Spedizione lo abbonamento postala —
Leto XXII., št. 138
Upnivaiitvo; Ljubliana, Puccini fera alici y,
Telefoo k. Jl-22. 31-23. 31-24 tnseatnj oddelek: Liubliana. Fuccinijera ni).
ca 5 - Telefon fa. 31-25 31-26 Podružnica Novo aiesfo : Ljubljanska cesta 43 Safuni : za Ljubljansko pokrajine pn poirrio-čekovnem zavode b. 17.749. za ostale kraje Italije Servizio Conti Corr Post No 11-3118
IZKLJUČNO lOPSTVO za oglase a Kr.
Italije io inozemstva ima Union* Pubblicità Italiana S. A. MILANO

Ljubljana, petek 1», junija 1942-XX
Cena cent. 1*
	
	K.
	
	
'■i 4	
Izhaja »»ah d a o razen pooedeijk« Nitoioiai inaia mesečno Iii
a inozemstvo pa Lir 22.80
üredoiitto: LJubljana. Puccini ie v» alica ber. 5. telefon iter. 31-22. 31-23. 31-24__
Rokopisi se oe » taiaio_
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pa u pubblicità di provenienza italiana ed esteta: Unione Pubblicità Italiana S. A. MILANO
Ma pohodu proti egiptski meji
Okrog el Àdema |e bilo izvojevanih več postojank — 114 sovražnih letal uničenih v 3 dneh — Sovražni rušilec poškodovan
glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil 18. junija naslednje 750. vojno
poročilo:
Medtem ko se zaključuje očiščevanje zanke pri Ain el Gazali, so nemški in italijanski motorizirani oddelki zavzeli nadaljnje sovražno postojanke na področju El Adema. Kakor so dognala izvidniška letala, je sovražnik pričel umikati svoje sile proti libijsko-egiptski meji. Delovanje letalstva je bilo tudi včeraj intenzivno. Letala so bombardirala umikajoče se kolone in zbirajoča se motorna vozila. Veliko skladišče pogonskih sredstev v sovražnem zaledju se je vnelo. Nemško protiletalsko topništvo je sestrelilo eno angleško letalo.
Izkazalo se je, da so italijanske in nemške letalske sile v dneh od 14. do 17. nad Sredozemskim morjem in v Afriki uničile 114 angleških letal in je bilo v istem času izgubljenih 40 osnih aparatov.
Naša letala so dohitela nekaj angleških vojnih ladij, ki so se vračale v Gibraltar. Dve bombi sta zadeli en rušilec. Letališča na Malti so bila znova napadena in bombardirana.
Nemški Ust o zmagi
pri Bis Kakemu
Berlin, 18. jim. s. Tisk nemške prestolnice se še vedno prav na široko bavi z znamenitimi uspehi, ki jih je osovinsko orožje doseglo zadnje dni v Srelozemlju in v Libiji. Listi priobčujejo poleg izrednega nemškega vojnega poročila z velikim poudarkom tudi italijansko uradno poročilo o razvoju pomorsko-letalske bitke zoper dva britanska konvoja.
»Zwöifuhrblatt« zatrjuje, da je britansko brodovje v zadnjih dnevih doživelo poraz, kakršen še ni bil zabeležen v zgodovini moderne vojne. Isti list navaja kot posebno važno dejstvo, da so Angleži izgubili najmanj 28 vojnih ladij, med njimi 10 križark in lovcev.
Berlin, 18. junija, s. Vsi popoldanski listi objavljajo prva podrobna poročila o veliki bitki za Bir el Hakeim. V poročilih se obeležujejo velike podnebne in druge težave, ki pa zmagovitih osnih sil niso zadržale na njihovem pohodu. Vročina, puščavski viharji in puščava sama so bili trije elementi, ki so oteževali že same na sebi težke operacije. Po težavnem prodiranju po puščavi so oddelki oklopne armade, ki so bili usmerjeni proti južnemu krilu sovražnega stroja, prisilili de Gaulleovo divizijo in angleške sile v tem odseku k postopnemu umiku tako, da je bil v nekaj dneh Bir el Hakeim, središče sovražnega odpora obkoljen. General Rommel je bil pri toh ope-
racijah vedno in povsod prisoten. Njegovi vojaki so se čudili, ko so ga videli v svojih vrstah v trenutkih, ko je borba dosegala vrhunec. Dajal jim je praktične nasvete, skrbel za vse, se osebno zavzemal za vsako stvar, sproti intuirai vedno najboljšo potezo. Poročila hvalijo v veliki meri tudi italijansko divizijo »Trieste«, ki se je poleg nemške pehote v resnici nadvse odlikovala. Sredi borbe, ki se je vedno bolj razvnemala, so se vedno znova čuli vzpodbudni vzkliki generala Rommla in besede italijanskih poveljnikov. Ko je v opoldanskih urah vroflna postala nevzdržna, so se pripadniki divizije »Trieste« borili z vedno večjo vnemo s poveljnikom in ostalimi častniki na čelu. Sovražnik je omahoval pod neprestanim pritiskom in spričo vročine, ki je bila taka, da je pokalo kamenje. Napad j» trajal nekaj dni, brez prestanka in presledka, dokler niso bile nad vse moderne utrdbe sovražne postojanke, sovražni tanki in protitankovsko topništvo, strojniška gnezda in ovire pregažene. Sad te «nage je bil zlom angleškega obrambnega sistema od Ain el Gazale do Bir el Hakeima. Zlom je bil tem hujši, ker doslej še v nobeni puščavski vojni ni bilo treba premagati tolikih naravnih in umetno zgrajenih ovir.
