroke počnemo nove in nove neumnosti. bb. Propagirati samo-skrb za okolje Junijska številka 2021 revije »National geographic« vsebuje cc. Uvesti bele ali poraščene fasade in strehe prispevek o spreminjanju džungle v kmetijske površine na dd. Uvesti ribje steze, kjer je smotrno mehiškem polotoku Jukatan, gojenju genetsko spremenjenih ee. Podivjati Slovenijo rastlin in škropljenju z insekticidi. Posledično ne samo izumirajo leteče in druge žuželke, nekoč cvetoče čebelarstvo je skoraj Ti predlogi, zbrani s strani okoli 100 strokovnjakov v propadlo. Ko je vlada prepovedala genetske spremenjene rastline, večletnih razpravah predvsem v Državnem svetu [8], pa tudi v so se za nekaj časa razmere izboljšale, a ker ni bilo nadzora, se je strokovnih združenjih kot Inženirski akademiji Slovenije, nadaljevalo ilegalno izsekavanje džungle in sajenje genetsko predstavljajo osnovno strokovno utemeljeno smer skrbi za okolje spremenjenih poljščin. Za tono medu je bilo pred 20 leti v Sloveniji. Utemeljitve za posamezne predloge so v [5]. Recimo potrebnih 12 panjev, danes 45. Morda se boste vprašali, kaj ima omejitve prehitre vožnje so utemeljene s tem, da vsakih dodatnih to z nami? Poleg ZDA je glavni uvoznik EU, torej smo mi 10km/h nad 100 km/h prinese 10% dodatnega onesnaževanja. Evropejci oz. naši politiki soodgovorni za to. Pa tudi mi lahko Ali pa prepoved genetsko spremenjene hrane, ki ne temelji na skoraj prenehamo kupovati hrano, ki je prišla od daleč. Bližja je potencialnem strahu pred škodo ljudem, ampak na škodi, ki jo z bolj sveža in bolj ekološka! genetsko vcepljenimi varovali pred žuželkami povzroča preko žuželk celotnemu ekosistemu. Tako ali tako moderno monokulturno kmetijstvo uničuje biodiverziteto, a vseeno manj kot genetsko spremenjena hrana. 5 Napotki iz Bele knjige strokovnega varovanja okolja 6 ZAKLJUČEK Naštejmo nekaj posodobljenih napotkov iz Bele knjige strokovnega varovanja okolja [5]: Pri varovanju okolja sta dve ključni smeri: ena pravi, da je treba ljudi odstraniti od narave, naj se ne vtikajo v okolico, naj ne krmijo ptic pozimi in naj ne pomagajo npr. prezeblemu ježku, a. ki ste ga razkrili v kompostu. Druga smer temelji na sožitju, da Prepoved reklamnih panojev v vidnem polju avtocest b. sobivamo, da pomagamo naravi, rastlinam in živalim, kolikor Prepoved oglaševanja v odprtem prostoru krajine c. moremo. Ljudje so spremenili pol vse planetove površine, živali Prenehati prekomerno osvetljevanje in ohranjanje vidnosti zvezdnega neba uničujemo in izrivamo, da prihaja do 6. svetovnega izumiranja d. (https://www.amazon.com/Sixth-Extinction-Unnatural- Omejitev obsega cestne razsvetljave e. History/dp/0805092994; [2]; Ne povečevati števila prebivalcev Slovenije [7] f. http://www.allcreation.org/home/understand). To počnemo ali v Povečati sredstva za znanost, zlasti okoljsko g. hlastanju za bogastvom, kapitalom, ali pa zaradi neumnosti. Povečati okoljsko osveščenost/izobraženost občin in občanov Stroka in ljubitelji lahko pomagajo narediti naše okolje in odnos h. do rastlin in živali tak, da bomo lahko sobivali in uživali drug ob Sprejeti nov zakon in spremeniti odnos do invazivnih rastlinskih in živalskih vrst drugem. i. »Podivjanje« uvaja nov, dober odnos do narave, okolja, Odstraniti alergene rastline iz javnega sektorja j. rastlin in živali. Propagira sobivanje in souživanje darov in Sprejeti nov zakon za odstranjevanje agresivnih živali k. pestrosti naravnega sveta. Strokovno je marsikaj opredeljenega v Uvajati klimatske naprave-inverterje kot najbolj učinkovito napravo prosto dostopni »Beli knjigo o strokovnem varovanju okolja« l. (http://library.ijs.si/Stacks/Literature/Bela%20knjiga%20znanos Izvajati financiranje obnovljivih virov m. t%20o%20okolju%202020.pdf) [5], kjer so zbrani moderni Ukiniti termoelektrarne na premog n. strokovni nasveti, kako varovati okolje. Čeprav so naši politiki Zgraditi nov blok jedrske elektrarne kot najbolj čiste 24/7 energije realizirali le manjši del napotkov stroke, jih lahko izvajamo o. državljani sami – npr. odstranjujemo invazivne rastline in živali Bolje izkoriščati vodne vire – hidroelektrarne, kjer je primerno in podivjamo vrt. p. Uporabljati solarne panele, kjer je primerno q. Izboljšati varčevanje z energijo REFERENCES r. Spodbujanje naseljevanja prebivalstva v urbanih okoljih in ne po krajini [1] De Vos, J. M., Joppa, L.N., Gittleman, J.L., Stephens, P.R., Stuart L., S. L. Pimm, S.L., 2014. Estimating the Normal Background Rate of Species s. Otežiti uvoz hrane iz oddaljenih krajev Extinction, Article first published online: 26 AUG 2014 t. Otežiti prodajo oddaljenih izdelkov DOI: 10.1111/cobi.12380. [2] Kolbert. E. 2014, The Sixth Extinction: An Unnatural History, u. Otežiti prodajo kmetijskih površin Bloomsbury, February 11. 38 Information Society 2021, 4–8 October 2021, Ljubljana, Slovenia M. Gams [3] Meadows, Donella H; Meadows, Dennis L; Randers, Jørgen; Behrens III, William W (1972). The Limits to Growth; A Report for the Club of Rome's Project on the Predicament of Mankind (PDF). New York: Universe Books. ISBN 0876631650. [4] Cain Blythe, Paul Jepson, 2020. Rewilding: The Radical New Science of Ecological Recover, W. F. Howes Ltd (Publisher). [5] Matjaž Gams, Nina Črnivec, Lidija Globevnik, Stanislav Pejovnik, Žiga Zaplotnik, Aleksander Zidanšek, 2020. Bela knjiga o strokovnem varovanja okolja, http://library.ijs.si/Stacks/Literature/Bela%20knjiga%20znanost%20o%2 0okolju%202020.pdf [6] George Monbiot, 2013. Feral, Searching for enchantment on the frontiers of rewilding, Penguin Press [7] Gams, M., Malačič, J. 2019. Bela knjiga slovenske demografije. Evropska demografska zima. Institut ”Jozef Stefan” Ljubljana. http://library.ijs.si/Stacks/Literature/Bela%20knjiga%20demografije%20 DS%202018.pdf [8] M. Gams, posvet Znanost o okolju; http://www.ds-rs.si/node/4922. 39 Involvement of Citizens in Environmental Epidemiology Studies: Some Experience From the CitieS-Health Ljubljana Pilot David Kocman† Miha Pratneker Jure Ftičar Department of Environmental Department of Environmental Department of Environmental Sciences Sciences Sciences Jožef Stefan Institute Jožef Stefan Institute Jožef Stefan Institute Ljubljana, Slovenia Ljubljana, Slovenia Ljubljana, Slovenia david.kocman@ijs.si miha.pratneker@ijs.si jure.fticar@ijs.si Tina Vrabec Johanna A. Robinson Rok Novak Department of Environmental Department of Environmental Department of Environmental Sciences Sciences Sciences Jožef Stefan Institute Jožef Stefan Institute Jožef Stefan Institute Ljubljana, Slovenia Ljubljana, Slovenia Ljubljana, Slovenia tina.vrabec@ijs.si johanna.robinson@ijs.si rok.novak@ijs.si ABSTRACT of approaches on how to connect the public with scientific research, to what extent and in what type of research, but the In this contribution, a general overview and experience gained in main objective of CS is that the approach is beneficial for both conducting citizen science (CS) activities in the field of citizens and researchers. environmental epidemiology is presented. The described Even though CS has gained recognition within various activities were carried out in Ljubljana, Slovenia, in the frame of scientific and civic communities [1], environmental sciences the CitieS-Health H2020 project, dealing with the topic of noise, may especially utilize the collection of large amounts of well-being and health in the context of urban environment. observations and data classifications public involvement brings Following the project’s methodological framework, citizens to expert research (e.g. [2,3]). In return, citizens get answers on were actively involved in all phases of the project – problem issues concerning them. Froeling et al. [4] argue that the true identification, co-designing of experimental works, as well as added benefit of CS in environmental epidemiology is in its data gathering and interpretation. Some preliminary results and ability to democratize epidemiological research, which addresses lessons learned are summarized for both the main study the content of research, investigates local problems and provides involving volunteers participating in respective data collection, findings that are crucial for changes in citizens' immediate as well as specific activities carried out with elementary school environment. pupils. The ultimate outcomes and effects of these activities are In this contribution, we present some preliminary results and still to be properly evaluated. The overall preliminary conclusion observation obtained within the EU Horizon 2020 project CitieS- however is that, while the concept was well received among the Health (https://citieshealth.eu) which is based on the so-called engaged citizens and valuable new insights in the topics co-created CS approach, allowing citizens and their concerns to addressed can be achieved in this way, managing volunteer be at the heart of research agenda on environmental motivation and expectations which in turn affect their retention epidemiology. Together with the help of researchers, new and sustainability of the project, can be challenging, especially if technologies and customized tools, citizens in five European conducted in the time of pandemic. cities, including Ljubljana, Slovenia, are involved in all stages of research in order to find out how pollution in their living environment is affecting their health. KEYWORDS In the Ljubljana pilot, the public was engaged in co-creating Citizen Science, Environmental epidemiology, Urban stressors, a CS research study on how the quality of living environment Well-being, Health (with emphasis on noise) and living habits affect the (mental) health and well-being of individuals. A great deal of studies have discovered the connection between noise pollution and health, resulting in hearing damages, sleep disorders, cardiovascular diseases, lower work productivity etc. [5], but the data on the 1 INTRODUCTION correlation between noise and health, especially in the multi- stressors context in urban environments, is still scarce. Citizen Science is a term that generally describes lay people involvement in scientific research projects. There are a great deal 40 Information Society 2021, 4–8 October 2021, Ljubljana, Slovenia D. Kocman et al. 2 METHODS short and detailed user guides for the participants were prepared, providing information on the use and installation of the tools. Following the CitieS-Health methodological framework [6], citizens were involved in four phases of the project, from identification of their concerns and interests, to co-designing of data protocols, data collection and analysis to action (Figure 1). Figure 2: The tools used and the levels of involvement Figure 1: CitieS-Health methodological framework (adopted from Toran et al. [6]) 2.3 Deployment phase During the deployment phase, two general types of activities 2.1 Identification phase took place. Altogether, 49 volunteers participated in the main In the identification phase, numerous meetings with interested study, collecting data on characteristics of their living stakeholders were organized in Ljubljana, Slovenia, to map their environment and mental health using the tools described above. perception, interests and concerns related to noise pollution and Depending on their interest, each of the participants participated health issues. In addition to some very specific noise and health- 7–14 days. The main study lasted for 6 months, from October related questions identified during these discussions, the 2020 to April 2021. Following the data collection, a report for recurring topic was their belief these issues should be addressed the participants was prepared. In the spirit of co-creation and co- in the multi-stressor context of the living environment and habits design, the report was prepared as an interactive web-application of an individual. This resulted in a consolidation of the following enabling individuals to access the raw data, along with basic final overarching research question: How do the quality of the descriptive statistics, general data on the patterns of movement living environment (with an emphasis on noise) and living habits in space and sleeping habits, pre-processed by researchers, and affect the (mental) health and well-being of individuals? specific tools for their independent data processing. Besides the main study, part of the project activities took place in cooperation with various schools in Ljubljana, involving 2.2 Design phase both teachers and students. Activities comprised involvement of students in school research assignments and organization of As a result of the design phase, we selected and tested sensors various tailored events (see section 3.2 for details). and other tools (smartphone apps, noise level meters and similar low-cost devices) to be used by participants. This included the 2.4 Action definition of experimental variables, the types of data to be collected and the methods and tools for collecting them. A The action phase will follow in the final stage of the project. In general Ljubljana Pilot protocol was formulated and submitted to that phase, workshops for participants will be organized to reflect the Republic of Slovenia National Medical Ethics Committee. In on their own findings, as well as with other stakeholders the protocol, different levels of involvement were foreseen, interested in this topic, including public institutions and civil depending on the specific interests and willingness of the society. individual. Each new level adds to the complexity of the involvement and the tools used (Figure 2). The EthicaData platform (ethicadata.com) was chosen as the main tool for 3 RESULTS managing the study, and through which both volunteers and basic data collection tools are administered: questionnaires on well- In this section, some preliminary results are shown, to indicate being, sleep, living environment characteristics and cognitive the type of data and outcomes of the activities described above, tests, as well as time-activity diaries. In addition, NoiseCapture including observations regarding motivation and general and Fitbit smartphone app were used to measure noise and collect involvement of participants, as well as potential involvement of physical activity parameters, respectively. Because of the citizens in such specific research. Overall, data gathered can be COVID situation that prevented face-to-face meetings, various processed in two ways. The first approach is evaluation of the results by processing all of the data together at the community 41 Involvement of Citizens in Environmental Epidemiology Studies: Some Experience From the CitieS-Health Ljubljana Pilot level in order to identify general patterns. The second approach Understanding volunteer motivation and expectations helps in comprises an evaluation of data on individual level, preferably as retaining their interest in the long-term [7]. Regarding independently as possible by volunteers themselves and with the expectations and motivation to participate in this study, most of help of researchers. In the following, a few general examples of the volunteers indicated contribution to science and solving the the former are given, as well as more details on activities carried problems as the main drive, followed by an interest in this out with schools are provided. specific topic, results in general and personal interests (Figure 4). 