Japonci o premoči italijanskega letalstva
Tokio, 18. jun. (Domei.) Tukajšnji list »Jomiuri« se v četrtkovi jutranji izdaji bavi z vojno v Libiji in podčrtava, da bo s padcem Tobruka napočila največja nevarnost za izgubo Egipta, ki predstavlja dragoceno oporišče Velike Britanije na srednjem vzhodu. List piše nadalje, da bi poraz v Libiji pomenil za Anglijo tudi izgubo njenega sedanjega položaja v vsej zapadni Aziji ter na Sredozemlju, posebno, odkar je izgubila kontrodo nad Indijskim oceanom, ki ga se* daj nesporno obvladajo ;aponske sile.
List »Niči Niči« izraža v svojem komentarju položaja v severni Afriki posebno visoko priznanj® aktivnosti italijanskih letalskih sni! na Sredozemlju. »Niči-Niči« piše med drugim: »Dejstvo, da je tomaia sovražnikovega brodovja, ki »o ga na Sredozemskem morju potopite italijanske letalske siile, dvakrat večja kakor tonaža. potopljena od vojnih ladij, predstavlja nesporen dokaz za popolno premoč italijanskih letalskih sil na Sredozemlju.« »Niči-Niči« pristavlja, da to dejstvo ne napoveduje samo zatona siile britanskega vojnega brodovja, marveč tudi kaže, kako zelo sie je vojni položaj obrnil na korist sdii osi.
Angleško prikrivanje poraza v Sredozemlju
Rim, 18. junija s. Ko so pretekli že trije dnevi po silnem napadu italijanskih letalskih in pomorskih sil na oba angleška konvoja na Sredozemskem morju, sta angleška admiraliteta in letalsko ministrstvo končno objavila komunike, po katerem sta angleško vojno in trgovinsko brodovje s sodelovanjem letalskih sil skušala oskrbeti posadki na Malti in v Tobruku z vojnimi potrebščinami. Operacije, pravi komunike nazadnje dobesedno, so bile izvršene kljub izredno silovitim napadom letalskih in pomorskih sil sovražnika, ki so bile v premoči, vendar to ni šlo brez izgub.
Komunike podaja tako mnogo pomembnih, čeprav'splošnih priznanj o večji moči italijanskih napadov in o silnih izgubah, ki so bile prizadete vojni in trgovski mor-i narici oporeka pa podatkom, ki so bili objavljeni v italijanskih vojnih poročilih glede italijanskih izgub, in napačno zatr;uje, da sta bili poleg ene križarke potopljena tudi dva rušilca. Zopet se je tako pokazala lažnjivost na angleških pristojnih mestih. Izgube, ki co jih italijanske oborožene sile prizadele ali utrpele, so točno take, kakor so bile naštete v italijanskih poročilih, in sicer na Italijanski strani ena težka križarka potopljena in en rušilec hudo poškodovan, a tako, da je vendar še dosegel italijansko luko. Na drugi strani pa je res, da sta se veliki sovražni formaciji, ki ju je italijanska mornarica napadla ln decimirala, in so jima italijanske in neip-ške letalske sile prizadele še hujše udarce, razpršile in se poskrile za umetno mejlo.
Rim, 18. junija s. V običajnih »analizah vesti«, ki jih oddaja londonski radio, se je Robert Fraser o uničenju angleških konvojev na Sredozemskem morju takole izrazil:
Izjave o letalskih in pomorskih operacijah, ki jih je bilo treba izvesti, da je bi:o mogoče doseči Malto, dokazujejo, kako mnogo je treba tvegati, da se ohranijo naše postojanke na Sredozemskem morju, in v Afriki. Noben konvoj ne more prodreti do Malte, ne da bi s< izpostavil neprestanim napadom sovražnih bombnikov z bližnjih letališč na kopnem. V zadnji faZi plovbe mora sleherni konvoj v Sicilskem prelivu pasirati ploho bomb. Jasno je, da moramo tvegati tako plovbo in računati že v naprej tudi z izgubami. Tudi v zadnjem primeru so bile izgube.
Stockholm, 18. tun. d. Kakor javljajo londonski dopisniki švedsikih 'listov, je M v Londonu šele v torek popoldne in z vso previdnostjo zaenkrat samo neslužbeno objavljen zmagoviti prodor sil osi na obalo Sredozems'^^a morja med Tob rakom in Gazalo. Poročila britanskih vojnih dopisnikov z bojišča v severni Afriki sio bila včeraj še dokaj bolj oesnmistična kakor prejšnja dni. Listi pripravljajo angleško javnost na še nadaljnje slabe vesti z afriškega bojišča. Agencija »Exchange Telegraph« je iz glavnega stana britanskih sil objavila vest, da se je tankovaka bitka na fronti pri Tobruku zasukala scio neugodno za britanske
siile. V tem poročilu je tudii rečeno, da je bila britanska posadka v Gazali odrezana od Tobruka in da je Akroma resno ogrožena. Siile osi so prodrle in se utrdile vzhodno in zapadno od Akrome ter na to britansko postojanko otvorile koncentrični ogenj topništva in letalstva.
Dopisnik lista »Dagens Nyheter« piše, da se še zmerom vsi britanski vojaški strokovnjaki vdajajo na di. da bo uspelo fronto stabilizirati nekje na sedanji črti. Vojaški so-tradnik angleškega lista »Manchester Guardian« pravi, da se bo bodoča črta na katero so se morale umakniti britanske sile, opirala na linijo El Adem—Akroma, ki je po zatrjevanju omenjenega Usta dobro utrjena, vendar pa hkrati list izraža dvom. ali bo uspelo na tej črti ustaviti nadalnje prodiranje nemško-italijanskih tankovskih oddelkov ali jih morda celo uničiti.
Stockholm, 18. jun. d. Kakor javljajo dopisniki švedskih listov iz Londona, pripravljajo angleški listi in angleška informacijska služba angleško javnost z vso previdnostjo na to, da so bile izgube na Malto in v Tobruk namenjenih britanskih konvojev znatno večje, kakor so priznavale prve vesti. Kaki točni podatki o izgubah britanskega trgovskega in vojne brodovja do srede zvečer v Londonu še zmerom niso bile objavljeni, vendar pa počasi pronicajo v javnost vesti, da so bile izgube v konvoju zelo velike. V istem razmerju kakor se veča porazna slika o izgubah pa upadajo prvotno razširjene vesti o izgubah, ki naj bi bile prizadele spremljujoče britanske mornariške in letalske sile nemškemu in italijanskemu brodovju in letalstvu, vendar pa še nadalje trdijo, da popolni podatki o operacijah v zvezi s konvojem na Sredozemskem morju še zmerom niso na razpolago. Komunike, ki je bil snoči objavljen v Londonu, skuša ves obseg težkega poraza na Sredozemskem morju prikriti z opisovanjem »velikih nevarnosti, s katerimi je bil zvezan poizkus prepeljati konvoj skoraj preko vse dolžine Sredozemskega morja brez zadostne zaščite pred nasprotnikovimi obalnimi letalskimi oporišči«, v tem poročilu je nadalje rečeno, da je šlo pri britanskem konvoju za operacijo znatnega obsega s ciljem, da se Tobruku in Malti zajamči potrebna okrba. Nato označuje britansko poročilo to operacijo »kot uspeh z omejitvijo, da so transportne ladje lahko pasirale to nevarno področje s tem, da so morale plačati zelo visoko ceno.«
Stockholm, 18. jun. s. Vesta iz Londona kažejo na nezadovoljstvo v tamkajšnjih krogih zaradi hudih udarcev Angležem v Marmariki in na Sredozemskem morju. Splošni pesimizem se je še povečal. Dogodki so na londonski borzi takoj izzvali hudo reakcijo. Jasno je. da je uspešna ofenziva osi prevrgla vse račune angleškega glavnega stana. Enkrat za vselej se bo treba otresti nad, da bo mogoče Italijane in Nemce pregnati iz Cirenaike. Os je zmagala tokrat z Izredno spretnostjo in je
znala v vsej naglici izkoristiti tudi zavzetje Bir el Hakeima.