3.1 Ljubljana Pilot – main study Volunteers included in the main study were collecting approximately 75 different variables at each measurement session (through questionnaires, measurements by smartphones and physical activity trackers and meta-data). This resulted in over 50.000 data points, excluding the geo-spatial data. In Figure 3, a heatmap of the density distribution of GPS, and number of measurements of noise levels (in seconds) aggregated in 500 meter cells, collected from all participants combined at the level of the Municipality of Ljubljana. The distribution on both maps shows a relatively even spatial distribution with an emphasis on the densely populated city centre. Figure 4: Drivers of motivation to participate In the main study, participants were, in the morning and afternoon, automatically prompted at random times, to record their own observations, measure noise level and test their cognitive abilities with a Stroop test [8]. A comparison of the average response over time showed that it usually decreased significantly with increasing length of participation, which is typical of studies involving volunteers. Similarly, within a single day, the response rate significantly dropped between 13th and 15th hour of the day as shown in Figure 5, but interestingly the cognitive (Stroop) performance during this time of the day when people are usually busy at work or in school, improved in general. For the later, daily z-score was employed in order to mitigate the learning effect of the participants. Lower values of the score indicate better cognitive performance. Figure 5: Frequency of data gathering by hour of day and cognitive performance Other general initial findings show a curve of positive moods Figure 3: Heatmap of the density distribution (above) and leaning towards the weekend, as well as the opposite, with number of measurements of noise levels (below) negative moods, both assessed by three different indicators 42 Information Society 2021, 4–8 October 2021, Ljubljana, Slovenia D. Kocman et al. (Figure 6). Regarding noise, results revealed a considerable research in general and their interest in participating in other adaptability of the perception of sound in humans. While no project activities. considerable difference was observed in terms of cognitive performance at a community-level in noisy or silent C. Organization of tailored events: Two tailored School Tech- environments, results indicate that there are differences in Day Events (STDE) as part of the school’s curriculum were cognitive performance driven by specific activities individuals prepared and aligned with the project’s methodological are involved in (Figure 6). framework together with teachers. The pupils were initially involved in identifying noise-related issues and translation of selected topics into research questions. Next, together with mentors, they participated in the process of hypothesis formulation and the design of data collection protocols. Finally, they participated in data gathering, as well as data analysis and presentation [9]. Figure 6: Variation of average community-level mood over a week (above) and relationship between cognitive performance and activity (below) 3.2 School activities Activities at schools covered different levels of student involvement: A. School research assignments on the topic of noise and health: Several school research assignments addressing different aspects of noise and health were performed by students, e.g. sound levels in different school environments, spatial distribution of noise at Figure 7: Elementary school students performing selected locations in their living environment and surrounding measurements of noise levels (above) and interpreting the school, using smartphone application for quantitative results with the help of researchers (below) assessment, as well as by recording their subjective perception. Slightly older students showed interest in the technical aspects of noise level monitoring and developed a sensor unit with a 4 CONCLUSION supporting data infrastructure. The outcome of this work was Results and observations presented in this contribution are presented at the national level event meetings of young preliminary ones. While an important phase of the project – researchers of Slovenia, organized by Association for Technical evaluation and impact assessment still needs to be performed, Culture of Slovenia. some initial conclusions and lessons learned so far can be summarized as follows: B. Organization of nature day events: Treasure hunts were The concept – CitieS-Health methodological framework – organized in a protected area of Tivoli, Rožnik and Šišenski Hill was well received among the engaged citizens and valuable new landscape park. Locations where pupils had to look for hidden insights in the topics addressed can be achieved following this questions on the topic of sound and noise were marked on the approach. Most citizens expressed interest in the multi-exposure map. At each point, we measured the noise level with the help of aspect of living environment, not only noise, which proved to be an application on a smartphone, wrote the data on a census sheet very useful in the light of potential confounding factors and and discussed the results obtained. The aim of the event was to interpretation of the results. Citizens sometimes, however, have involve pupils in research activities and trigger their curiosity, a hard time with the concept of co-design. It was observed that 43 Involvement of Citizens in Environmental Epidemiology Studies: Some Experience From the CitieS-Health Ljubljana Pilot most volunteers prefer to follow a pre-defined schedule of tasks Reduced cognitive function during a heat wave among residents of non- and rarely opt for tasks that are optional. Adjustments had to be air-conditioned buildings: An observational study of young adults in the summer of 2016. PLoS Med 15(7): e1002605. DOI: made to adjust the number of the former in our study protocol. It https://doi.org/10.1371/journal.pmed.1002605 turned out that most volunteers needed additional, more detailed [9] Kocman D, Števanec T, Novak R, Kranjec N. Citizen Science as Part of the Primary School Curriculum: A Case Study of a Technical Day on the instructions, e.g., for using certain application features and Topic of Noise and Health. Sustainability. 2020; 12(23):10213. DOI: storing data on servers. This was especially the case due to the https://doi.org/10.3390/su122310213 COVID situation, as respective mitigation measures had to be prepared that comprise interaction with volunteers in the on-line mode only, and accordingly tools used were adjusted. To this end, detailed and tailored user guides and info-graphics were prepared to help the volunteers. Time-constrain was the main preventing factor for participation and continuous efforts had to be made to keep volunteers engaged. The activities organized at the school stimulated the interest of the school staff and attracted them to participate in the main study of the project. Overall, once again, schools proved to be a great environment for the conduct of CS activities, and pupils seemed to enjoy and learn from practical hand-on experience in conducting research. Concept of CS activities has great potential for further ongoing inclusion in the school curriculum, adjusted according to the specifics of the topics addressed [9]. ACKNOWLEDGMENTS This project has received funding from the European Union’s Horizon 2020 research and innovation programme under grant agreement No 824484, and the P1-0143 program “Cycling of substances in the environment, mass balances, modelling of environmental processes and risk assessment”, funded by the Slovenian Research Agency. REFERENCES [1] Susanne Hecker, Muki Haklay, Anne Bowser, Zen Makuch, Johannes Vogel and Aletta Bonn (Eds.), 2018. Citizen Science: Innovation in Open Science, Society and Policy. UCL Press, London, UK. [2] Kullenberg C., Kasperowski D. (2016) What Is Citizen Science? – A Scientometric Meta-Analysis. PLoS ONE 11(1): e0147152. DOI: https://doi.org/10.1371/journal.pone.0147152 [3] Pykett, J., Chrisinger, B., Kyriakou, K. et al. Developing a Citizen Social Science approach to understand urban stress and promote wellbeing in urban communities. Palgrave Commun 6, 85 (2020). DOI: https://doi.org/10.1057/s41599-020-0460-1 [4] Frederique Froeling, Florence Gignac, Gerard Hoek, Roel Vermeulen, Mark Nieuwenhuijsen, Antonella Ficorilli, Bruna De Marchi, Annibale Biggeri, David Kocman, Johanna Amalia Robinson, Regina Grazuleviciene, Sandra Andrusaityte, Valeria Righi, Xavier Basagaña, Narrative review of citizen science in environmental epidemiology: Setting the stage for co-created research projects in environmental epidemiology, Environment International, Volume 152, 2021, 106470, DOI: https://doi.org/10.1016/j.envint.2021.106470 [5] Jake Hays, Michael McCawley, Seth B.C. Shonkoff, Public health implications of environmental noise associated with unconventional oil and gas development, Science of The Total Environment, Volume 580, 2017. DOI: https://doi.org/10.1016/j.scitotenv.2016.11.118 [6] Toran, R., Ortiz, R., Gignac, F., Daher, C., Nieuwenhuijsen, M., Ortiz, R., Donzelli, G., Makavasi, G., Fivorilli, A., De Marchi, B., Bastiani, G., Kocman, D., Errandonea, L., et al., 2019. Documentation on activities and outcomes in CS actions (first report). Retrieved from: http://citieshealth.eu/download/435/?v=440 (accessed 11 September 2021). [7] Robinson, J. A., Kocman, D., Speyer, O., & Gerasopoulos, E. (2021). Meeting volunteer expectations—A review of volunteer motivations in citizen science and best practices for their retention through implementation of functional features in CS tools. Journal of Environmental Planning and Management, 64(12), 2089–2113. https://doi.org/10.1080/09640568.2020.1853507 [8] Jose Guillermo Cedeño Laurent, Augusta Williams, Youssef Oulhote, Antonella Zanobetti, Joseph G. Allen and John D. Spengler. 2018. 44 (Eko)golf igrišča in Natura 2000: Golf in varovanje okolja (Eco) Golf courses and Natura 2000: Golf and Environmental Protection Karel Lipič Zveza ekoloških gibanj Slovenije Krško,Slovenija zegslo20@gmail.com POVZETEK V članstvo Sveta za okolje pri Golf zvezi Slovenije (GZS) nas je (Zvezo ekoloških gibanj Slovenije – ZEG) Golf zveza Golf po vsem svetu igra približno 70 milijonov ljudi, v več kot povabila k sodelovanju že davnega leta 1999. 200 državah Igralci golfa čutijo in izkoriščajo prednost, ki jih zdravju prinaša ta šport in prisotnost v naravnem okolju. Skupaj smo načrtovali oglede igrišč in ocenjevanje z vidika Načrtovanje, gradnja, adaptacija do okolja prijaznih golf igrišč okoljsko odgovornega ravnanja slovenskih golf igrišč, ter nujna pridobitev mednarodnih in domačih eko certifikatov promocijo takratne okoljskega Evropskega certifikata (standardov) v Sloveniji bi Slovenijo uvrstila med privlačne Committed to Green, razmišljali in pripravljali smo celo za destinacije mehkega turizma. »Slovenski znak okoljske kakovosti«, kot standard, ki bi naj veljal na vseh golf igriščih v Sloveniji. Posebno delovno KLJUČNE BESEDE skupino (dr. Vladimir Meglič, Bogdan Macarol, Gorazd (eko)golf igrišča, okoljski standardi,okolje,prostor,Natura 2000 Nastran in Karel Lipič) v Svetu za okolje sestavljajo tudi številni drugi strokovnjaki, ki se na svojih področjih trudijo za ABSTRACT boljše stanje okolja v Sloveniji in njim ni vseeno, kaj se dogaja Golf is played by around 70 million people worldwide, in more na področju golf igrišč. than two hundred countries. Golfers feel and take advantage of the health benefits of the mentioned sport and its presence in the natural environment. Planning, construction, adaptation to 2 GOLF IGRIŠČA V SLOVENIJI environmentally friendly golf courses and the necessary Golf kot igra se je začela v Sloveniji na Bledu že leta 1937, ko acquisition of international and domestic eco certificates and so zaključili prvih devet lukenj, kar je sicer polovica običajnega standards in Slovenia would also mean placing Slovenia among igrišča. Leta 1972 smo dobili tam prvo zaključeno golf igrišče z the most attractive destinations of tourism. osemnajstimi luknjami, ki ga je projektiral Donald Harradine, priznani golf arhitekt, ki je imel velik občutek za poudarjanje KEYWORDS naravnih danosti. (eco)golf courses, environmental standards, environment, Natura 2000 Drugo golf igrišče v Sloveniji smo dobili leta 1989 v Lipici, sicer spet le polovično – z devetimi luknjami. Tudi tu se je pod projekt podpisal isti arhitekt. 1 UVOD Načrtovanje in gradnja golf igrišča v Sloveniji , tudi na V naslednjih letih se je kar aktivno nadaljeval razvoj golf igrišč. slovenski obali (npr. občina Piran), ta čas še vedno povzroča Gradnja golf igrišč v Sloveniji pa je nekako obstala po letu javno negodovanje nekaterih posameznikov in skupin. 2006, ko sta bila izgrajena še prvo »Pitch putt« - krajše vadbeno Slovenska javnost in prav tako številni odgovorni na igrišče s šestimi luknjami v Šempetru pri Novi Gorici in igrišče ministrstvih, katerih aktivnosti so neposredno povezane tudi z z devetimi luknjami – Trnovo na saniranem odlagališču smeti delovanjem golf igrišč, ter s tem možnostjo igranja golfa, so na Ljubljanskem Barju. zelo slabo seznanjeni z vplivi načrtovanja, gradnje in vzdrževanja golf igrišč na okolje. Ob pomanjkanju V Sloveniji imamo danes šestnajst golf igrišč z 18. ali več verodostojnih informacij, tako prihajajo do veljave luknjami (Bled, Lipica,Moravske Toplice..) in sedem manjših, s neobjektivni, neresnični in zelo pogosto nestrokovni,predvsem 6. ali 9. luknjami, ki skupno z še 6-imi vadbišči za vadbo pa neverodostojno argumentirani članki ter izjave kritikov golf udarcev leži na skupni površini , cca 800 ha. igrišč. Potrebno je redno in načrtno pridobivati podatke o okoljskih vplivih, ki jih dejavnosti v zvezi z golf igrišči imajo Golf zveza Slovenije je aktivna v prizadevanjih za varstvo na okolje, jih kritično ovrednotiti in o izsledkih seznanjati okolja že od leta 1996, ko se je njen predstavnik udeležil prvega slovensko javnost. sestanka tehnične komisije mednarodne neodvisne Fundacije Committed to Green, ki je postavljala temelje okoljsko 45 Information Society 2021, 4–8 October 2021, Ljubljana, Slovenia Karel Lipič odgovornih principov načrtovanja, gradnje in vzdrževanja golf Sredi leta 2005 je bila ob podpori Evropske Komisije igrišč v Evropi. V začetku leta 2001 je bil ustanovljen prvi Svet ustanovljena Golf Environment Europe – neodvisna fundacija, za okolje pri Golf zvezi, ki je že s koncem istega leta, skupaj z ki je ob kvalitetnem okoljskem programu ob sprejemu in Združenjem vzdrževalcev golf igrišč Slovenije, organiziral podpori vseh, ne zgolj le Evropsko v golf vpetih strani, ob posvet Golf in okolje. Podlaga za posvet so bili podatki zbrani velikem interesu v letu 2008 prerasla v Golf Environment na vseh – takrat osmih igriščih v Sloveniji. Posveta so se Organization. Njena vizija je: Golf je lahko vodilni v aktivno udeležili tako predstavniki golf igrišč, vzdrževalci, zagotavljanju trajnostnega razvoja v športu in poslovanju, v nekatere okoljske NVO (ZEG idr.) kot tudi Ministrstvo za najširšem javnem pogledu, pa cenjen po okoljskem in okolje in prostor. socialnem prispevku! Zaključki takratnega posveta so bili tudi: Spomladi leta 2007 je bil s strani Golf zveze Slovenije pripravljen še en posvet na temo Golf – Okolje - Prostor, kateri - upravljanje in vzdrževanje igrišč v Sloveniji je pa je bil žal odpovedan zaradi premajhne prijave pričakovanih odgovorno do okolja, vendar je potrebno zagotoviti udeležencev; malo iz golfskih sredin, še manj pa iz strani sistem rednega letnega preverjanja, svetovanja in institucij države; ministrstev, uprav, agencij. pomoči pri izvajanju programa; - potrebno je vpeljati sistem rednega monitoring-a vseh V maju 2014 je bila organizirana prva predstavitev golfa v talnih vodnih virov in podtalnice na golf igriščih; Evropskem parlamentu. Na kratko naj povzamemo nekaj MOP, igrišča; navedenih vidikov tega športa v Evropi: - v pet letnem obdobju se pregleda vsa slovenska golf igrišča ter se popiše redke ptice, sesalce ter druge redke živali poleg tega pa še avtohtone rastlinske - ekonomski: prispevek v ekonomiji presega 15 vrste, zaščitene rastline in območja, ter se izda milijard evrov; navodilo za zagotavljanje njihovega normalnega - socialni: golf igra v Evropi preko 7,9 milijona ljudi; življenja; MOP, Agencija RS za varstvo narave; - okoljski: obstaja preko 6.000 golf igrišč v Evropi, na - potrebno je pripraviti nosilno slovensko okoljsko področju katerih je vsaj 70% zemljišč mogoče strategijo za izbiro lokacij, gradnje in vzdrževanje uporabiti in varovati kot posebne in pomembne golf igrišč; priprava MOP, Urad za prostorsko habitate. planiranje in Agencijo RS za varstvo narave, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ob pomoči Golf zveze Slovenije in Združenja 3 V SLOVENIJI NIMAMO GOLF IGRIŠČ V vzdrževalcev golf igrišč Slovenije, ter drugih; Zveza NATURI 2000 ekoloških gibanj Slovenije - ZEG.; V tujini poznamo mnogo primerov, ko golf igrišča izkazujejo - javnost je potrebno redno in dovolj kakovostno obveščati o okoljskih dejavnostih najvišje standarde. Eno takih je v Kristianstadu na Švedskem, ki in stanju na slovenskih golfiščih; je celo pod zaščito UNESCA, ali pa Hilversumsche golf na - svet za okolje naj v naslednjih letih z dopolnjenimi in Nizozemskem z izredno bogato floro in favno, ki tudi redno popravljenimi vprašalniki nadaljuje delo z gosti European Tour – tekmovanje v golfu na najvišji, ocenjevanjem igrišč in svetovanjem izboljšav; profesionalni ravni. - potrebna je jasna, nedvoumna zakonska kategorizacija golf igrišč kot celote in njenih Golfska igrišča lahko ob pravilni zasnovi, načrtovanju, dobrem sestavnih delov. Določitev je pomembna tudi zaradi upravljanju pomembno prispevajo k biotski raznovrstnosti in razvrstitve in umeščanja v prostor pogostih ohranjanju te pestrosti s široko paleto vsega življenja, ki ga samostojnih vadbišč, ali manjših vadbenih golf igrišč; gostijo – od rastlin do ptic, od nevretenčarjev do dvoživk. MOP, Urad za prostorsko planiranje, Ministrstvo za Pomembno pa je to tudi preverjati in tudi objaviti izsledke! kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; - pri pripravi in spremembah zakonodaje s področja Namen je, da se promovira dobre prakse, da se umakne golfa, morajo Ministrstva k razpravi povabiti Golf negativno konotacijo z golfa, obenem pa usmerja upravljalce zvezo Slovenije in Združenje vzdrževalcev golf igrišč igrišč in tudi igralce same, k okoljsko odgovornemu Slovenije. vzdrževanju in rabi prostora.So objem narave, hrepenenja po aktivnosti in vpliva zdravega življenja. V Zvezi ekoloških gibanj Slovenije - ZEG, nevladni okoljski organizaciji (ima status društva v javnem interesu po ZVO) Golf zveza Slovenije kot krovna organizacija golfa v Sloveniji lahko ugotavljamo, da se v vsem tem obdobju (po letu 2001) na je v svojih aktivnostih vedno skrbela za odgovoren odnos do nivoju države ni zgodilo nič, kar bi bilo potrebno za izboljšanje okolja. Čas bi bil, da bi se v te aktivnosti vključile tudi državne pregleda, nadzora in verodostojnega poročanja o stanju in inštitucije, ki so neposredno vezane na to področje in to ne le z odnosu do okolja Slovenskih golf igrišč. Nič ni bilo narejeno za restriktivnim – omejevalnim pristopom (nadzorom), temveč pripravo podlag za načrtovanje golf igrišč v prostoru, njihovo konstruktivno s svetovalnimi in usmerjevalnimi aktivnostmi. gradnjo in upravljanje! Edino kar se je zgodilo so bili Pred kratkim je bil nov Svet za okolje. Pripravljene so restriktivni ukrepi v smislu nadzora nad rabo fitofarmacevtskih aktivnosti, katerih izvedba je ponovno odvisna od aktivne sredstev. soudeležbe s strani države. Upam, da bo tokrat več posluha, predvsem pa želje po izboljšanju stanja.Imamo že preko 10.000 golfistov. 