Položaj, pravijo »Times«, postaja sedaj za nas zmerom težji. Vsa oskrba se bo morala napotiti zopet po dolgi poti okrog Afrike, kajti na Sredozemskem morju ni več varno. Položaj se je za Angleže razvil tako. da so jim zastavljene sedaj naslednje tri težke naloge: 1. braniti Malto, 2. ogra-žati osne oskrbovalne poti, 3. ojačiti obrambo Srednjega vzhoda, pri čemer ga bo treba oskrbovati po dolgi poti okrog Južne Afrike, toda tudi na tej poti angleška plovba ne ba naletela na nič manjšo nevarnost, ker jo bodo na Indijskem oceanu ogražali Japonci. Lahko se dogodi, zaključuje list, da bo treba računati z novimi velikim! izgubami zavezniške tonaže.
Dejstvo je, da pričakujejo v Londonu prav malo razveseljive vesti. Spričo vsega tega se je že razvnela v londonskih krogih razprava o vzrokih angleškega poraza v Cirenaiki in pripombe raznih vojaških kritikov kažejo, pri tem: 1. na okoliščino, da je angležko letalstvo izgubilo premoč v araku, 2. da so se vojne potrebščine, s katerimi razpolagajo osne sile, izkazale zji mnogo boljše kakor angleške, in da so jih imele osne sile na razpolago tudi v mnogo večjih množinah, 3. da so se italijanski in nemški protitankovski topovi s popolnim uspehom uveljavili proti angleškim tankom, 4. da so bile zavezniške sile, ki so branile Bir el Hakeim, presenečene od sovražnika.
Nemške 88 mm protitankovske granate zlahka prebijejo oklepe angleških težkih tankov.
Zakasnela objava
angleških izgub
Rim, 18. jun. s. Poteklo je že mesec dni, odkar so nemška letala na Sredozemskem morju potopila tri angleške rušilce, med njimi tudi »Lively«, angleška admiraliteta pa je šele sedaj objavila, da je utonilo 78 mornarjev in 2 častnika s teh ladij. Sedaj je pri angleški admiraliteti postalo že čisto običajno, da se take objave zakasnijo za 30 do 50 dni.
Novačenje tujcev v Angliji
Lizbona, 18. jun. s. Iz Londona poročajo, da je bil sp"bdnji zbornici predložen načrt zakona, po katerem bo imela angleška vlada pravico vpoklicati v vojaško službo državljane vseh dežel, ki so jih njihove vlade izdale in so bile pregažene v vojni. Predvsem gre za množestvene nabore političnih beguncev iz Grčije, Nizozemske, Poljske, bivše Jugoslavije in Danske, v celoti nekaj tisoč ljudi, ki očitno niso preveč navdušeni, da bi se borili za demoplutokracijo, ko je treba vendar posebnega zakona za to, da se spravijo pod angleške vojaške zastave.
Pjmanjkanje delavstva v angleških ladjedelnicah
Lizbona, 18. jun. d. Zaradi pomanjkanja strokovnega delavstva je britanska brodo-graditeljska industrija dosegla svoj višek, ki ga ne bo mogla več prekoračiti. Ta ugotovitev izvira od londonskega lista »Evening Standard«, ki pripominja, da je veliko pomanjkanje izvežbanih in strokovnih delavcev največja ovira, da se produkcijska kapaciteta britanskih ladjedelnic ne more dvigniti preko sedanjega obsega. V daljšem članku, v katerem se »Evening Standard« bavi s težko krizo, v katero je zašel ves britanski vojni aparat zaradi silnih izgub transportnega brodovja, ugotavlja list nadalje, da tudi v bodočnosti britanske ladjedelnice po sedanjih izglecih ne bodo mogle graditi večjega števila ladij, kakor znaša sedanje povprečje v določenem času. Pomanjkanje strokovnega delavstva pa postaja še od dneva do dneva večje, tako da so izgledi za bodočnost še neugodnejši od sedanjega stanja. Nato pravi list, da se povečanje produkcijske kapacitete v ladjedelnicah ne more primerjati s proizvodnjo letalskih tovarn, ker so delovni pogoji tamkaj docela drugačni kakor pa v ladjedelni-ški industriji. »Evening Standard« pravi na koncu, da v britanskih ladjedelnicah posebno primanjkuje zakovičarjev ter strojnikov, ki predstavljajo glavni kader ladje-delniškega strokovnega delavstva.