46 (Eko)golf igrišča in Natura 2000: Golf in varovanje okolja Information Society 2021, 4–8 October 2021, Ljubljana, Slovenia Slovenska javnost zahteva dokaze (če so?), da slovenska golf Vemo, da je golf kot šport in kot gospodarska aktivnost dobra. igrišča res ne onesnažujejo okolja in da so lahko pomemben Vemo, da je pomemben za okolje na področju igrišč in tudi člen Nature 2000, varovanja okolja ter rekreacije ljudi v naravi. mnogo širše do koder sežejo vplivi. Vemo pa tudi, da je lahko še boljši, da lahko okolje, njegovo zdravje in pestrost še izboljšamo! Zato pa moramo vsi pridati svoj prispevek in ne le 4 ZAKLJUČEK čakati na naslednji vlak! V Zvezi ekoloških gibanj Slovenije - ZEG, nevladni okoljski organizaciji po dvajsetih letih stalnih prizadevanj pričakujemo V Zvezi ekoloških gibanj Slovenije v času še trajajoče javne večje strokovno vključevanje Golf zveze Slovenije v razprave in iskanja dolgoročnih okoljskih rešitev v Republiki načrtovanje eko golf igrišč. Sloveniji na področju izvajanja podnebne politike (NPVO, NEPN…) prosimo vlado RS in njena resorna ministrstva oz. Od pristojnih državnih institucij in ministrstev pa korenite strokovne službe , da nas seznanijo ali načrtujejo , kakršne koli okoljske spremembe v praksi, da vključijo te igralne površine v aktivnosti na tem področju, oz. ali se vam ne zdi, da bi bilo zavarovana območja. Ob dobrem okoljskem upravljanju nujno, da bi se slovenska golf igrišča priključila Evropskemu lastnikov igrišč, le-te lahko pomembno prispevajo k biotski programu certificiranja (GEO) primernosti okoljskega ravnanja raznovrstnosti države. kot ga pozna cela Evropa? Golf zveza Slovenije in lastniki vseh golf igrišč bi morali 5 VIRI pogosteje dokazovati svojo okoljsko neoporečno ravnanje, saj se v javnosti sliši mnogo opazk na neustrezno in neodgovorno - lastni viri, arhiv in dokumentacija ZEG ravnanje na področju kemizacije tal. - medijski strokovni članki o golf igriščih - zapisi skupnih sestankov na GZS in Združenju V ZEG-u predlagamo, da se v te aktivnosti morajo nujno vzdrževalcev golf igrišč Slovenije (med leti 2000-2015) vključiti resorna ministrstva (MOP, MKGP, Ministrstvo za - Matjaž Gams infrastrukturo, MGT…) in vlada. Mnenja smo, da bi morala slovenska golf igrišča izdelovati naslednja letna poročila: - skupne površine golf igrišča, gnojene površine, količine in vrste porabljenega gnojila; - uporabljena vsa fito farmacevtska sredstva in na koliko površin (katerih) so bila uporabljena; - količine in viri vode uporabljeni za vzdrževanje, - količine porabljenih maziv in olj ter potrdila o varnem odstranjevanju; - količine komunalnih in biološko razgradljivih odpadkov. Golf zvezi Slovenije in Svetu za okolje pri GZS predlagamo, da: - ponovno pripravi in dodela vprašalnik o okoljskih vplivih slovenskih golf igrišč; - pridobitev vseh potrebnih podatkov na golf igriščih do meseca junija 2022; - skupaj z Združenjem vzdrževalcev golf igrišč Slovenije pripravi letni zbir vseh potrebnih,variabilnih podatkov o vzdrževanju golf igrišč; - pripravi več sestankov v širši slovenski politiki in javnosti s ciljem seznanjanja in izboljšanja medsebojnega odnosa in sodelovanja; - nudi pomoč pri nastajanju novih golf igrišč z nasveti oz. pomoč pri implementaciji okoljskega programa Zavezani okolju (Committed to Green) zainteresiranim golf igriščem v Sloveniji in tujini; - pripravi predlog za sklic slovenskega posveta na temo »GOLF IN OKOLJE« v letu 2022 ter izdela zgibanko oz. TV oglas za seznanjanje javnosti o odnosu golf igrišč do okolja. 47 Gospodarska in podnebna negotovost v Združenih državah Amerike Economic and climate uncertainty in the United States Dejan Romih Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerza v Mariboru Maribor, Slovenija dejan.romih@um.si POVZETEK krize na drugi strani. Izkazalo se je, da ZDA niso odporne proti gospodarskim, družbenim in zdravstvenim šokom na eni in Gospodarske in podnebne razmere se spreminjajo, kar med podnebnim šokom na drugi strani, kar ameriškim oblikovalcem gospodarskimi enotami povzroča potrebo po prilagajanju. V tem politike povzroča težave. prispevku analiziram gospodarsko in podnebno negotovost v Dejstvo je, da je negotovost zanimiva tema, ki med drugim ZDA. Ugotovil sem, da se je zaradi gospodarske in podnebne zanima tudi ekonomiste. Raziskave kažejo, da negotovost krize povečala gospodarska oz. podnebna negotovost v ZDA. negativno vpliva na gospodarstvo in družbo. KLJUČNE BESEDE gospodarstvo, podnebje, politika, negotovost, ZDA 2 GOSPODARSKA NEGOTOVOST ABSTRACT Pandemija covida-19 je v ZDA povzročila gospodarsko recesijo, ki je trajala od marca do aprila 2020 [1]. Zaradi gospodarske Economic and climate conditions are changing, leading to the krize (recesijskega pritiska v gospodarstvu) se je v ZDA povečala need among economic units for adaptation. In this paper, I gospodarska negotovost [2, 3, 4, 5, 6], ki jo obravnavam v prvem analyse the economic and climate uncertainty in the US. I found delu tega prispevka. Slika 1 kaže odnos med »gospodarstvom« that economic and climate uncertainty in the US have increased na eni in »negotovostjo« na drugi strani, pri čemer je presek obeh due to the economic and climate crisis, respectively. krogov »gospodarska negotovost«, ki jo lahko na kratko definiramo kot negotovost glede gospodarskih razmer. KEYWORDS economy, climate, policy, uncertainty, US 1 UVOD Gospodarske in podnebne razmere se spreminjajo, kar med gospodarskimi enotami povzroča potrebo po prilagajanju. Od njihove sposobnosti prilagajanja je odvisno, kakšen bo njihov jutri. Zadnje leto in pol se v medijih veliko govori in piše o negotovosti, ki jo zaradi gospodarske, družbene in zdravstvene krize na eni in podnebne krize na drugi strani čutimo na vsakem koraku. To med gospodarskimi enotami povzroča potrebo po ukrepanju. Znano je, da pandemija covida-19 spreminja naš način življenja: vprašanje je, ali na boljše ali na slabše. V tem prispevku analiziram gospodarsko negotovost, ki jo na kratko definiram v poglavju 2, in podnebno negotovost, ki jo na Slika 1: Odnos med »gospodarstvom« in »negotovostjo« kratko definiram v poglavju 4, pri čemer se omejujem na ZDA, ki se zadnje leto in pol soočajo s hudimi posledicami Raziskave kažejo, da je pandemija covida-19 prispevala k gospodarske, družbene in zdravstvene krize na eni in podnebne povečanju negotovosti v ZDA [2, 3, 4, 5, 6]. Slika 2 kaže gibanje indeksa negotovosti za ZDA v obdobju od prvega četrtletja 2000 do drugega četrtletja 2021, slika 3 pa gibanje indeksa Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or pandemične negotovosti za ZDA v obdobju od zadnjega classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full četrtletja 2019 do drugega četrtletja 2021. Iz slik je razvidno, da citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must sta indeksa svoj vrh dosegla v prvem četrtletju 2020, tj. v prvem be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). Information Society 2021, 4–8 October 2021, Ljubljana, Slovenia valu okužb s koronavirusom SARS-CoV-2. © 2021 Copyright held by the owner/author(s). 48 Information Society 2021, 4–8 October 2021, Ljubljana, Slovenia D. Romih 0,90 0,80 0,70 s 0,60 k 0,50 ed 0,40 In 0,30 0,20 0,10 0,00 1 2 3 4 1 2 3 4 1 2 3 4 1 2 3 4 1 2 -Q -Q -Q -Q -Q -Q -Q -Q -Q -Q -Q -Q -Q -Q -Q -Q -Q -Q 0 1 2 3 5 6 7 8 0 1 2 3 5 6 7 8 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 2 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 Četrtletje Slika 2: Negotovost v ZDA v obdobju od prvega četrtletja 2000 do drugega četrtletja 2021 [7, https://worlduncertaintyindex.com/] 50,00 40,00 Slika 4: Odnos med »gospodarstvom«, »politiko« in sk 30,00 e »negotovostjo« d 20,00 In 10,00 Dejstvo je, da obstaja potreba po opazovanju in spremljanju gospodarskopolitične negotovosti v ZDA. V ta namen so Baker 0,00 4 1 2 3 4 1 2 idr. [8] razvili indeks gospodarskopolitične negotovosti za ZDA, -Q -Q -Q -Q -Q -Q -Q 9 0 0 0 0 1 1 ki med drugim temelji na številu člankov, objavljenih v desetih 1 2 2 2 2 2 2 0 0 0 0 0 0 0 2 2 2 2 2 2 2 ameriških časopisih. Da se članek upošteva, mora vsebovati Četrtletje besedo »ECONOMIC« ali »ECONOMY«, besedo »CONGRESS« ali » DEFICIT« ali »FEDERAL RESERVE« ali »LEGISLATION« ali »REGULATION« ali »WHITE HOUSE« in besedo »UNCERTAIN« ali Slika 3: Pandemična negotovost v ZDA v obdobju od »UNCERTAINTY«. zadnjega četrtletja 2019 do drugega četrtletja 2021 [7, Slika 5 kaže gibanje indeksa gospodarskopolitične https://worlduncertaintyindex.com/] negotovosti za ZDA v obdobju od januarja 2000 do avgusta 2021. Iz slike je razvidno, da je bila gospodarskopolitična negotovost v Dejstvo je, da so bile na začetku krize (šoka) gospodarske ZDA največja maja 2020, prim. [5]. enote v negotovosti (negotovem položaju) glede gospodarskih razmer doma in po svetu, zaradi česar so odlašale z odločitvami glede novih investicij in zaposlitev. 600 500 s 400 k 3 GOSPODARSKOPOLITIČNA e 300 dIn NEGOTOVOST 200 100 Raziskave kažejo, da je pandemija covida-19 prispevala tudi k 0 povečanju gospodarskopolitične negotovosti v ZDA [2, 5]. Na 1 6 1 4 9 2 7 2 5 0 3 8 1 6 1 4 začetku gospodarske krize še ni bilo znano, katere ukrepe za -0 -0 -1 -0 -0 -0 -0 -1 -0 -1 -0 -0 -0 -0 -1 -0 0 1 2 4 5 7 8 9 1 2 4 5 7 8 9 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 1 2 oživitev gospodarske dejavnosti v ZDA bo na primer sprejela 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 ameriška vlada pod vodstvom Donalda J. Trumpa ml., kar je v Mesec ZDA povzročilo gospodarskopolitično negotovost, ki jo obravnavam v nadaljevanju tega poglavja. Slika 4 kaže odnos med »gospodarstvom« na eni, »politiko« Slika 5: Gospodarskopolitična negotovost v ZDA v obdobju na drugi in »negotovostjo« na tretji strani, pri čemer je presek od januarja 2000 do avgusta 2021 [8, vseh treh krogov »gospodarskopolitična negotovost«, ki jo lahko https://www.policyuncertainty.com/] na kratko definiramo kot negotovost glede gospodarske politike, prim. [8]. Slika 6 kaže zanimanje za gospodarskopolitično negotovost v ZDA od 5. januarja 2000 do 29. avgusta 2021. Iz slike je razvidno, da je bilo zanimanje za gospodarskopolitično negotovost v ZDA največje maja 2020, ko je bila tudi gospodarskopolitična negotovost v ZDA največja. 49 Gospodarska in podnebna negotovost v ZDA Information Society 2021, 4–8 October 2021, Ljubljana, Slovenia 120 70 100 60 s 80 50 k s e k 60 40 d ed 30 In 40 In 20 20 10 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 -0 -0 -0 -0 -0 -0 -0 -0 -0 -0 -0 -0 -0 -0 -0 -0 -0 -0 4 5 6 7 8 9 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 1 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 Datum Datum Slika 8: Zanimanje za podnebne spremembe v ZDA od Slika 6: Zanimanje za gospodarskopolitično negotovost v januarja 2004 do avgusta 2021 (Google Trendi) ZDA od 5. januarja 2000 do 29. avgusta 2021 (Google [https://trends.google.com/trends/] Trendi) [https://trends.google.com/trends/] Dejstvo je, da se ZDA zaradi podnebnih sprememb ne piše Raziskave kažejo, da gospodarskopolitična negotovost dobro, kar je razvidno iz slike 9, ki kaže odstopanje povprečne negativno vpliva na gospodarstvo [2]. Zato je naloga mesečne temperature v ZDA glede na referenčno obdobje 1986– oblikovalcev politike in politikov, da preprečujejo nastajanje 2005 (scenarij: visoke emisije). gospodarskopolitične negotovosti. -2-0 0-2 2-4 4-6 6-8 4 PODNEBNA NEGOTOVOST Dec. Podnebne spremembe povzročajo podnebno krizo, o kateri se v Nov. ameriških medijih premalo govori in piše. Znano je, da je odnos Okt. ameriških gospodarskih enot do vprašanja podnebnih sprememb Sept. odvisen od strankarske pripadnosti [9, 10]. Donald J. Trump ml. Avg. (ki je pripadnik politične desnice) na primer v nasprotju z c Jul. e Josephom R. Bidnom ml. (ki je pripadnik politične levice) ne se Jun. verjame v podnebne spremembe. M Zaradi podnebne krize se je v ZDA povečala podnebna Maj negotovost., ki jo obravnavam v nadaljevanju tega poglavja. Apr. Slika 7 kaže odnos med »podnebjem« na eni in Mar. »negotovostjo« na drugi strani, pri čemer je presek obeh krogov Feb. »podnebna negotovost«, ki jo lahko na kratko definiramo kot Jan. negotovost glede podnebnih razmer. –1960 –1970 –1980 –1990 –2000 –2010 –2020 –2030 –2040 –2050 –2060 –2070 –2080 –2090 –2100 1951 1961 1971 1981 1991 2001 2011 2021 2031 2041 2051 2061 2071 2081 2091 Obdobje Slika 9: Odstopanje povprečne mesečne temperature glede na referenčno obdobje 1986–2005 v ZDA po mesecih in obdobjih [https://climateknowledgeportal.worldbank.org/download- data] Raziskava, ki so jo marca 2021 opravili Leiserowitz, Maibach, Rosenthal, Kotcher, Carman, Wang, Marlon idr. [11] na vzorcu 1037 odraslih Američanov, med drugim kaže: − da jih 70 odstotkov meni, da prihaja do globalnega Slika 7: Odnos med »podnebjem« in »negotovostjo« segrevanja; − da jih 57 odstotkov meni, da prihaja do globalnega Slika 8 kaže zanimanje za podnebne spremembe v ZDA od segrevanja zaradi človekovega delovanja; januarja 2004 do avgusta 2021. Iz slike je razvidno, da se − da jih je 64 odstotkov zaskrbljenih zaradi zanimanje za podnebne spremembe v ZDA povečuje. globalnega segrevanja; − da jih 57 odstotkov meni, da globalno segrevanje negativno vpliva nanje; 50 Information Society 2021, 4–8 October 2021, Ljubljana, Slovenia D. Romih − da jih 45 odstotkov meni, da globalno segrevanje »UNCERTAINTY«. Podatki za obdobje od januarja 2000 do marca negativno vpliva na druge, 2021 kažejo, da je indeks podnebnopolitične negotovosti za ZDA − da jih 64 odstotkov čuti (so)odgovornost za svoj vrh dosegel septembra 2019, ko je v New Yorku potekala globalno segrevanje; Konferenca o podnebnih spremembah (Climate Action Summit − da jih 61 odstotkov meni, da globalno segrevanje 2019) (gl. sliko 11). negativno vpliva na vreme v ZDA. 5 PODNEBNOPOLITIČNA NEGOTOVOST 700 600 Logično je, da lahko k zmanjšanju politične negotovosti največ s 500 400 prispevajo politiki sami. Lep primer za to je Joseph R. Biden ml., ek 300 ki se po načinu vodenja precej razlikuje od svojega predhodnika. Ind 200 Ta je na primer z izjavo, da bodo ZDA odstopile od Pariškega 100 sporazuma o podnebnih spremembah (Paris Agreement on 0 1 8 3 0 5 2 7 2 9 4 1 6 1 8 Climate Change), ki jo je dal 1. junija 2017, prispeval k -0 -0 -0 -1 -0 -1 -0 -0 -0 -0 -1 -0 -0 -0 povečanju 0 1 3 4 6 7 9 1 2 4 5 7 9 0 politične negotovosti v ZDA. 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 V tem poglavju obravnavam podnebnopolitično negotovost, 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 ki je tako kot gospodarskopolitična negotovost zanimiva tema. Mesec Slika 10 kaže odnos med »podnebjem« na eni, »politiko« na drugi in »negotovostjo« na tretji strani, pri čemer je presek vseh treh krogov »podnebnopolitična negotovost«, ki jo lahko na Slika 11: Podnebnopolitična negotovost v ZDA v obdobju kratko definiramo kot negotovost glede podnebne politike. od januarja 2000 do marca 2021 [12, https://www.policyuncertainty.com/] 6 SKLEP Dejstvo je, da se ZDA (tako kot druge svetovne države) zaradi gospodarske, družbene in zdravstvene krize na eni in podnebne krize na drugi strani soočajo z novimi težavami, ki so izziv za ameriške oblikovalce politike. Za gospodarske enote velja, da se morajo prilagajati razmeram doma in v svetu. Zaradi pandemije covida-19 se je v ZDA povečala negotovost, ki jo analiziram v tem prispevku. Ugotovil sem, da se je le-ta povečala na začetku pandemije, ko še na primer ni bilo cepiva proti koronavirusu SARS-CoV-2. Negotovost pa se v ZDA ni povečala samo zaradi gospodarske, družbene in zdravstvene krize, ampak tudi zaradi podnebne, katere posledice čutimo na lastni koži. REFERENCES [1] National Bureau of Economic Research (2021). US Business cycle expansions and contractions. https://www.nber.org/research/data/us-business-cycle- Slika 10: Odnos med »podnebjem«, »politiko« in expansions-and-contractions »negotovostjo« [2] Al-Thaqeb, S. A., Algharabali, B. G., Alabdulghafour, K. T. (2020). The pandemic and economic policy uncertainty. Tako kot obstaja potreba po opazovanju in spremljanju International Journal of Finance & Economics, 1–11. gospodarskopolitične negotovosti v ZDA, obstaja tudi potreba po https://doi.org/10.1002/ijfe.2298 opazovanju in spremljanju podnebnopolitične negotovosti v [3] Altig, D., Baker, S., Barrero, J. M., Bloom, N., Bunn, P., ZDA. V ta namen je Gavriilidis [12] razvil indeks Chen, S., Davis, S. J., Leather, J., Meyer. B., Mihaylov, E., podnebnopolitične negotovosti za ZDA, ki temelji na številu Mizen, P., Parker, N., Renault, T., Smietanka, P., & Thwaites, člankov, objavljenih v osmih ameriških časopisih. Da se članek G. (2020). Economic uncertainty before and during the upošteva, mora vsebovati besedo »CARBON DIOXIDE« ali COVID-19 pandemic. Journal of Public Economics, 191, »CLIMATE« ali »CLIMATE CHANGE« ali »CLIMATE RISK« ali »CO2« 104274. https://doi.org/10.1016/j.jpubeco.2020.104274 ali »EMISSIONS« ali »ENVIRONMENTAL« ali »GLOBAL WARMING« [4] Baker, S. R., Bloom, N., Davis, S. J., & Terry, S. J. ali »GREEN ENERGY« ali »GREENHOUSE« ali »GREENHOUSE GAS (2020). Covid-induced economic uncertainty (Working Paper EMISSIONS« ali »RENEWABLE ENERGY«, besedo »CONGRESS« ali No. 26983). National Bureau of Economic Research. »EPA« ali »LAW« ali »LEGISLATION« ali »POLICY« ali https://doi.org/10.3386/w26983 »REGULATION« ali »WHITE HOUSE« in besedo »UNCERTAIN« ali [5] Romih, D. (2021). Gospodarskopolitična negotovost v 51 Gospodarska in podnebna negotovost v ZDA Information Society 2021, 4–8 October 2021, Ljubljana, Slovenia Združenih državah Amerike med koronakrizo. Glasilo Društva ekonomistov Maribor, 1(2), 9–14. [6] Romih, D. (2021). Poslovna negotovost v Nemčiji in Združenih državah Amerike med koronakrizo. Glasilo Društva ekonomistov Maribor, 1(3), 11–15. [7] Ahir, H., Bloom, N., & Furceri, D. (2018). The World Uncertainty Index. http://dx.doi.org/10.2139/ssrn.3275033 [8] Baker, S. R., Bloom, N., & Davis, S. J. (2016). Measuring economic policy uncertainty. The Quarterly Journal of Economics, 131(4), 1593– 1636. https://doi.org/10.1093/qje/qjw024 [9] Leiserowitz, A., Maibach, E., Rosenthal, S., Kotcher, J., Carman, J., Wang, X, Goldberg, M., Lacroix, K., & Marlon, J. (2021a). Politics & global warming, March 2021. Yale University in George Mason University. New Haven: Yale Program on Climate Change Communication. https://climatecommunication.yale.edu/publications/politics- global-warming-march-2021/ [10] Leiserowitz, A., Maibach, E., Rosenthal, S., Kotcher, J., Carman, J., Wang, X, Goldberg, M., Lacroix, K., & Marlon, J. (2021b). Public support for international climate action, March 2021. Yale University in George Mason University. New Haven: Yale Program on Climate Change Communication. https://climatecommunication.yale.edu/publications/public- support-for-international-climate-action-march-2021/ [11] Leiserowitz, A., Maibach, E., Rosenthal, S., Kotcher, J., Carman, J., Wang, X., Marlon, J., Lacroix, K., & Goldberg, M. (2021). Climate change in the American mind, March 2021. Yale University in George Mason University. New Haven: Yale Program on Climate Change Communication. https://climatecommunication.yale.edu/publications/climate- change-in-the-american-mind-march-2021/ [12] Gavriilidis, K. (2021). Measuring climate policy uncertainty. http://dx.doi.org/10.2139/ssrn.3847388 52 Ponovna raba vode v urbanih okoljih kot pristop odgovornega življenja Water Reuse in Urban Environments as an Approach to a Responsible Life Ana Vovk Oddelek za geografijo Filozofska fakulteta/Univerza v Mariboru Maribor, Slovenija ana.vovk@um.si POVZETEK površin, ki postajajo v mestih vse bolj pomembne tudi zaradi drugačnih potovalnih navad in omejitev gibanja, ki jih poznamo Naravni viri so vsebolj omejeni in zlasti mesta že občutijo na eni izpred nekaj časa zaradi korone [2]. strani pomanjkanje vode zlasti v sušnih delih leta in na drugi strani viške vode v času močnih nalivov. Pozidva in neprepustne površine onemogočajo ponikanje vode in ponovno izhlapevanje, 2 ZBIRANJE IN ZADRŽEVANJE VODE zato se uvajajo sistemi za zadrževanje in ponovno rabo vode. V Pametno vodno gospodarstvo in družba bi morala upravljati z prispevku so predstavljeni izzivi urbanih območij v smeri vsemi razpoložljivimi vodnimi viri (vključno s površinskimi, prilagajanja na podnebne spremembe s poudarkom na krožni rabi vode ter uporabi zelenih sistemov, s pomočjo katerih zadržujemo podzemnimi, odpadnimi in prečiščenimi vodami). S tem bi se deževnico in povečujemo ponikovalno in zadrževalno izognili pomanjkanju vode in onesnaževanju, povečali bi sposobnost tal in stavb ter neprepustnih površin, ki jih oprememo odpornost na podnebne spremembe, ustrezno obvladali tveganja, z zelenimi sistemi in tehnologijami povezana z vodo, in zagotovili, da se pridobijo vse koristne snovi, ki jih je mogoče pridobivati iz postopkov čiščenja odpadne KLJUČNE BESEDE vode ali so integrirane v vodne tokove. Preizkušeni ukrepi za Urbana območja, deževnica, krožno gospodarjenje, zeleni zadrževanje vode v urbanih območjih so zbiranje deževnice sistemi. (zbiranje deževnice iz streh, parkirišč), ki prinaša številne prednosti, kot so zmanjšanje močnih deževnih vplivov in ABSTRACT prispevanje k ohranjanju vode. V krožnem gospodarstvu ima tudi ponovna uporaba vode ključno vlogo, ki prinaša pomembne Natural resources are increasingly limited and cities in particular are already experiencing water shortages on the one hand, okoljske, socialne in gospodarske koristi. Poleg tega se lahko especially in dry parts of the year, and on the other hand, excess siva voda (odpadna voda iz kopalnic, pranja perila in kuhinj) ki so 50 do 80 % stanovanjskih odpadnih voda, široko upor water during heavy rains. Sealing and impermeable surfaces ablja za namakanje v mestnem okolju in za domače namene (kot je prevent water from sinking and re-evaporating, so water toaletna voda), kot tudi deževnica. retention and reuse systems are being introduced. The paper Tudi v Vodni direktivi so presents the challenges of urban areas in adapting to climate predvideni ukrepi za ponovno rabo vode [3], zlasti za urbana območja. change with an emphasis on circulating water use and the use of green systems to contain rainwater and increase the sinking and retention capacity of floors and buildings and impermeable surfaces equipped with green systems and technologies. KEYWORDS Urban areas, rainwater, circular management, green systems. 1 UVOD Z rastjo prebivalstva, urbanizacijo in gospodarskim razvojem, se povečujejo potrebe po sladki vodi v mestih po vsej Evropi. Hkrati podnebne spremembe in onesnaževanje prav tako vplivajo na Slika 1: Zeleni sistemi zbiranja vode v urbanih območjih [1] razpoložljivost vode za prebivalstvo v mestih. Voda v mestih postaja vse večji izziv, tako količina, kvaliteta, razpoložljivost, dosegljivost, preobremenjenost oskrbe kot tudi poškodbe 3 KROŽNO UPRAVLJANJE Z VODO kanalizacijskih sistemov. Zato so potrebni inovativni predlogi V mestih se vse večja pozornost daje krožnemu upravljanju z kako bodo lahko mesta še naprej zagotavljala sladko vodo svojim vodami. Poznamo šest ciljev upravljanja z vodami, to so: prebivalcem ter dolgoročno skrbeli za ohranjanje zelenih 53 Information Society 2021, 5–9 October 2021, Ljubljana, Slovenia Ana Vovk 1. reciklirati in ponovno uporabiti odpadno vodo; zbiralnikov. Za manjše uporabnike se uporablja večinoma vkop 2. povečati učinkovitost uporabe in distribucije plastičnih ali betonskih podzemnih zbiralnikov. vode; 3. zagotoviti dobro kakovost vodnih teles; Uporaba deževnice je vse bolj prioriteta za hlajenje z 4. zbiranje vode; izhlapevanjem v gosto naseljenih urbanih območjih. Zlasti 5. spodbujati večkratno uporabo vode in trajnost vlagoljubno rastlinstvo zadržuje veliko vode in količina tako voda; izhlapele vode v enem poletnem mesecu je podobna, kot je 6. ohraniti pretok v vodnih telesih. izhlapi iz drevesa, zato je umeščanje vlagoljubnih rastlin vse bolj pomemben blažilni ukrep [4]. V urbanih okoljih je pogosta težava preobremenitev kanalizacije, saj vse več padavin pade v zelo kratkem času. Prelivi kanalizacije Koristi zbiranja deževnice so večdimenzionalne: povzročajo negativne vplive na rastlinstvo in živalstvo, pa tudi - deževnica je razmeroma čista in njena kakovost je umrljivost rib. običajno dovolj za številno uporabo z malo ali celo brez čiščenja Če voda steče v kanalizacijo brez zadrževanja, se iz prometnih ; površin izperejo mikroplastika in težke kovine. Tak odtok tudi - deževnica ima nizko slanost in jo je mogoče ponovno uporabiti kjerkoli, kjer ej potrebna mehka voda, kot je vzpostavlja nenaravno vodno bilanco, saj se zmanjšuje proces za pranje perila, hlajenje in v industriji; lokalnega izhlapevanja in lokalnega polnjenja podzemne vode. - z deževnico lahko prihranimo do 50 % potrebe po vodi Zato so pomembni centralizirani izpusti deževnice z v gospodinjstvu; zadrževalnimi filtri v zemlji, ki blažijo izhlapevanje in odtok v - uporaba deževnice zmanjša stroške energije za hlajenje, saj 1 m3 deževnice, ki izhlapi, sprosti 680 kanalizacijo. kWh energije; - zbiranje deževnice pomembno zmanjša obremenitev odtokov na kanalizacijo in poplave v mestnih območjih; - zbiranje deževnice je prilagodljiva tehnologija, ki jo je mogoče zasnovati tako, da izpolnjuje skoraj vse zahteve; - prispeva k samooskrbi z vodo. S ciljem, da bi se urbana območja odločala za tovrstne projekte, smo pripravili v letu 2020 zbornik projektov za Mestno občino Maribor.1 V letu 2021 pripravljamo digitalno monografijo s z naslovom Slika 2: Trajnostni pristopi v urbanih okoljih za blaženje Inovativni predlogi za ponovno rabo vode v urbanih območjih, podnebnih sprememb [1] kjer nadgrajujemo ideje o možnostih odgovornega življenja v mestih. 4 VEČSTRANSKE KORISTI DEŽEVNICE Urbana območja so razvila prioritete pri upravljanju deževnice in 5 ZAKLJUČEK to so: Za implementacijo navedenih idej bi bilo potrebno narediti več 1. izogibanje novim pozidavam inširjenju mestnih sprememb tako v načrtovalnih kot v izvedbenih postopkih. površin; Seznami projektov, ki jih financirajo mestne občine v Sloveniji 2. zbiranje in uporaba deževnice na kraju samem; večinoma niso usklajeni z zahtevami po krožnem gospodarstvu 3. zadrževanje deževnice; in po trajnostno naravanih ukrepih z večfunkcijskimi učinki, ne 4. infiltracija (polnjenje podzemne vode); samo na infrastrukturo in ekonomijo, ampak na kvaliteto bivanja. 5. puščanje deževnice v vodno telo. Že prisotne podnebne spremembe bodo vse bolj zahtevale opisane spremembe, zato bi se morala znanost bolj vključiti v Za čiščenje deževnice se uporabljajo razni filtri, od mehanskih načtovanje strategij razvoja, kjer se načrtujejo tovrstni projekti. sesalnih filtrov, do navpičnih cevi za hitro preusmeritev v rezervoar. Plavajoči fini sesalni filtri zagotavljajo, da se deževnica črpa iz najbolj čistega nivoja rezervoarja in ne vsebuje 6 ZAHVALA mehanskih delcev. Mestni občini Maribor se zahvaljujemo za izvajanje projekta Voda in podnebne spremembe ter Ponovna raba vode v urbanih Sicer je na razpolago veliko različnih sistemov za zbiranje območjih v letih 2020 in 2021. deževnice, od različno velikih posod, do betonskih podzemnih 1 Dostopno na povezavi: http://okolje.maribor.si/data/user_upload/okolje/NVO/E_zbornik_voda_in_podne bne_spremembe_041120.pdf 54 Insert Your Title Here Information Society 2020, 5–9 October 2020, Ljubljana, Slovenia 7 VIRI [1] Vovk, Ana. 2020. Voda in podnebna kriza. IPVO, Maribor. , 14. 9. 2021 [2] Vovk, Ana, Buheji, Mohamed, Davidović, Danijel. Re- interpretation of "sustainability" concept, in post- covid-19 period. International journal of management. 2021, vol. 12, iss. 2, str. 156-165, ilustr. ISSN 0976-6510. http://www.iaeme.com/MasterAdmin/Journal_uploads/IJM/VO LUME_12_ISSUE_2/IJM_12_02_016.pdf, DOI: 10.34218/IJM.12.2.2021.016. [COBISS.SI-ID 52048387] [3] Vovk, Ana, Motaln, Anja. Implementation of the Water directive in Slovenia : (selected cases). Acta geographica Bosniae et Herzegovinae. 2019, vol. 6, no. 12, str. 27-38. ISSN 2303-7288. https://drive.google.com/file/d/1OuVG4IuC6Utl7VdCI4V- wH4JQgVaejNE/view. [COBISS.SI-ID 25064456] [4] Vovk, Ana. Ekoremediacije in podnebne spremembe. Nazarje: GEAart, 2015. 130 str., ilustr., zvd. ISBN 978-961- 93683-5-0. [COBISS.SI-ID 277607424] 55 Uporaba programske opreme v zanki za izdelavo digitalnega dvojčka proizvodnega procesa Using Hardware in the Loop for Making a Digital Twin of Production Process Rok Belšak† Janez Gotlih Timi Karner Laboratorij za robotizacijo Laboratorij za robotizacijo Laboratorij za robotizacijo Fakulteta za strojništvo/Univerza Fakulteta za strojništvo/Univerza Fakulteta za strojništvo/Univerza v Mariboru v Mariboru v Mariboru Maribor Slovenija Maribor Slovenija Maribor Slovenija rok.belsak@student.um.si janez.gotlih@um.si timi.karner@um.si POVZETEK Eno močnejših podjetij za namene načrtovanj in vodenj digitalnih proizvodnih procesov je nemški SIEMENS, ki glede Programska oprema v zanki oz. ‘hardware in the loop’ se v na zahteve in obsežnost sistemov omogoča več programskih zadnjem času vse pogosteje uporablja v simulacijske namene, rešitev. Uporaba robotskih sistemov v avtomatizaciji kjer samo z enim programskim orodjem ne moremo simulirati proizvodnih procesov v industriji 4.0 se v splošnem zdi realno-fizikalnega modela proizvodnega procesa. Gre za nepogrešljiva, kar zahteva predvsem potrebo po kolaboraciji med integracijo programske opreme, istih, kot tudi različnih programskimi okolji različnih proizvajalcev. V omenjenem proizvajalcev, v eno simulacijo. Programski paketi tako proizvodnem procesu kontrole kakovosti pečice s pomočjo komunicirajo med seboj in si izmenjujejo podatke. V robota in industrijskega krmilnika se uporabljajo programska nadaljevanju bo predstavljena programska oprema v zanki za okolja podjejta SIEMENS in UNIVERSAL ROBOTS. namene načrtovanja in vodenja industrijskega procesa kontrole kakovosti pečice s pomočjo kolaborativnega robota in 1.1 UPORABA PROGRAMSKE OPREME industrijskega krmilnika. Programska oprema v zanki tako predstavlja digitalni dvojček proizvodnega procesa. Trenutno bistvo programske opreme v zanki je uporaba več specializiranih programov, kjer vsak program opravlja svojo KLJUČNE BESEDE dotično nalogo in si ob tem izmenjuje podatke z ostalimi okolji za celovito delovanje digitalnega sistema, saj trenutno še ne Programska oprema v zanki, proizvodni proces, SIMIT, TIA, poznamo programskega okolja, oziroma še ni toliko razširjen, ki PLCSim, NX MCD, URSim, WinCC bi omogočal gnezdene funkcije vse do sedaj potrebne ABSTRACT programske opreme. Using hardware in the loop is gaining on popularity for simulation purposes where only one hardware is not enough to simulate the real-world physics of the automation process. Hardware in the loop is used to integrate software or program packages of the same or different producers into one simulation. Program packages are integrated into the hardware in the loop for the purpose of planning and control of the automation process for quality control of the oven production line with the collaborative robot and industrial controller. Hardware in the loop represents the digital twin of the production process. KEYWORDS Slika 1: Primer uporabe programskih okolij digitalnega dvojčka [1] Hardware in the loop, production process, SIMIT, TIA, PLCSim, Slika 1 prikazuje primer uporabljene programske opreme v zanki NX MCD, URSim, WinCC za medsebojno komunikacijsko izmenjavo podatkov. Komunikacija poteka v realnem času med okolji za načrtovanje in avtomatizacijsko vodenje sistema (NX – MCD, SIMIT, 1 UVOD PLCSIM, TIA Portal in WinCC) ter simulacijskim okoljem za Napredek človeškega razvoja temelji na razvoju metod, ki programiranje industrijskega robota podjetja UR (URsim). olajšujejo potrebno delo za opravljanje nalog. Digitalni dvojček, z uporabo programske opreme v zanki, je ena izmed 1.1.1 NX – MCD. Je ena izmed razširitev programskega pomembnejših metod digitalnega razvoja, ki omogoča bistven okolja NX, ki se uporablja za simuliranje kompleksnih napredek v razvoju procesov in končnih produktov, lažjimi elektromehanskih sistemov in omogoča mehatronski pristop implementacijami idej ter manjšimi stroški testiranj razvitih razvoja sistemov. sistemov v dobi tako imenovane industrije 4.0. 56 Information Society 2020, 5–9 October 2020, Ljubljana, Slovenia R. Belšak et al. V enem orodju razvijamo sistem s podporo mehanskih, elektro parametre, ki so potrebni ob izvajanju. Vse izvršbe funkcij se in avtomatizacijskih sklopov. Vključuje fizikalni vmesnik, izvajajo v realnem času. podobno kot pri računalniških igrah, ki omogoča simulacijo fizikalnih pojavov, ki so primerljivi realnemu svetu. 1.1.2 SIMIT. Je platforma, na kateri lahko izvajamo simulacije, ki omogočajo celovite teste avtomatizacije projektov, kot tudi virtualno zaganjanje sistemov, strojev in procesov. Simulacijsko platformo uporabljamo tudi za usposabljanje operativnega osebja v realističnih okoljih. [1] 1.1.3 S7 – PLCSIM. Programsko okolje PLCSIM Advanced je platforma za simulacijo programirljivega logičnega krmilnika (PLK) S7-1500 in ET 200SP. Omogoča virtualno testiranje in upravljanje vseh funkcij realnega programirljivega logičnega krmilnika. 1.1.4 TIA Portal. Oziroma angl. »Totally Integrated Slika 2: Digitalni dvojček v času simulacije. Automation Portal« (prevedeno kot popolnoma integriran avtomatizacijski portal) nam združuje celotno avtomatizacijo Celoten proizvodni proces digitalnega dvojčka se izvaja po stroja, od digitalnega načrtovanja elementov do konfiguracije diagramu poteka, kot je prikazano na sliki 3. vseh naprav, v enotni sistem. 