Angleški vofni izdatki
Lizbona, 18. jun. s. Angleški finančni minister je izjavil v spodnji zbornici, da znašajo angleški vojni izdatki sedaj po 10.000 funtov na minuto. Le polovica izdatkov je krita z dohodki.
Ponesrečeno angleško letalo
Lizbona, 18. jun. s. Približno 50 km severno od Lizbone je treščilo v morje angleško dvomotorno letalo. Trije angleški letalci, so se rešili z gumastim čolnom in so se izkrcali v pristanu Ericeire.
Ostavka iraškega
zunanjega ministra
Carigrad, 18. jun. d. Iz Kaira javljajo, da je iraški zunanji minister Abdulah el Demalugi podal ostavko. Zunanje ministrstvo je po egiptskem poročilu začasno prevzel ministrski predsednik Nuri el Said.
Potopljena švedska ladja
Lizbona, 18. jun. d. Po informacijah iz New Yorka je bila ob vzhodni ameriški obali potopljena švedska motorna trgovska ladja »Kaaparen« (3386 ton), ki je trčila v neko drugo ladjo. Newyorško poročile pravi, da se je posadka rešila in dospela v neko kanadsko luko,
19 ladij potopljenih
109^00 ton sovražnikovega ladjevja uničenih v atlanl
» vodah
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 18. jun. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
V	borbi za Sevastopolj »o pehotni in pionirski oddelki, podprti od topništva in letalstva, zavzeli v hudi borbi glavne utrdbe na severnem področju, med njimi utrdbo »Maksim Gorki«, ki je najmodernejša in najmočnejša v sevastopoljski trdnjavi. S tem smo se približali dalje na 3 km glavnim severnim utrdbam. Na južni strani Se-vastopolja so zavaele kljub ogorčeni obrambi nemške in rumunske čete važne višinske postojanke. V luki je letalstvo uničilo veliko skladišče vojnih potrebščin in oskrbovalno ladjo.
V	srednjem odseku vzhodne fronte so se nadaljevali boji proti razpršenim sovražnim oddelkom.
Na fronti pri Volhovu so se tudi včeraj izjalovili hudi sovražnikovi napadi.
V	luki Murmanska so letala bombardirala oskrbovalne ladje. V borbi s sovražnikovim letalstvom je bilo pri tem sestreljenih 11 sovjetskih letal.
V	severni Afriki je 8 angleških armad razbitih v dva dela. En del se je umaknil v Tobruk, močili nemški in italijanski tankov-ski oddelki pa zasledujejo drugi del umikajočih se sovražnikovih čet proti Bardiji. Južno od Tobruka so bile zavzete angleika oporišča in nekatere puščavske utrdbe. Oddelki nemških in italijanskih letal so prizadeli bežečemu sovražniku hude izgube ljudi in «rožja.
Pri racbitju konvojev Je odlično sodeloval oddelek nemških brzih čolnov pod vodstvom pomorskega poročnika Kanade. Ta
oddelek je torpediral dve angleški križarki. Ena je bila zadeta z dvema torpedoma in se je bržkone po t o {Mia. že pri prejšnjih akcijah je potopila 1 rušilec, 1 spremljevalno ladjo, 1 ladjo za borbo proti podmornicam in 15.000 ton trgovskega ladjevja.
Na Atlantiku so nemške podmornice, kakor je bilo objavljeno že s posebnim poročilom, potopile v močno zavarovanem konvoju 7 ladij s skupno 34.000 br. reg. tonami. Nadaljnja ladja je bila hudo poškodovana s torpedom. Na Karaibskem morja je bilo kljub močni ameriški obrambi unìòenih 12 ladij s skupno 75.000 br. reg. tonami. Tako je izgubilo sovražnikovo trgovsko brodovje nadaljnjih 19 ladij s skupno 109.009 br. reg. tonami.
V vodah okrog Anglije je potopilo letalstvo v pretekli noči 2 ladji s skupno 5000 br. reg. tonami, 3 nadaljnje ladje pa so Wie poškodovane z bombami.
Angleško letalstvo je izgubilo v časa od 3. do 15. junija 307 letal, od teh 137 nad Sredozemskim morjem in v severni Afriki. V istem časa smo izgubili v borbi proti Angliji 71 lastnih letaL
čiščenje v zaledju
Berlin, 18. jun. d. S pristojne nemške vojaške strani so snoči objavili, da so na osrednjem področju vzhodnega bojišča pričele nemške čete obširne očiščevalne operacije proti skupinam sovjetskih oddtelkov, ki se od poraza dalje potikajo in družijo na tamkajšnjem gozdnatem ozemlju.
Močni čangkajškovi oddelki obkoljani
Obsežne japonske očiščevalne akcije
Sanghaj, 18. jun. s. Dve večji koloni japonskih čet, ki štejeta skupno 150.000 mož, sta pričeli obkoljevati kitajsko armado, ki je razvrščena ob železniški progi Cekiang-Kiangsi.
Tokio, 18. jun. (Domei.) Iz Hankova javljajo, da so pričele japonske «ete v centralnem delu pokrajine Hupeh odločne uničevalne operacije proti čungkinškim četam, ki štejejo približno 50.000 mož in se zadržujejo na terenu vzhodno od Cansija. Včeraj so japonski oddelki z obsežnimi napadalnimi operacijami še utrdili obkolitveni obroč okrog sovražnikovih oddelkov v centralnem delu pokrajine Hupeh. Poskušeni protinapad čungkinške 116. divizije na japonske oddelke v ozadju vojne črte se je zrušil v ognju japonske obrambe.
Tokio, 18. jun. (Domei.) Iz Hankova javljajo o očiščevalnih japonskih operacijah v distriktu Vuhan, da so japonske čete dosegle nove uspehe in prodrle dalje na sovražnikovo ozemlje. Od pričetka tekočega meseca so japonske sile uničile že dele čungkinške 180. divizije in nato oddelke nove 4. čungkinške armade, ki so se utrdili na področju okrog Kingmena v centralnem delu pokrajine Hupeh. V tesnem sodelovanju z nacionalnimi kitajskimi četami so japonske sile na tem področju uničile 600 sovražnikovih vojakov, zlasti v odseku še-vangkiang, 20 km vzhodno Kvangšuija ob železliiški progi Peking—Hankov. Približno 450 čungkinških vojakov 4. čungkinške armade je bilo poraženih na neki točki, 20 km jugovzhodno od Siakana prav tako na železniški progi Peking—Hankov. četa v približni moči 500 mož prav tako novo osnovane čungkinške armade je bila po borbi jugozapadno od Kvangpeja na železniški progi Peking—Hankov pognana v divji beg in jo japonske sile nezadržno zasledujejo.
V cungkingu so nezadovoljni z ameriško pomočjo
6anguaj, xö. juh. o. i* cungainga se je zveueio, eia je cangkajškova viaüa ponovno pozvala svoje anglosaške zaveznike, naj bi se izdelal enotni strateški načrt za nauaij-nje zavezniške operacije na Pacifiku, ki bi določal tudi enotno poveljstvo zavezniških sil na pacifiškem področju. K temu je čungkinški vladni zastopnik v sredo pripomnil, da v sedanjih okoliščinah Čungking s strani svojih zaveznikov ni deležen pozornosti in upoštevanja, ki mu pripadata. Naglasil je, da ne more odobravati dejstva, da sta Velika Britanija in Zedinjene države osredotočile svojo pozornost na Evropo, v tolikšni meri, da pomeni to vsekakor večje ali manjše direktno preziranje čungkinške Kitajske. Nato je čungkinški vladni zastopnik še Izjavil, da Čungking nikakor ne zahteva, da bi moral biti prav maršal čang-kajšek imenovan za vrhovnega poveljnika zavezniških sil v Aziji, in da celo še rajši vidi, ako je na tem mestu general Mac Arthur, pripomnil pa je, da bi se moralo dati generalu Mac Arthurju pooblastilo glede razpolaganja z vojnim materialom in oskrbo, ki so ga Zedinjene države obljubile Cungkingu.
Uspeh napada na Dutch Harbour
Tokio, 18. jun. (Domei.) Japonski glavni stan je bil v četrtek popoldne objavil poročilo o rezultatu japonskega napada na luko Duth Harbour na Aljaski. Poročilo pravi:
Po potrjenih dospelih podrobnih poročilih so japonske pomorske sile v teku japonskega napada na Dutch Harbour 4. in 5. junija sestrelile 21 sovražnih letal ter uničile tamkaj veliko število važnih sovražnikovih vojaških nanmv.