1.1.5 URsim. Je simulacijsko okolje za programiranje START industrijskih robotov podjetja UNIVERSAL ROBOTS (UR). Omogoča kreiranje programov gibanja, simuliranje in testiranje Vklop napajanja hitrostnih osi (MC_POWER) sistemov z industrijskim robotom v 3D okolju. Ukleščenje pečice Vklop vhodnega transporter Položajni osi 2 PROGRAMSKA OPREMA V ZANKI ja NE na mestu DA Za izvajanje simulacij režima digitalnega dvojčka lahko Izklop vhodnega Izdelek na DA izpostavimo eno izmed možnih konfiguracij uporabe programske Izhodni transporter vhodu celice signal start ja opreme v zanki. NE UR cikla Grafični prikaz virtualnega okolja kot tudi približek realnemu Vhodni signal okolju se definira v programu NX MCD, kjer se uvoženi CAD Začetni položaj celice konec UR modeli definirajo kot telesa. Tukaj se jim priredijo fizikalne cikla lastnosti (kinematika in dinamika) in se jih sintetizira v celico z Celica na izhodišču vsemi transportnimi in manipulacijskimi elementi. Aktivnim UR konec cikla NE & NE Izdelek na vhodu elementom se priredijo krmilni signali za komunikacijo z celice eksternimi okolji. DA Izpust pečice Platforma SIMIT se opredeli kot komunikacijski most med grafičnim prikazom MCD okolj HMI ukaz a, virtualnim krmilnikom Start Premik PLCSIM Advance z algoritmom vodenja in okoljem za izdelka iz celice programiranje robotskih rok UR – URsim. SIMIT deluje tudi kot Start cikla simulacijska platforma naprav (primer: motorni pogoni). KONEC CIKLA S7-PLCSIM deluje kot virtualni krmilnik na katerega se naloži Premik programski algoritem razviti v programskem okolju TIA Portal. izdelka v celico Za programiranje robotske roke se v dotičnem problemu uporabi okolje URsim, kjer se izdela algoritem izvajanja gibanja. Za Slika 4: Diagram poteka izvajanja kontrole pečice. doseganje vključitve človeka v času izvajanja virtualnega avtomatiziranega procesa se izdela vmesnik HMI. 4 DISKUSIJA Digitalni dvojčki, z uporabo programskih paketov v zanki, omogočajo naslednji korak v digitalizaciji postopkov razvojev 3 IZVAJANJE SIMULACIJ IN REZULTATI novodobnih industrijskih rešitev, ki zahtevajo fleksibilnost, strateško okretnost ob iskanju rešitev in pogojem nizkih tržnih Opisano konfiguracijo virtualno poženemo v programskem cen. Tako lahko podjetje že v fazi digitalnega načrtovanja okolju SIMIT, kar sproži simultan zagon vseh programov popolnoma pripravi projekt na lastno zmožnost in ob tem digitalnega dvojčka. Na Slika 2 so razvidna delovna okna predvidi in odpravi tako imenovane porodne krče, ki se pojavijo programskih okolij. Pri tem je smisel okolja MCD grafični prikaz ob razvoju in realizaciji novih produktov oziroma sistemov. virtualnega delovnega okolja (čim bolj primerljivo realnemu), Vendar je potrebno izpostaviti, da so rezultati digitalnih UR sim okolje predstavlja grafični prikaz izvajanja gibov dvojčkov pogojeni z optimizacijo in dovršenostjo modelov robotske roke in prikazan HMI vmesnik prikazuje definirane 57 Uporaba programske opreme v zanki za izdelavo digitalnega dvojčka proizvodnega proce Information Society 2020, 5–9 October 2020, Ljubljana, Slovenia sa predstavljenega sistema, saj je odzivnost in kooperativnost programskih paketov odvisna od najmanjših podrobnosti, ki lahko v fizičnem svetu doprinesejo velik preobrat v odzivanju sistema. Večja dovršenost sistema ob tem zahteva tudi svoj davek v potrebni procesorski moči računalnika, kar pa se z razvojem naprednih in zmogljivih računalniških sistemov omili. Razviti koncept digitalnega dvojčka robotizirane demonstracijske celice v sklopu projekta ROBKONCEL je omogočil vpogled v zmožnosti in prednosti uporabe tehnologij virtualnih simulacij industrijskih sistemov. S tem se je modelirana robotizirana celica virtualno razvila v delujoč sistem, ki potrjuje ustreznost razvitih elementov in ustreznost izbrane robotske roke glede na zahteve projekta. Brez pomisleka lahko trdimo, da so sistemi digitalnih dvojčkov tehnologija prihodnosti, ki ne bo ostala le na zaslonih računalnikov. ZAHVALA Avtorji bi se radi zahvalili Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter Evropskemu skladu za regionalni razvoj, Naložba v vašo prihodnost, za finančno podporo. Ta raziskava je bila opravljena kot del projekta ROBKONCEL OP20.03530. VIRI [1] SIEMENS AG."Virtual commissioning and operator training with SIMIT." (2021) Dostopno na: https://new.siemens.com/global/en/products/automation/industry- software/simit.html [29. 6. 2021]. [2] Bernard Marr."What Is Digital Twin Technology - And Why Is It So Important?". (2017) Dostopno na: https://www.forbes.com/sites/bernardmarr/2017/03/06/what-is-digital- twin-technology-and-why-is-it-so-important/?sh=741d55972e2a [29. 6. 2021]. [3] Cadcam LAB ."Digitalni dvojček." (2021) Dostopno na: https://www.cadcam-group.eu/sl/resitve/po-procesu/digitalna- preobrazba/digitalni-dvojcek-digital-twin/ [10. 9. 2021]. [4] SIEMENS AG - Andrej Lazović."S7-1500/S7-1500T - Motion webinar." (2021) Dostopno na: andrej.lazovic@siemens.com [9.3. 2021]. 58 Ocena tveganja in ukrepi za varno delo v sodelovalni robotiki Risk Assessment and Safe Working Measures in Collaborative Robotics Marko JovanoviㆠIvan Rečnik SMM proizvodni sistemi d.o.o. SMM proizvodni sistemi d.o.o. Maribor, Slovenija Maribor, Slovenija marko.jovanovic@smm.si ivan.recnik@smm.si POVZETEK Sodelujoči roboti, ki lahko “čutijo” svojo okolico, ustvarjajo revolucijo ne le v svetu industrijske proizvodnje, temveč tudi v Postopek ocene tveganja je namenjen zaščiti delavcev v varnostnih zahtevah, povezanih z uporabo robotov. Čeprav so industrijskem okolju. V prispevku sta predstavljena postopka tovrstni roboti vse bolj priljubljeni in se tržijo kot varni, to še ne ocene tveganja v sodelovalnih robotskih celicah v primeru zmanjšuje varnostnih pomislekov, ki so povezani z uvedbo teh uporabe običajnega (industrijskega) robota in robota z omejeno robotov v industrijsko okolje. močjo in silo (sodelujočega robota). Celovito opravljen postopek ocene tveganja in ustrezna uporaba zunanjih varnostnih naprav omogočata uvajanje tako sodelujočih, kot tudi industrijskih 2 SPLOŠNA VARNOST ROBOTSKIH robotov v sodelovalne robotske aplikacije. PROIZVODNIH SISTEMOV KLJUČNE BESEDE Škoda, ki jo povzroči nesreča v delovnem okolju, ni omejena le na poškodbe delavca, ampak ima tudi finančne posledice v obliki Ocena tveganja, varnostni standardi, sodelujoči roboti stroškov zavarovanja, izgub v proizvodnji, poškodovanega ABSTRACT stroja, izgubljenih kupcev in celo izgube ugleda podjetja. Kadar je robot v istem okolju kot delavec vedno obstaja The risk assessment procedure is designed to protect workers in določena stopnja tveganja, ki se šteje za sprejemljivo. To raven an industrial environment. This paper presents the risk določajo različni parametri, povezani s stopnjo in verjetnostjo assessment in collaborative robotic cells in the case of a nastanka poškodbe delavca. Način, da ugotovimo, če je conventional (industrial) robot and a power and force limited potencialna nevarnost presegla sprejemljive varnostne standarde, robot (collaborative robot). A comprehensive risk assessment je izvedba ocene tveganja. Postopek ocene tveganja je sestavljen procedure and the appropriate use of external safety devices iz definiranja obsega sistema, ugotavljanja virov tveganja, allow the deployment of both collaborative and industrial robots ocenjevanja in vrednotenja tveganja ter izvedbe postopka in collaborative robotic applications. zmanjševanja tveganja. KEYWORDS 2.1 Varnostni standardi v robotiki Risk Assessment, Safety Standards, Collaborative Robots Varnostne standarde lahko opredelimo kot “standarde, ki so zasnovani tako, da zagotavljajo ukrepe, ki so potrebni ali primerni za preprečevanje nesreč in poškodb, pa tudi za zaščito 1 UVOD pred izpostavljenostjo nezdravim okoljskim in poklicnim Sodelovanje med človekom in robotom je odgovor na vse večjo dejavnikom” [1]. potrebo po prilagodljivi proizvodnji. Namen sodelovanja je Ena od organizacij, ki določa varnostne standarde, je združitev najboljših lastnosti ljudi in robotov v cilju Mednarodna organizacija za standardizacijo (ang. International zmanjševanja stroškov in časa proizvodnje. Z uporabo Organization for Standardization - ISO). Varnostni ISO standardi sodelovalnih aplikacij je mogoče izkoristiti prednosti človeka in so sestavljeni tako, da je standard najvišje ravni prva referenca robota za izboljšanje učinkovitosti, kakovosti, zmogljivosti, (raven A varnostnih standardov). Z nižanjem ravni standarda okolja zaposlenih, stroškov in časa proizvodnega cikla. Eno (varnostni standardi ravni B in C) pridemo do najbolj ključnih vprašanj na tem področju je varnost. specifičnega varnostnega standarda, ki v tem primeru velja za robote ali robotske naprave. †Corresponding author at SMM production systems Ltd., Jaskova 18, 2000 Maribor, Standard ISO 12100 (raven A) opredeljuje splošna načela, kot Slovenia sta ocena tveganja in zmanjšanje tveganja za vse vrste strojev. Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or Standard ISO 13849 (raven B) opredeljuje z varnostno povezane classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed dele krmilnih sistemov. Standard ISO 10218 (raven C) pa je for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full napisan za varnost na področju industrijske robotike. Ker je bil citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). prvotni standard ISO 10218 prilagojen za industrijske robote, ta Information Society 2020, 5–9 October 2020, Ljubljana, Slovenia standard ni upošteval posebnosti sodelujočih robotov. Leta 2016 © 2020 Copyright held by the owner/author(s). 59 Information Society 2020, 5–9 October 2020, Ljubljana, Slovenia M. Jovanović et al. je odbor Mednarodne organizacije za standardizacijo poleg certificiranja zagotavljajo ustrezno raven varnosti svojih naprav, revidiranih delov standarda ISO 10218 izdal tudi tehnično vendar to še vedno ne pomeni, da je ta varen glede na okolje, v specifikacijo ISO/TS 15066. Ta tehnična specifikacija se katerem obratuje. Zlasti pri industrijskih aplikacijah je uporaba osredotoča na aplikacije sodelujočih robotov in predstavlja tako raznolika, da je nemogoče, da bi proizvajalec robotov smernice za različne meritve hitrosti, sile in pritiska, ki so odobril vsak posamezen postopek. Tu pride na vrsto ocena dovoljene med neposrednim sodelovanjem človeka z robotom. tveganja, s pomočjo katere ocenjujemo varnost industrijske Dejstvo, da je sodelujoči robot certificiran kot varno orodje aplikacije kot celote in ne vsake naprave posebej. Postopek ocene ne pomeni, da je celotna celica samodejno varna. To pomeni, da tveganja je prikazan na sliki 2. mora ocena tveganja zajemati tudi celotno industrijsko delovno mesto, v katerega poleg robota sodijo tudi robotska prijemalka, predmeti manipulacije in ostale potrebne naprave in stroji. Osnova za takšno oceno tveganja so poleg tehnične specifikacije ISO/TS 150066 tudi standardi ISO 10218 (del 1 in 2), standard ISO 12100 in Direktiva o strojih 2006/42/EC. 3 OCENA TVEGANJA V SODELOVALNIH ROBOTSKIH CELICAH Ko večina ljudi govori o “sodelujočih robotih” (ang. Collaborative Robots) ali kobotih (ang. Cobots), imajo v mislih to, kar ISO/TS 15066 imenuje “roboti z omejeno močjo in silo” (ang. Power and Force Limited Robots) [2]. Roboti z omejeno močjo in silo so posebej zasnovani za skupno delo z ljudmi. Sila in navor se spremljata in v primeru stika se robot ustavi. Sodelujoči roboti so zasnovani tako, da delajo skupaj s človekom, vendar to niso nujno roboti z omejeno močjo in silo. Pri tem se upoštevajo tudi aplikacije, pri katerih z uporabo zunanjih varnostnih naprav ali tehnologij, standardni industrijski robot postane sodelujoči. Slika 2: Postopek ocene tveganja, vir [5] Oceno tveganja lahko opredelimo kot proces ugotavljanja, vrednotenja in ocenjevanja ravni tveganja v določeni situaciji, Določitev mej stroja oz. področja uporabe robotskega sistema njihove primerjave z merili in standardi ter določanja je opis konteksta uporabe stroja, ki zajema informacije o tipu sprejemljive ravni tveganja [3]. Osnova za oceno tveganja so robotske roke, orodij in ostalih naprav celice. Vse postopke, ki poleg tehnične specifikacije ISO/TS 150066 tudi standardi ISO vključujejo kakršno koli nevarnost definiramo v koraku 10218 (del 1 in 2), standard ISO 12100 in Direktiva o strojih prepoznavanja tveganja. Tako bodo v postopku ocene tveganja 2006/42/EC. analizirani različni gibi robota in ostalih naprav v sistemu pri Tehnična specifikacija ISO/TS 15066 določa sodelovalno opravljanju nalog glede na potencialna tveganja. Na podlagi varnost s podrobnejšimi informacijami o oblikovanju opravljene analize prepoznavanja tveganj je potrebno za vsako sodelujočega robotskega sistema. Na Univerzi v Mainzu v prepoznano tveganje določiti stopnjo izpostavljenosti tveganju Nemčiji so testirali tudi biomehanske omejitve človeka, rezultati oz. zahtevani nivo zanesljivosti delovanja varnostnih krmilnih pa zajemajo omejitve največje sile in pritiska za 29 delov telesa elementov (PLr – ang. performance level rating). Na podlagi (Slika 1). standarda ISO 13849-1, ta analiza uporablja tri različne parametre oz. elemente tveganja: resnost poškodb (S – ang. severity), pogostost izpostavljenosti nevarnosti (F – ang. frequency) in možnost izogibanja nevarnosti (P – ang. possibility). Slika 3 prikazuje omenjene elemente tveganja. Slika 1: Model telesa, vir [4] 3.1 Postopek ocene tveganja Slika 3: Elementi tveganja, vir [5] Da zagotovimo varnost delavcev, moramo pri načrtovanju in Postopek določanja stopnje izpostavljenosti tveganju vsebuje integraciji robotske celice upoštevati predpisane ISO standarde s ocenjevanje vsakega od treh parametrov s pomočjo diagrama, ki področja robotike. Proizvajalci robotov skozi postopek je prikazan na sliki 4 levo. 60 Ocena tveganja in ukrepi za varno delo v sodelovalni robotiki Information Society 2020, 5–9 October 2020, Ljubljana, Slovenia Predstavljena robotska celica se uporablja v procesu kontrole mehansko obdelanih odkovkov. Zaradi enostavnosti in preglednosti so v nadaljevanju prikazane le osnovne informacije posameznih korakov postopka ocene tveganja. 4.1 Sodelovalna robotska celica z industrijskim robotom – Splošne informacije Tloris postavitve sodelovalne robotske celice za kontrolo Slika 4: Diagram za določanje stopnje izpostavljenosti mehansko obdelanih odkovkov je prikazan na sliki 5. tveganju in nivoja zanesljivosti, vir [5] Nivo zanesljivosti delovanja varnostnih krmilnih elementov (PL – ang. performance level) je vrednost, ki se uporablja za opredelitev zanesljivosti z varnostjo povezanih delov krmilnega sistema, da izvajajo varnostno funkcijo v predvidljivih pogojih. Med zahtevanim nivojem zanesljivosti delovanja varnostnih krmilnih elementov (PLr) in nivojem zanesljivosti (PL – ang. performance level) obstaja povezava, ki je prikazana na sliki 4 desno. To pomeni, da če je ocenjena stopnja izpostavljenosti tveganju v celici visoka (PLr = high), moramo zagotoviti, da je nivo zanesljivosti delovanja varnostnih krmilnih elementov enak ali višji od d (v tem primeru d ali e). V naslednjem koraku postopka ocene tveganja je pomembno, da se zastavi vprašanje: Ali je tveganje sprejemljivo? V večini primerov je zaželeno biti v kategoriji nizkih (ang. low) ali zanemarljivih (ang. negligible) vrednostih tveganja, da se zagotovi varnost delavcev. Če je ocenjena vrednost tveganja v zaželenih kategorijah, potem je postopek ocene tveganja končan. Slika 5: Tloris postavitve sodelovalne robotske celice za Če ocenjena vrednost tveganja ni v zaželenih kategorijah, so kontrolo mehansko obdelanih odkovkov potrebni nadaljnji koraki. Če je tveganje visoko (ang. high) se je Osnovni gradniki sodelovalne robotske celice za kontrolo potrebno osredotočiti na tveganja in jih zmanjšati ali odpraviti. mehansko obdelanih odkovkov so: To pomeni, da je potrebno v robotsko celico vključiti varnostne ukrepe ali opraviti neko konstrukcijsko spremembo, da ta • industrijski robot, postane varna oz. manj tvegana. Ko se tveganja zmanjšajo, se je • robotsko prijemalo z namensko oblikovanimi prsti, potrebno vrniti v postopek ocene tveganj in ponovno dokončati • vhodni zalogovnik izdelkov, ki je postavljen na celoten postopek, da se zagotovi, da pravkar zmanjšano tveganje natančno določeno pozicijo na vhodni mizi, ne bo povzročilo novega tveganja. Ta postopek je ponavljajoč in • izhodni zalogovnik za izdelke brez napak, ki je ga je treba izvesti zelo previdno, pri čemer je treba preučiti in postavljen na natančno določeno pozicijo na izhodni ponovno pretehtati vsako morebitno tveganje. mizi, • izhodni zalogovnik za izdelke z napako, ki je postavljen na natančno določeno pozicijo na izhodni 3.2 Varnostne metode sodelovalnih operacij mizi, V tehnični specifikaciji ISO/TS 15066 so navedene 4 različne • kontrolni modul (3D sistem strojnega vida), metode za zagotavljanje varnosti med sodelovanjem: varnostno • zaščitna ograja, nadzorovano ustavljanje (ang. safety-rated monitored stop), • varnostna skenerja. ročno vodenje (ang. hand-guiding), nadzor hitrosti in ločevanja (ang. speed and separation monitoring) ter omejevanje moči in Zaporedje robotskih operacij v celici poteka po naslednjih sile (ang. power and force limiting). Metode se lahko uporabljajo korakih: ločeno ali pa je rešitev sestavljena iz kombinacije teh metod. Če • robot pobere izdelek iz vhodnega zalogovnika, je robot sodelovalen, to še ne pomeni, da je sodelovalna tudi • robot nato izdelek premakne do kontrolnega modula, v celotna celica in obratno. Dejansko se lahko za številne katerem se opravi kontrola izdelka, robot pri tem sodelovalne aplikacije uporabljajo običajni (industrijski) roboti. opravlja ustrezno pozicioniranje izdelka, • če se v kontrolnem modulu zazna napaka na izdelku, robot odloži izdelek v zalogovnik za izdelke z napako, 4 OCENA TVEGANJA IN UKREPI ZA v nasprotnem primeru robot odloži izdelek v VARNO DELO V SODELOVALNI zalogovnik za izdelke brez napake. ROBOTSKI CELICI Z INDUSTRIJSKIM ROBOTOM Naloga delavca v sodelovalni robotski celici je ročna zamenjava zalogovnikov v sodelovalnih območjih. V robotski V prvem primeru izvajanja postopka ocene tveganja je prikazana celici obstajata dve sodelovalni področji (obkroženo z zeleno sodelovalna robotska celica z industrijskim robotom. 61 Information Society 2020, 5–9 October 2020, Ljubljana, Slovenia M. Jovanović et al. barvo na sliki 5): področje vhodnega zalogovnika in področje sistema in vrednost varnostne razdalje opozorilnih območij izhodnih zalogovnikov. Omenjeni področji sta opredeljeni tudi varnostnih skenerjev. kot nevarni območji, če se v njiju istočasno nahajata delavec in V obravnavanem primeru čas ustavitve sistema znaša 0,66 s, robot. Zaradi tega se za preprečevanje dostopa do nevarnih kar vpliva na vrednost varnostne razdalje, ki znaša 2551mm. območij uporabljajo zaščitna ograja (nepomično varovalo) in Na podlagi opravljene analize sklepamo, da lahko varnostni varnostna laserska skenerja (varovalne naprave). laserski skener MISC3 proizvajalca SICK (PL d) [6] uporabimo za preprečevanje hitrega približevanja nevarnemu območju 4.2 Opredelitev virov tveganja celice, saj najdaljša razdalja zaznavanja zaščitnega polja znaša 9 V sodelovalni robotski celici za kontrolo mehansko obdelanih m. odkovkov lahko kot vir tveganja opredelimo možnost, da se delavec hitro približa nevarnemu območju in stopi na pot premikajočemu se robotu, kot je prikazano na sliki 6. 5 OCENA TVEGANJA IN UKREPI ZA VARNO DELO V SODELOVALNI ROBOTSKI CELICI S SODELUJOČIM ROBOTOM V drugem primeru izvajanja postopka ocene tveganja je prikazana sodelovalna robotska celica s sodelujočim robotom. Namen uporabe te robotske celice je enak kot v prvem primeru. 5.1 Sodelovalna robotska celica s sodelujočim robotom – Splošne informacije Tloris postavitve sodelovalne robotske celice za kontrolo mehansko obdelanih odkovkov je prikazan na sliki 8. Slika 6: Opredelitev vira tveganja 4.3 Ocena tveganja in merila za vrednotenje Kot merilo za vrednotenje pri oceni tveganja se lahko uporabi diagram za določanje stopnje izpostavljenosti tveganju iz standarda ISO 13849-1 (Slika 4 levo). Postopek določanja stopnje izpostavljenosti tveganju z uporabo diagrama za določanje stopnje izpostavljenosti tveganju iz standarda ISO 13849-1 je prikazan na sliki 7. Slika 8: Tloris postavitve sodelovalne robotske celice za kontrolo mehansko obdelanih odkovkov Osnovni gradniki sodelovalne robotske celice za kontrolo mehansko obdelanih odkovkov so: • sodelujoči robot, • robotsko prijemalo z namensko oblikovanimi prsti, Slika 7: Postopek določanja stopnje izpostavljenosti • vhodni zalogovnik izdelkov, ki je postavljen na tveganju natančno določeno pozicijo na vhodni mizi, • izhodni zalogovnik za izdelke brez napak, ki je Po opravljenem postopku določanja stopnje izpostavljenosti postavljen na natančno določeno pozicijo na izhodni tveganju je ugotovljena visoka vrednost tveganja. Nivo mizi, zahtevane zanesljivosti za opisani primer je d. To pomeni, da se • izhodni zalogovnik za izdelke z napako, ki je mora v danem primeru opraviti še postopek zmanjševanja postavljen na natančno določeno pozicijo na izhodni tveganja. mizi, • kontrolni modul (3D sistem strojnega vida). 4.4 Postopek zmanjševanja tveganja Zaporedje robotskih operacij je podobno kot v prvem primeru. Za zmanjševanje tveganja se lahko uporabi ukrep b iz poglavja Naloga delavca ostaja enaka kot v prvem primeru. Za razliko od 4.3.4 standarda ISO/TS 15066, ki se glasi: »Zaščitni ukrepi, ki prvega primera je sedaj celotno delovno območje robotske celice preprečujejo dostop osebja do nevarnih območij ali nadzorujejo opredeljeno kod sodelovalno območje. To je doseženo zaradi nevarnosti tako, da jih omejijo do nivoja sprejemljivega tveganja integracije robota z omejeno silo in močjo v robotsko celico. V (npr. zaustavitev, omejitev sil, omejitev hitrosti ipd.) preden je danem primeru ni več posebno opredeljenih nevarnih območij, delavec izpostavljen nevarnosti«. Da lahko dosežemo zahtevani za katera bi bilo treba implementirati dodatne ukrepe za nivo sprejemljivega tveganja je treba izračunati čas ustavitve 62 Ocena tveganja in ukrepi za varno delo v sodelovalni robotiki Information Society 2020, 5–9 October 2020, Ljubljana, Slovenia preprečevanje dostopa delavca. To še vedno ne pomeni, da je zmanjšamo na 140 N, kar bo znižalo stopnje izpostavljenosti robotska celica varna. Tudi v tem primeru je potrebno opraviti tveganju (Slika 11). postopek ocene tveganja. Zaradi enostavnosti in preglednosti so v nadaljevanju prikazane le osnovne informacije posameznih korakov postopka ocene tveganja. 5.2 Opredelitev virov tveganja V sodelovalni robotski celici za kontrolo mehansko obdelanih odkovkov lahko kot vir tveganja opredelimo možnost, da delavec nehote postavi roko na pot premikajočemu se robotu v operaciji odlaganja vilic na podstavek, kot je prikazano na sliki 9. Takšno tveganje lahko povzroči kvazistatični udarec ali zdrobitev. Slika 11: Postopek določanja stopnje izpostavljenosti tveganju 6 ZAKLJUČEK Postopek ocene tveganja je namenjen zaščiti delavcev, ki uporabljajo industrijske stroje. V primeru sodelovalne robotike se ocena tveganja izvaja za zagotovitev varnosti delavcev med izvajanjem sodelovalnih operacij v celotni robotski celici, v katero poleg robota sodijo tudi robotska prijemalka, predmeti manipulacije in ostale potrebne naprave in stroji. Ne glede na Slika 9: Opredelitev vira tveganja dejstvo, da proizvajalci sodelujočih robotov zagotavljajo varnostne zahteve za svoje naprave (PL=d), je še vedno potrebno 5.3 Ocena tveganja in merila za vrednotenje opraviti postopek ocene tveganja z upoštevanjem specifičnih Za izvedbo naloge preprijemanja izdelka mora robot najprej pogojev uporabe robota v delovnem okolju celice. odložiti izdelek na podstavek na mizi. Pri tej operaciji robot deluje s hitrostjo 2000 mm/s in ima največjo omejeno silo 250 N. ZAHVALA Spodnja površina izdelka znaša 2,15 cm2, kar lahko ustvari Ta raziskava je bila delno financirana s strani projekta pritisk 116 N/cm2. Za razliko od sile, pritisk pri tej nalogi ni ROBKONCEL (št. razvojno-raziskovalnega projekta 330-18- omejujoči dejavnik. Ker je sila od 250 N za 80 % višja od mejne 1123). vrednosti (140 N), določene v tehnični specifikaciji ISO/TS 15066, domnevamo, da lahko v tem primeru pride do poškodb LITERATURA zaradi prevelike sile. [1] Treasury Board of Canada Secretariat, 1993. Directives and Standards - Kot merilo za vrednotenje pri oceni tveganja se lahko uporabi General - Occupational Health and Safety. Available at: https://www.tbs- diagram za določanje stopnje izpostavljenosti tveganju iz sct.gc.ca/pol/doc-eng.aspx?id=13662 standarda ISO 13849-1 (Slika 4 levo). Postopek določanja [2] Belanger-Barette, M., 2016. Are Collaborative Robots Safe?. Available at: https://www.isa.org/intech-home/2016/july-august/features/iso-ts-15066- stopnje izpostavljenosti tveganju z uporabo diagrama za and-collaborative-robot-safety določanje stopnje izpostavljenosti tveganju iz standarda ISO [3] Association of International Wealth Management of India, December 2013. 13849-1 je prikazan na sliki 10. Certified Credit Research analyst (Level 2). Mumbai: Taxmann Publications Ltd.. [4] International Organization for Standardization (ISO), 2016. ISO/TS 15066: Robots and robotic devices - Collaborative robots. Geneve: ISO copyright office. [5] SMM d.o.o., 2010. QN7-05.7 Izdelava ocene tveganja, Maribor: SMM d.o.o.. [6] SICK AG, 2021. Safety Laser Scanners - microScan3, Waldkirch, Germany: SICK AG. Slika 10: Postopek določanja stopnje izpostavljenosti tveganju Po opravljenem postopku določanja stopnje izpostavljenosti tveganju je ugotovljena visoka vrednost tveganja. To pomeni, da se mora v danem primeru opraviti še postopek zmanjševanja tveganja. 5.4 Postopek zmanjševanja tveganja Da lahko dosežemo zahtevani nivo sprejemljivega tveganja je treba zmanjšati največjo silo, ki jo uporablja robot. To silo lahko 63 Detection of Scratches on the Surface of Metallic Objects Stefan Kalabakov Anže Marinko stefan.kalabakov@ijs.si anze.marinko@ijs.si Jožef Stefan Institute Jožef Stefan Institute Jamova cesta 39 Jamova cesta 39 Ljubljana, Slovenia Ljubljana, Slovenia Jože Ravničan Matjaž Gams joze.ravnican@unior.com matjaz.gams@ijs.si UNIOR Kovaška industrija d.d. Jožef Stefan Institute Zreče, Slovenia Jamova cesta 39 Ljubljana, Slovenia ABSTRACT industrial adoption of artificial intelligence (AI) is becoming more and more feasible [5], mainly thanks to the significant progress With today’s manufacturing throughput in mind, a fast and accu-in hardware computational resources. However, despite this, AI rate quality control stage is of extreme importance. This is why hasn’t been fully adopted in the quality control processes in many manufacturers are increasingly interested in using machines and industries. This paper aims to develop such a solution, which artificial intelligence to streamline their quality control processes. would utilize AI for quality control in the automotive industry, In this paper, we explore the possibility of building a pipeline more specifically, the detection of scratches on the surface of based on the use of line scanners, which produce 3D point clouds metallic objects. of objects with great detail, to detect scratches on their metal- lic surfaces. More specifically, we leverage a small sample base to establish the basic features of scratches and then use these 2 PROBLEM DEFINITION principles to build a larger artificial set of examples. Finally, we One of the goals of the ROBKONCEL project is to produce quality train a classifier using the artificial examples and evaluate its control pipelines for specific components produced by the com- performance on the few real-life objects which we were able to pany Unior. These pipelines have the goal of detecting several obtain. different imperfections, either on the surface of objects or in their dimensions. The components in question are manufactured for KEYWORDS the needs of several different automobile makers and as such quality control, scratch detection, point clouds are subject to extensive quality control measures. An example of one such object can be seen in Figure 1. The goal of the quality 1 INTRODUCTION control pipeline which will be presented in this paper is to de- tect scratches on one of the highly polished parts of the objects. Consumers rarely observe the manufacturing process of the items The system does not have to locate the detected scratches, but they use, but they are usually able to notice when there is a defect rather just sort the objects based on whether or not they pos- in the product. These defects can be limited to cosmetic damage, sess a scratch. In the past, we have explored the implementation however, they can also result in very significant malfunctions. of such a quality control system based on computer vision and In contemporary manufacturing processes, unanticipated errors vibrations, but those pipelines have not been able to produce occur more frequently than most people realize, which can be a adequate results [2]. In this study, we explore the possibility of significant cost for the company if the error is not spotted early using a line scanner to create a point cloud of the objects and enough. This is the reason why quality control (real-time defect run our analysis on that data. This also plays nicely with the fact detection) is an important part of modern manufacturing. Cur- that point clouds can also be used to measure the dimensions of rently, quality assessment is executed by human operators [3]. the objects with a high degree of accuracy. Even though people can generally perform these tasks better than machines, they are much slower. In addition, human opera- 3 DATA COLLECTION tors require capabilities and skills that usually take a long time to acquire, which is why they are hard to find and maintain in To solve the problem of detecting very thin scratches on a pol- the industry. In some applications, the quality assessment can be ished surface with additional artefacts, we decided to explore critical and dangerous. This is especially true in the automotive the option of creating high definition 3D scans of the objects industry which is at the heart of this study and for which we using a line scanner. The scanner in question is the LMI Gocator develop a quality control pipeline. All of the reasons mentioned 2330 which has a resolution of 0.044mm in the X direction and above are why automatic methods for quality control in the indus- 0.006mm in the Z direction. An image of the scanner and the axes try have received great interest in recent years [4][1]. Moreover, can be seen in Figure 2. To create the point clouds, the scanner was attached to a rail above the object being scanned and was Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal moved along an axis which is perpendicular to the X and Z-axis or classroom use is granted without fee provided that copies are not made or shown in Figure 2. distributed for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full citation on the first page. Copyrights for third-party components of this Because this type of error does not occur very often, at the work must be honored. For all other uses, contact the owner /author(s). time of development we had access to only four objects which Information Society 2021, 4–8 October 2021, Ljubljana, Slovenia contained a scratch on their polished cylindrical area and thus we © 2021 Copyright held by the owner/author(s). were able to produce only four point clouds on which a scratch 64 Information Society 2021, 4–8 October 2021, Ljubljana, Slovenia Kalabakov et al. Figure 1: The object whose cylindrical polished surface we must examine for scratches Figure 3: A visualization of several point clouds which show real-life objects with a visible scratch on their metal- lic surface. 3.1 Data generation To perform any meaningful evaluation of our methods, we need to be able to have a set of point clouds on which we would tune the parameters of our algorithms and a separate set of point clouds on which we would test their accuracy. However, splitting the eight point clouds into two subsets would not yield satisfactory results. To this end, we opted to create tens of artificial examples that we would use to substantiate and evaluate our methods. The Figure 2: A diagram of the line scanner used to gather the first step in generating each artificial point cloud is to select one point clouds. of the previously mentioned point clouds without a scratch, to which we will later add a randomly generated imperfection. The next step is to add random noise to the point cloud. This is done was visible. In addition to this, we also scanned the surfaces of by moving each of the points by a maximum of 0.001mm in any four other objects which did not contain a scratch. The point direction. Adding random noise allows us to always end up with clouds for the four objects which contained a scratch can be seen a base that has not been previously used. At this stage, we have in Figure 3. In the images, the color of each point represents generated a surface that has not been previously seen and can be the reflectance value that the sensor measured at that place and used as an artificially generated (part of an) object which does ranges from blue, which represents a low reflectance value, to not contain a scratch. Finally, if we want to generate a surface red, which represents high reflectance values. with a scratch the following algorithm is used: As we can see from the point clouds on Figure 3, the scratches are irregular and sometimes very complex in shape. Scratches, (1) Choose two points on the generated surface. The line however, are always characterized by missing points as well as a between those points will be the one which passes through change in the value of the reflectance. The number of missing the center of the scratch. points seems to increase as we approach the scratch centre line. (2) Choose a point on that line which will represent the place Another important feature of a scratch that we noticed is that the where the scratch will be widest. width of the scratch is not constant along the entire length, that (3) Mark all points inside the circle defined with the center is, the scratch can be wider in one place compared to another. line as its diameter as potentially affected points. Finally, the reflectance values seem to be decreasing as we move (4) Iterate through the potentially affected points and remove from the area surrounding the scratch and towards the centre those points using some probability. The probability of line. As was pointed out to us by Unior, in the real world, the removing a point is based on the distance between the width of the scratches ranges between 0.15mm and 2mm. point and the line from step (1) as well if the point is 65 Detection of scratches on the surface of metallic objects Information Society 2021, 4–8 October 2021, Ljubljana, Slovenia part of a circle defined around the point chosen in step (2). Points which are closer to the center line and which belong in the circle have a higher probability of being removed, while that probability decreases as they move away from the center line and towards the edges of the circle. The radius of the circle is chosen randomly for each scratch and ranges between 0.15mm and 2mm. (5) Iterate through all potentially affected points which were not removed in the previous step and lower their reflectance value using the same rule as the one for the probability of removal in step (4). Figure 5: A 2D representation of a point cloud, with the Z-axis information coded as pixel brightness. The area of Figure 4 shows a few examples of artificially generated sur- interest is the one in the green rectangle. faces with scratches. In total, 226 examples without a scratch and 214 examples with a scratch were generated. actually on the object but are only the result of the scanning process. Next, we make a binary image using a threshold at a value of 60. To decide on whether the selected area contains a scratch or not, we compare the image to an image of an error-free surface using a metric called the “structural similarity index”, which returns a value between 0 and 1. Finally, using the structural similarity index as the only fea- ture, we use a random forest classifier to differentiate between objects with and without a scratch. The training of this classifier is explained in the next section. 