Japonska sodba
o nasprotnikih osi
Teklo, 18. jun. (Domei). Na včerajšnji tiskovni konferenci se je službeni zastop-
nik japonskega informacijskega urada To-komazu Hori dotaknil tudi tako zvanega »dneva zedinjenih nacij«, ki se je te dni praznoval v Washingtonu. Hori je pripomnil, da ta dan ni bil prav za prav nič drugega kakor prilika za izmeno obžalovanj nad prestalimi izgubami ter vzpodbud k nadaljnjem vztrajanju. Hori je takole označil pomen tako zvanih zedinjenih narodov: Med njimi je devet dežel, katerih vlade so v emigraciji in ki jim pritiče samo še nominalni pomen. Deset je vmes mikroskopskih držav, ki jih je komaj mogoče odkriti na zemljevidu. Pet članic pripada britanskemu imperiju in torej praktično ne predstavljajo samostojnih tvorb. Kar se tiče Kitajske, je Cangkajškova moč v tem, da venomer ponavlja prošnje po tankih in letalih, s katerimi bi se še poskušal vzdržati. Kar se tiče poslednjih treh stebrov bloka tako zvanih Zedinjenih narodov je Hori postavil vprašanje, v koliko so ti narodi resnično edini. Zedinjene države in Velika Britanija sta trdno v kapitalizmu zasidrani tvorbi, je naglasil Hori, medtem ko je Sovjetska zveza prvoborite'jlca komunizma. Zedinjenim državam in Veliki Britaniji lahko priznamo dvomljivo čast, da sta demokraciji, toda nedvomno je, da spadata Sovjetska zvez a in čungkinški režim z vso gotovostjo med diktature. Zaradi tega ni potreba še posebej dokazovati, da ta skupina tako zvanih zedinjenih narodov, ki ima v svojem sestavu diametralno nasprotujoče principe in nacionalne interese, ne more predstavljati kakega odkritosrčnega edinstva. Na koncu je Hori izrazil celo resen dvom o možnosti kakega edinstva celo med Veliko Britanijo in Ze-dmjenimi državami
Neupravičen ameriški optimizem
Rim, 18. junija, s. Val optimizma, ki divja v Ameriki po pomorski bitki pri Mich wayu, poroča dopisnik »Allehande« iz Londona, je začel dražiti Angleže, ki se jim ta optimizem nikakor ne zdi opravičljiv. Ameriškim političnim in vojaškim voditeljem, pravijo v Londonu, so zmešale glave vesti, deloma gladko izmišljene, deloma ta« ko izmaličene, da ni mogoče spoznati dejstev in dogodkov, ki so vse prej kot razveseljivi. Položaj na Pacifiku je še večino resen in Japonci so če vedno zelo močni ter so nudili dokaze za-adi katerih bi mo« rali biti vsi ameriški admirali bolj previdni Ce je položaj tak na Pacifiku, je še slabši na Atlantiku, kjer zmagujejo v vsakem pogledu podmornice osi. Zaradi tega se vprašujejo angleški listi, česa se Ame* ričani vesele, ali japonskega izkrcanja na Aleutih, ali osvajanja Sevastopolja ali ne« uspehov v Libiji in na Sredozemskem mor« ju. Stvarno stanje je za Američane vsb| prej kakor zadovoljiva
Vangčingvej v Kantonu
Toldo, 18. jun. (Domei.) Iz Nankings javljajo, da je predsednik nacionalne kitajske vlade v Nankingu Vančingvej odpotoval skupaj s kitajskim guvernerjem pokrajine Kvantung na štiridnevni obisk T Kanton in okolico, kjer bo posetil predvsem svoječasno britansko koncesijo Samien.
Bivši jugoslovanski parnik potopljen
Stockholm, 18. jun. d. V Londonu je bik» snoči objavljeno, da je bil v soboto zjutraj potopljen v morskem prelivu pri Mozamhi-quu približno 100 milj južno od mesta Beira bivši jugoslovanski parnik »Supetar« (3748 ton), ki je plul v britanski službL
Izreden mraz v Argentini !
Buenos Aires, 18. junija s. Val izrednega mraza je zavladal v vsej Argentini Ta> nizke temperature nI bilo v Argentar v tem poletnem času od leta 1918.
Društvo
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja po zaslišanju prizadetih društev in odposlanca Visokega komisarja, postavljenega za njih nadzorstvo:
Naslednja društva železničarjev Ljubljanske pokrajine in sicer: Društvo železničarjev Ljubljanske pokrajine, Društvo železniških uradnikov Ljubljanske pokrajine, Društvo železniških strojevodij Ljubljanske pokrajine, Društvo železniških vozovnih preglednikov Ljubljanske pokrajine, Vzajemno podporno in prosvetno društvo železniških kurjačev Ljubljanske pokrajine, Društvo železniškega vlakosprem-nega, premikalnega in kretniškega osebja Ljubljanske pokrajine in Društvo železniških upokojencev Ljubljanske pokrajine se spojijo v eno samo društvo, imenovano »Associazione dei ferrovieri della provincia di Lubiana — Društvo železničarjev Ljubljanske pokrajine«.