5 RESULTS The training of the above-mentioned classifier, which uses the structural similarity index as the only feature is done primarily using artificially generated surfaces with and without an error. In our first experiment, which deals with scratches whose width ranges between 0.5 and 2mm (higher end of the range), the classifier is trained and evaluated using 94 artificially generated surfaces without a scratch and 76 surfaces with a scratch. Half of Figure 4: A visualization of several point clouds which the examples in each category are taken as a training set and the show artificially generated surfaces with a visible scratch other half is used to evaluate the performance of the classifier. on their metallic surface. The confusion matrix for this experiment is shown in Table 1. As we can see, the classifier achieves a perfect score. 4 METHOD Table 1: A confusion matrix for the system when testing on artificial errors whose width ranges between 0.5 and Our method rests upon one of the features of scratches men- 2mm. tioned in Section 3, specifically the fact that scratches are always represented by an area with missing points. The first step of our method, is to reduce the dimensionality of the problem by remov- Predicted No error With error ing the Z-axis information of the point clouds. This creates a 2D True representation that can be viewed and processed as an image. In No error 47 0 fact, the Z-axis information is not completely lost and is used as With error 0 38 the brightness of the pixels in the images. This allows us to work with previously used and extensively tested tools compared to the ones used for 3D data analysis. In our second experiment we expand the range of scratch The second step, after reducing the dimensionality, is to select widths and they can now range between 0.15mm and 2mm. This the area in which we will perform our analysis. The 2D repre- experiment includes all of the artificial surfaces used in the pre- sentation of a surface, along with the area which is selected for vious experiment as well as 132 new surfaces without an error analysis, can be seen on Figure 5. We avoid the edges of each and 138 surfaces with an error. The scratch width of these new scan, because of the sparseness of points in those areas, which surfaces ranges between 0.15mm and 0.5mm. This new set of do not point to a scratch but rather to an intrinsic property of artificially generated surfaces brings the grand total to 440 (226 the scanning process. without a scratch and 214 with a scratch). As in the previous The third step is to use a median filter on this image with a experiment, half of the examples from each category were used 3x3 kernel which smoothes the image and removes the parabolic for training and half for evaluation. The confusion matrix of the lines visible on the surface, which are not scratches and are not classifier on the extended set can be seen in Table 2. 66 Information Society 2021, 4–8 October 2021, Ljubljana, Slovenia Kalabakov et al. Table 2: A confusion matrix for the system when testing learning in smart manufacturing. Journal of manufacturing on artificial errors whose width ranges between 0.15 and systems, 48, 170–179. 2mm Predicted No error With error True No error 113 0 With error 1 106 In our final evaluation, the classifier was trained using all artificial surfaces and its performance was tested on the eight point clouds which were created by scanning real-life objects. The classifier achieved a perfect score. 6 CONCLUSIONS In this paper, we presented a methodology for detecting scratches on the surface of metallic objects by analysing their point clouds created using a line scanner. Based on our results, it seems that generating random artificial examples of the surfaces in question and using them to train a classifier is beneficial and produces adequate results. Based on the accuracy of the classifier alone it also seems that our pipeline is more than adequate for use as a tool in quality control processes. However, the method has one significant drawback in the time it takes to properly scan objects. It is our opinion that this time might be significant (especially if objects are large or need to be scanned from several angles) and cannot be overlooked, especially when the production through- put is high. ACKNOWLEDGMENTS Part of this research was done under and for the ROBKONCEL project. Additionally, this research was partly funded by the Slovene Human Resources Development and Scholarship Fund (Ad futura). Finally, the authors acknowledge the financial sup- port from the Slovenian Research Agency (research core funding No. P2-0209). REFERENCES [1] Fernando Gayubo, José Luis Gonzalez, Eusebio de la Fuente, Félix Miguel, and José R Perán. 2006. On-line machine vi- sion system for detect split defects in sheet-metal forming processes. In 18th International Conference on Pattern Recog- nition (ICPR’06). Volume 1. IEEE, 723–726. [2] David Golob, Janko Petrovčič, Stefan Kalabakov, Primož Kocuvan, Jani Bizjak, Gregor Dolanc, Jože Ravničan, Matjaž Gams, and Marko Bohanec. 2020. Detekcija napak na in- dustrijskih izdelkih. In Proceedings of the 23rd International Multiconference INFORMATION SOCIETY. Volume A, 27–31. [3] Anil Mital, M. Govindaraju, and B. Subramani. 1998. A comparison between manual and hybrid methods in parts inspection. Integrated Manufacturing Systems, 9, 344–349, 6. doi: 10.1108/09576069810238709. [4] Iker Pastor-López, Igor Santos, Aitor Santamaría-Ibirika, Mikel Salazar, Jorge de-la Peña-Sordo, and Pablo G. Bringas. 2012. Machine-learning-based surface defect detection and categorisation in high-precision foundry. In 2012 7th IEEE Conference on Industrial Electronics and Applications (ICIEA), 1359–1364. doi: 10.1109/ICIEA.2012.6360934. [5] Michael Sharp, Ronay Ak, and Thomas Hedberg Jr. 2018. A survey of the advancing use and development of machine 67 Infodemija: Etični vidik informiranja o COVID-19 Infodemia: Ethical Aspect of Informing About COVID-19 Franci Pivec Tvrtko M. Šercar IZUM IZUM Maribor, Slovenija Maribor, Slovenija franci.pivec@ext.izum.si tvrtko.sercar@ext.izum.si POVZETEK Infodemija je spremljajoč pojav pandemije COVID-19, ko se 1 INFORMIRANJE KOT NALEZLJIVA prvič v zgdovini pretežni del informacij pretaka po digitalnih BOLEZEN omrežjih. Še bolj kot v dobi tiska se kažejo podobnosti med COVID-19 je prva pandemija v zgodovini, pri kateri ima veliko širjenjem infekcij in informacij, kar lahko pomaga pri njegovem vlogo informacijska tehnologija. Njene zmogljivosti naj bi razumevanju in upravljanju. Soočeni smo z neobvladljivim prispevale k utrjevanju občutka varnosti, obveščenosti in obsegom in hitrostjo širjenja lažnih novic, zmotnih, zavajajočih povezanosti, toda soočili smo se z njenim nasprotnim in zlonamernih informacij, ki zaznamujejo dobo post-resničnosti delovanjem, ko spodkopava in ogroža ukrepanje za obvladovanje in post-žurnalizma. Pri iskanju poti do zaupanja vrednih pandemije. Že 20. februarja 2020 je generalni director WHO informacij je treba upoštevati čustvene, epistemološke, pravne in Ghebreyesus na Minhenski varnostni konferenci opozoril: “Ne etične kontekste in obnoviti sisteme ter orodja za evalvacijo borimo se zgolj z epidemijo, borimo se z infodemijo!” [1] kakovosti informacij. EU je za ta namen razvila izpopolnjene Sledeč Williamu Goffmanu [2], smo že pred desetletjem strategije upravljanja z zdravstvenimi informcijami ter izostrila pisali o pojavu, da se posebej v spletnem okolju informacije širijo etični kodeks boja z dezinformacijami. kot nalezljive bolezni. [3] Posamezniki, izpostavljeni epidemiji, so bodisi imuni na nalezljivo bolezen bodisi se lahko okužijo ob KLJUČNE BESEDE stiku z gostiteljem bolezni ali vektorjem. Enako je s širjenjem infodemija, infekcijski-informacijski processi, lažne novice, religijskih idej ali znanstvenih konceptov itd... [4] zmotne informacije, zavajajoče informacije, zlonamerne Odkritje podobnosti med infekcijskim in informacijskim informacije, informacijski konteksti, EU kodeks ravnanja z procesom je pripomoglo k lažjemu razumevanju narave dezinformacijami informacij, danes pa lahko informacijska znanost vrne uslugo in z informacijskimi modeli omogoči “jasnejšo predstavo o ABSTRACT socialnih vidikih prenosa infekcijskih bolezni.” [5] Končno so The infodemic is an accompanying occurrence to the COVID-19 infekcijske bolezni označene kot komunikabilne bolezni in pandemic, as for the first time in history, the majority of prepoznan process inficiranja je identičen krožnemu prenosu information is travelling through digital networks. Even more so informiranja: inficiran agent → dovzeten gostitelj → vstop → than in the times of print, there are similarities between spreading modus prenosa → izstop → zbiralnik. [6] Slabo je, če ljudje infection and information, which can help us understand and epidemijo dojemajo kot vreme in s strahom čakajo poročila, ali manage it. We are faced with an unmanageable amount and bo jutri dež ali sonce, namesto da bi zavzeli aktivno pozicijo kot speed of spreading fake news, misinformation, misleading je običajna v družbeni komunikaciji in jo danes IKT omogoča in information and mal-information, which are shaping the era of podpira v neprimerljivo večji meri kot kdajkoli doslej. Problem post-reality and post-journalism. When searching for a way pa nastane, če je družbeno informiranje moteno in je IKT towards trustworthy information, emotional, epistemological, zlorabljena kot v znanem škandalu Cambridge Analytica ob legal, and ethical contexts must be considered and the systems ameriških volitvah 2016. and tools for evaluating information quality must be renewed. Širjenje informacij kot nalezljive bolezni je splošni zakon, ki For this purpose, the European Union developed improved ga uporabljajo tudi v politični in ideološki sferi, in sicer za strategies for managing medical information and tightened the propagiranje svojih partikularnih interesov pod pretvezo skrbi za code of ethics for the fight against misinformation. splošno dobro. Epidemijo bolezni je treba brezpogojno preprečiti, pri epidemiji političnih informacij pa se ravna KEYWORDS drugače: krepi se zgolj imunost do alternativnih političnih idej, infodemic, infection-information processes, fake news, da bi se obdržala vladajoča struja in njena družbeno-gospodarska misinformations, disinformation, mal-information, formacija. Nosilci alternativnih ideologij v sodobni globalni informational contexts, EU Code of Practice on Disinformation neoliberalni partitokratski družbi so prvenstveno marginalizirane družbene skupine ter kritična inteligenca in enako kot z virusom, Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or je treba obračunati tudi z njimi. V času epidemije je najbolje to classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed storiti kar obenem in v infodemijah se obe tendenci razvidno for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must prepletata. be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). Information Society 2021, 4–8 October 2021, Ljubljana, Slovenia © 2021 Copyright held by the owner/author(s). 68 Information Society 2021, 4–8 October 2021, Ljubljana, Slovenia Franci Pivec, Tvrtko M. Šercar Informacijska obolelost se navzven prikazuje kot Vprašanje je, kako te goljufive vsebine pridobijo legitimnost pri informacijsko onesnaženje t. j. hiperprodukcija in preobilica masah, kako postanejo njeno prepričanje, zakaj se resnica ne informacij. Informacij naj bi bilo preveč, kar je absurd, saj znanja veže več na objektivna dejstva? Očitno standardi in kriteriji v nikoli ni dovolj. V resnici gre za etični vidik in za zlorabo sodobnih kominkacijskih procesih, ki naj bi odločali o informacijske tehnoloije. Informacijsko onesnaževanje ja lahko kredibilnosti, niso več isti kot prej. Reference tradicionalnih zavestno delovanje, podobno hekerstvu in širjenju računalniških medijev so v času post-resničnosti izhlapele in javnost brez razmišljanja sprejema post-žurnalizem in post-faktičnost. virusov z namenom povzročanja škode. To je dejansko ozadje Porazdelila se je v algoritemsko tvorjene mnenjske mehurčke, od lažnih novic, napačnih informacij, zavajajočih informacij, katerih ima vsak svojo resničnost, podprto s filtriranimi dejstvi. zlonamernih informacij, sovražnega govora ipd. Kar je za enega resnica, je za drugega laž. Mehanizem te transformacije je začel razkrivati Jűrgen Habermas že v šestdesetih, ko je pojasnil razmerje med javnim mnenjem in 2 ZNAČILNOSTI INFODEMIJE družbenim prostorom, v katerem je možna kritika, obramba Infodemologija kot veda o determinantah in distribuciji lastnih idej, reflektiranje lastnega položaja v svetu ter avtonomno zdravstvenih informacij je znana že nekaj časa in je prisotna v odločanje. Nenadomestljivo vlogo pri oblikovanju javnega študijskih programih nekaterih medicinskih fakultet, infodemija mnenja imajo mediji. [11] Če jim je sprva ustrezala ohlapnejša uredniška odgovornost in so se radi prelevili v “rumeni tisk”, ob pa pomeni ekscesno količino nepresejanih informacij, ki zaradi tem pa še izkoristili mnogo lagodnejše digitalne informacijske neobvladljivega obsega in hitrosti njihovega širjenja ogroža tehnologije, so kmalu ugotovili, da so jih te “izboljšave” požrle. družbo. Chris Zielinski [7] ugotavlja naslednje značilnosti Namesto, da bi formirali javno mnenje, so se začeli ozirati po infodemije: glede obsega informacij je nemogoče izslediti dominantnih mnenjskih mehurčkih, pripravljeni vstopiti v lokacijo izvora, ni jih mogoče v celoti zbrati in hraniti, težko je njihovo službo. S to naravnanostjo, ne morejo odigrati pametne identificirati njihovo kakovost, njihov vpliv je nepregleden, vloge v spoprijemu z infodemijo. težko je razkrinkati lažne novice; zaradi hitrosti objavljanja jih ni mogoče sproti analizirati, ni časa za njihovo izpodbijanje, nemogoče je vse korigirati, težko je slediti njihovemu toku in 3 POT DO ZAUPANJA VREDNIH skratka ni mogoče zaustaviti snežne kepe. Tri milijarde INFORMACIJ uporabnikov spleta hlepi po informacijah in pripravljeni so Lavinia Marin ugotavlja, da pri infodemiji COVID-19 ne klikniti prav vse, kar jim ponuja zaslon, za operaterje pa je to pomaga še tako skrbno (in takointako neizvedljivo) popravljanje denar – infosfera je padla na najnižje veje etičnosti svojega podatkov, saj jih večina ne razume, pač pa iščejo pojasnila o poslanstva in je ključni generator infodemije. [8] smiselnosti ukrepov proti pandemiji, ki jih potem iščejo pri Upravljanje z informacijami o COVID-19 je praktično povsem nekompetentnih virih. In še: “Eden od najbolj zatajilo in jih nikjer ne uspevajo sortirati, klasificirati, pregledati problematičnih vidikov infodemije je, da ustvarja preobilje in pretehtati, niti prilagoditi različnim avditorijem in informacij, ki povzroča informacijsko zasičenost in utrujenost odločevalcem. Čeprav so se glede tega s skupnim pozivom uporabnikov: njihova kapaciteta pozornosti je omejena in se hitro oglasile vse poklicane multilateralne organizacije (WHO, ZN, izčrpa.” [12] UNICEF, UNDP, UNESCO, UNAIDS, ITU, IFRC itd.), to ni Zavedati se moramo informacijskega konteksta, v katerem se pomagalo. V mesecu maju 2021 so bile sprejete obširne spoprijemamo z infodemijo in zanj je značilno, da je Smernice Evropske komisije za podkrepitev Kodeksa ravnanja z emocionalno inteziven, da teži k normativizmu, da pa je dezinformacijami iz leta 2018, ki ga je bilo treba po izbruhu epistemološko krhek. Ponudniki informacij to dobro vedo in COVID-19 konkretizirati in spodbuditi podpisnike (med njmi so večino sporočil rekontekstualizirajo na način, prilagojen Facebook, Google, Twitter, Mozila in TikTok) k doslednejšemu omenjenim značilnostim, zato informacije razvlečejo, skrivijo ali ukrepanju. [9] predelajo, neredko povsem na novo sfabricirajo. Formighieri Giordani s sodelavci [10] opredeljuje naslednje Manipuliranje čustev ima že ustaljeno strokovno ime značilne pojave infodemije: “empatična optimizacija”, razpolaga s celim spektrom - lažne novice (fake news), ki so običajno neavtorizirane preizkušenih orodij in Facebook je v primeru COVID-19 dodal in imajo namen prevare, pojavljajo pa se kot satire, le še nekaj emotikonov. Normativistična preokupacija je parodije, fabrikacije, manipulacije, propaganda, povezana z dokazovanjem, da je “naša” država naredila več kot reklama, lahko tudi kot irelevantne vesti; “druge” in potem se opisi razglašajo za predpise in raziskovalne - zmotne informacije (misinformation), ki so nenamerne, hipoteze o aerosolih za osnovo kaznovanja tekačev po parkih, napačno razumljene ali tolmačene informacije, v katere jasno pa je tudi, da je nacionalni pravni okvir nezadosten in so njihov razširjevalec bolj ali manj trdno verjame; potrebni mednarodni dogovori. Epistemološke težave izhajajo že - zavajajoče informacije (disinformation), namerno iz tega, da družbena omrežja niso narejena za razširjanje znanja, napačne, da bi nekomu povzročile škodo in ga prizadele ampak za klepet in zabavo, pri COVID-19 pa so postala za ali povzročile splošno zmedo, pogosto podložene še s večino glavni vir zdravstvenih informacij, ki jih večinoma ne teorijami zarote; razumejo, jih pa na veliko delijo z drugimi. Vsak si najde svojega - zlonamerne informacije (mal-information), namerno “eksperta” ali pa kar pri samem sebi nenadoma odkrije tako potvorjene in neposredno kot orožje naperjene na zmožnost. posameznike ali manjšine, tipična pa sta sovražni govor S kakovostjo informiranja o COVID-19 nima problemov le in rasizem. laično, ampak tudi strokovno obveščanje. Recenzijski postopki in drugi načini evalviranja kakovosti zdravstvenih informacij beležijo resne zdrse. HONcode (Health on the Net Foundation 69 Infodemija: Etični vidik informiranja o COVID-19 Information Society 2021, 4–8 October 2021, Ljubljana, Slovenia Code of Conduct), certificira spletne strani na podlagi 8 točk sporočila, omogočajo uporabnikom dostop do kvalitetnih virov etičnega kodeksa: ugleda, celovitosti, zaupanja, pravičnosti, itd.. Kodeks EU ne priporoča arbitrarnega umikanja potencialno prispevanja, transparentnosti, finančne neodvisnosti in politike zavajajočih informacij, če ne vsebujejo sovražnega govora, ne reklamiranja. Od vzorca 110 spletnih strani, ki so 2/2 2020. kršijo zakonskih predpisov in nimajo značaja prevare. Vendar obravnavale “koronavirus”, bi le dve dobili etični certifikat. tudi EU nudi “popuste” za ponudnike e-storitev, ki imajo manj JAMA Benchmarks vrednoti avtorstvo, vsebinski prispevek, kot milijon dostopov mesečno v zadnjih dveh letih, ali manj kot finančno neodvisnost in pravočasnost. Le 10 % istih spletnih 25 milijonov evrov letnih prihodkov – noben problem za strani o koronavirusu je ustrezalo vsem štirim kriterijem, 40 % prilagoditev konfiguracije firm s slabimi nameni. pa ni izpolnjevalo niti enega. Google rank, ki algoritemsko Infodemija kot sinonim poplave zmotnih informacij in lažnih izračunava hierarhično pozicijo spletne strani, je le dvema vsebin postane veliko tveganje, ko zajame nazore o zdravju, o priznal mesto med prvimi desetimi. Webside Categorization je preventivnem ravnanju in o javnem zdravstvu. Posledice so med 110 spletnimi stranmi, ki so obravnavale koronavirus le 2 smrtne in družbo nepreklicno potiskajo v vseobsegajočo krizo. prepoznal kot “medicinski”. [13] Protislovno čvekanje po družbenih mrežah ruši vsakršno Pri HONcode se je po poročanju Zielinskega (isti vir) zgodilo zdravstveno doktrino in z razvrednotenjem znanja in znanosti še nekaj hujšega, da se je vanj vtihotapilo ok. 200 proticepilskih napoveduje distopijo tragičnih razsežnosti. spletni strani, kar je ogrozilo celotno shemo in razvrednotilo njen Ob nedorečenosti slovenske strategije spopada z infodemijo, etični kodeks – temu se reče onesnaženje lastnega gnezda. preostane trdnejša naslonitev na EU in njeno strategijo boja z Kontaminiranih je 8.000 spletnih strani, ki so po letu 1995 prejele dezinformacijami. [14] “Kriza zaradi COVID-19 je pokazala certifikat HONcode. WHO je znova pred problemom, kako ključno vlogo svobodnih in neodvisnih medijev kot bistvene zagotoviti domeno najvišje ravni (TLD – top level domain), ki bi storitve, saj državljanom zagotavljajo zanesljive in preverjene zagotavljala verodostojne zdravstvene informacije in bi bila informacije, ki prispevajo k reševanju življenj” (str.11). vredna zaupanja. Zdravstveni in farmacevtski kapital bo naredil Vzpostavljena je EDMO – Evropska opazovalnica digitalnih vse, da do take nepodkupljive domene ne pride. medijev (https://edmo.eu/), ki naj bi dobila tudi slovensko V informacijski zmedi glede COVID-19 sta se izoblikovala izpostavo, a ima že sedaj o razmerah pri nas bistveno natančnejšo dva pola: znanstveni in oporečniški. Znanstvena stran se trudi sliko kot si kdo predstavlja, zanimajo pa jo pobude za vzpostaviti konsenz znotraj znanstvene skupnosti in zagotoviti spodbujanje verodostojnosti vsebin in za izboljšanje neoporečnost informacijskih virov na podlagi načel ozaveščenosti uporabnikov, aktivno razkrivanje transparentnosti, reproduktibilnosti in kontrolibilnosti dognanj. manipulativnega vedenja družbenih medijev in podatki o tokovih Opredeljen je klinični sprekter bolezni, vključno s prevencijo. oglaševanja s pomočjo dezinformacij o COVID-19. Sprotno Oporečniška stran pa se navezuje na neresnične informacije in na spremlja tudi raziskave o dezinformacijah v povezavi s COVID- teorije zarote. Zanika vse, kar odkriva znanost, COVID-19 je 19 v članicah EU, pri čemer 2 raziskavi (od 76) zajemata tudi zanjo običajna gripa, kar ne opravičuje ukrepov kot so maske, Slovenijo, vendar med 115 raziskovalci ni nikogar iz naše omejitev gibanja, zapiranje fitnesov, prazne nogometne stadione države. [15] itd.. Zagovarja pa vse mogoče pripravke za “zgodnjo zaščito”, tudi gospodinjska čistilna sredstva in kot povzema Zielinski, je REFERENCE bilo zabeleženih 5.800 hospitalizacij na tej osnovi ter najmanj [1] World Health Organization. 1st WHO Infodemiology Conference. 2020. 800 smrti. Oporečniška fronta je široka, saj vključuje številna https://www.who.int/news-room/events/detail/2020/06/30/default- calendar/1st-who-infodemiology-conference. retrogradna gibanja, ki zagovarjajo ploščatost zemlje, splošni [2] William Goffman, 1965. An epidemic process in an open population. antiintelektualizem, so aktivni anti-semiti in zanikajo holokavst, Nature, 205, 4973, 831-832. se identificirajo za neofašiste, svarijo pred večkulturnostjo in so [3] Tvrtko-Matija Šercar, 2012. Informacijska ekologija (2. del članka Plaidoyer za prenovljeno teorijo informacij). Organizacija znanja, 17 (3) zagrizeni proticepilci. Kriza legitimnosti oblasti, poglabljanje 105-123 . nezaupanja, zavračanje meritokracije, razkroj javnih sistemov in [4] Tvrtko-Matija Šercar, 1988. Komunikacijska filozofija znanstvenih časopisa. Globus institucij že dlje časa odpirajo prostore za takšne retrogradne [5] Caroline Buckee, Abdisalan Noor & Lisa Sattenspiel, 2021. Thinking procese, zato ni mogoče govoriti o kakšnem presenečenju. clearly about social aspects of infectious disease transmission. Nature, Za predinternetne medije je samoumevno, da morajo prevzeti 595, 8 july 2021, 205-213. [6] Communicable Diseases Module: 1. Basic Concepts in the Transmission pravno in moralno odgovornost za vsebine, ki jih objavljajo. Pri of Communicable Diseases. internetu take odgovornosti ni več, ker pravo raje gleda stran ali https://www.open.edu/openlearncreate/mod/oucontent/view.php?id=848 &printable=1 pa odgovornost opredeljuje zelo približno. Ameriški [7] Chris Zielinski, 2021. Infodemic and infodemiology: a short history, a Communication Decency Act (1966) izrecno navaja (razdelek long future. Rev Panam Salud Publica 45, 2021 https://doi.org/10.26633/RPSP.2021.40 230), da niti ponudnik niti uporabnik internetne storitve nista ne [8] Debanjan Benrjee in K. S. Meena, 2021. COVID-19 as an “Infodemic” in izdajatelj, ne prednašalec informacije, tudi ko gre za zlonamerno Public Health: Critical Role of the Social Media. Front. Public Health, 18. laganje. V Nemčiji kličejo na odgovornost posredovalce marec 2021. https://doi.org/10.3389/fpubh.2021.610623 [9] European Commission, 2021. Communication from the Commission to sovražnega govora, ki ga je treba v 24 urah odstraniti, toda le v the European Parliament, the Council, the European Economic and Social primerih digitalnih platform z več kot 2 milijona uprabnikov. Committee and Committee of the Regions, 26. 5. 2021. COM (2021) 262 final. Leta 2018 je EU sprejela Kodeks ravnanja z dezinformacijami, [10] Rubia Carla Formighieri Giordani, Joao Pedro Giordano Donasolo, ki obvezuje naslovnike, da nadzirajo pojavljanje lažnih novic Valesca Daiana Both Ames in Rosselane Liz Giordani, 2021. The science online. Med drugim je prepovedano financiranje spletnih strani, between the infodemic and other post-truth narratives: Challenges during the pandemic. Ciencia & Saude Coletiva, 26 (7), 2863-2872. ki zavestno delijo lažne, senzacionalistične ali zarotniške [11] Jűrgen Habermas, 1989. Strukturne spremembe javnosti. Studia informacije na način, da nadzorujejo lažne račune, jamčijo Humanitatis – FF/ŠKUC [12] Lavinia Marin, 2020. Three contextual dimensions of information on uporabnikom transparetnost, označujejo politična propagandna social media: lesson learned for the COVID-19 infodemic. Ethics and 70 Information Society 2021, 4–8 October 2021, Ljubljana, Slovenia Franci Pivec, Tvrtko M. Šercar Information Technology, 26. avgust 2020. https://doi.org/10.1007/s10676- [14] Evropska komisija, 2020. Boj proti dezinformacijam v zvezi s COVID-19 020-09550-2 – Kaj je res in kaj ne. 10/6 2020. JOIN (2020) 8 final [13] J. Cuan-Baltazar, J. Munoz-Perez, C. Robledo-Vega, M. Perez-Zepeda, E. [15] P. Bak, M. Sørensen., J. Walter in R. Bechmann, 2021. IV. D. A.: Soto-Vega, 2020. Misinformation of COVID-19 on the internet: Academic research on disinformation at scale in the EU. Aarchus: EDMO Infodemiology Study. JMIR Public Health Surveill 2020; 6 (2) el 18444. report IV. D. A. 71 72 Indeks avtorjev / Author index Bajraktari Fadil ............................................................................................................................................................................... 7 Behrmani Sami ............................................................................................................................................................................... 7 Belšak Rok ................................................................................................................................................................................... 56 Čepar Drago ................................................................................................................................................................................. 11 Farčnik Daša ..................................................................................................................................................................... 14, 18, 29 Ftičar Jure ..................................................................................................................................................................................... 40 Gams Matjaž .......................................................................................................................................................................... 36, 64 Gotlih Janez .................................................................................................................................................................................. 56 Istenič Tanja ..................................................................................................................................................................... 14, 18, 29 Jovanović Marko .......................................................................................................................................................................... 59 Kalabakov Stefan ......................................................................................................................................................................... 64 Karner Timi .................................................................................................................................................................................. 56 Kasesnik Karin ............................................................................................................................................................................. 21 Kocman David ............................................................................................................................................................................. 40 Lipič Karel ................................................................................................................................................................................... 45 M. Šercar Tvrtko .......................................................................................................................................................................... 68 Macur Mirna ................................................................................................................................................................................. 32 Malačič Janez ............................................................................................................................................................................... 24 Marinko Anže ............................................................................................................................................................................... 64 Novak Rok ................................................................................................................................................................................... 40 Pivec Franci .................................................................................................................................................................................. 68 Pratneker Miha ............................................................................................................................................................................. 40 Ravničan Jože ............................................................................................................................................................................... 64 Rečnik Ivan .................................................................................................................................................................................. 59 Redek Tjaša .................................................................................................................................................................................. 14 Robinson Johanna A. .................................................................................................................................................................... 40 Romih Dejan ................................................................................................................................................................................ 48 Sambt Jože ....................................................................................................................................................................... 14, 18, 29 Stepišnik Perdih Tjaša .................................................................................................................................................................. 32 Viršček Andrej ............................................................................................................................................................................. 29 Vovk Ana ..................................................................................................................................................................................... 53 Vrabec Tina .................................................................................................................................................................................. 40 73 74 Ljudje in okolje People and Environment Janez Malačič, Tomaž Ogrin, Matjaž Gams Document Outline 02 - Naslovnica - notranja - F - TEMP 03 - Kolofon - F - TEMP 04 - IS2021 - Predgovor - TEMP 05 - IS2021 - Konferencni odbori 07 - Kazalo - F 08 - Naslovnica - notranja - F - TEMP 09 - Predgovor podkonference - F 10 - Programski odbor podkonference - F 01 - BehramiBajraktari---final 02 - Čepar_popravljena 03 - Farčnik,Istenič,Sambt,Redek_IS2021 04 - IstenicSambtFarcnik_IS2021 05 - KKasesnik-IS2021_final-7 06 - Malacic-popravljena 07 - SambtIstenicFarcnik_IJS2021_CameraReady 08 - StepisnikPerdih 09 - GamsMatjaz 10 - Kocman-et-al 11- Lipič 12 - Romih-lektorirano 13 - Vovk 14 - Belsak_Karner_Gotlih 15 - Jovanovic 16 - Kalabakov Abstract 1 Introduction 2 Problem definition 3 Data collection 3.1 Data generation 4 Method 5 Results 6 Conclusions Acknowledgments 17 - Pivec+Šercar-fin 12 - Index - F Blank Page Blank Page Blank Page Blank Page Blank Page Blank Page Blank Page