Imovina društev, spojenih po prednjem členu, se prenese na Društvo železničarjev Ljubljanske pokrajine, ostane pa pridržana prvotnemu namenu. Pri prvi uporabi te naredbe ostanejo v veljavi prispevki, ki so jih dosedaj obstoječa društva že določila za tekoče leto.
Društvu železničarjev Ljubljanske pokrajine načeluje predsednik, ki ga imenuje Visoki komisar, s pooblastili, ki mu jih dajejo prayila društva; pomagajo pa mu
Ljubljanske pokrajine
drugi organi, ki jih prav tako določajo pravila, v katerih jim je tudi odrejeno področje. Predsednik se pooblašča, da predloži pravila društva, ki jih sklene začasni predsedstveni odbor, sestavljen iz predstavnikov spojenih društev in jih je treba predložiti Visokemu komisarju v odobritev, nakar se objavijo v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Pri prvi uporabi določb te naredbe poslujejo predsednik in začasni predsedstveni odbor iz čl. 3. ob podpori zaupnika, ki ga imenuje Visoki komisar in ki ima pravico, da pospešuje, prekliče ali spreminja ukrepe; zato mu je treba te predložiti v odobritev.
Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, 2. maja 1942-XX.
Visoki komisar Emilio Grazioli. *
Z olokom Visokega komisarja je bil imenovan za predsednika Društva železničarjev Ljubljanske pokrajine g. ing. Janez Leben, obenem pa fašist ing. Gvidon Sarti odrejen, da kot zaupnik Visokega komisarja podpira organe Društva železničarjev Ljubljanske pokrajine, in sicer s področjem, določenim v čl. 4, naredbe z dne 2. maja 1942-XX št 116.
• v
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja smatrajoč za potrebno, da se spravita v red in okrepita gostoljubnost in tujski premet v Ljubljanski pokrajini:
Cl. 1. Ustanavlja se s sedežem v Ljubljani Pokrajinsko poverjeništvo za tujski promet s samostojnim ustrojem in upravo, ki je podrejeno Visokemu komisariatu za Ljubljansko pokrajino.
Cl. 2. Poverjeništvu načeluje predsednik, ki ga imenuje Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino; pomaga mu pa sosvet, ki ga prav tako imenuje Visoki komisar in ki je sestavljen iz oseb, izbranih izmed ustanov, strokovnjakov ali interesentov tujskega prometa v pokrajini. Pri prvi uporabi tega ukrepa ali po potrebi kasneje se smejo posli predsednika in morda tudi sosveta poveriti z odlokom Visokega komisarja izrednemu komisarju.
Cl. 3. Pokrajinsko poverjeništvo ima nalogo:
a)	skrbeti za stalne stike med občinami, ustanovami, društvi in organizacijami, ki jih zadeva razvoj pokrajinskega tujskega prometa;
b)	vzporejati in urejati v mejah pokrajine delovanje samostojnih letoviških, zdraviliških in turističnih podjetij in vseh društev, organizacij in naprav, katerim je namen pospeševati dotok tujcev;
c)	pospeševati, vzporejati in urejati prireditve in pobude tujskoprometnega pomena;
d)	pospeševati, vzporejati in urejati propagandno delovanje letoviških, zdraviliških in turističnih postojank kakor tudi ustanov in organizacij s podobnimi nameni, da bi se zagotovila koristna uporaba sredstev in raznih oblik njih propagande skladno z višjimi navodili, ter prevzemati in izvajati pobude, ki merijo kakor koli na boljše ukoriščanje in učinkovitost pokrajinskega tujskega prometa;
e)	proučevati tujskoprometna vprašanja in pripravljati morebitne ukrepe za pospeševanje razvoja tujsko-prometnega gospodarstva;
f)	sodelovati pri zaščiti in ohranjevanju naravnih in umetniških lepot in zakladov pokrajine;
g)	izvajati končno vse, kar koli bi mu odkazal Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino.
Pokrajinskemu poverjeništvu se nadalje
promet
izročajo tujskoprometni posli iz dosedanje pristojnosti VIII. oddelka Visokega komi-sariata.
Cl. 4. Poverjeništvo si sme ustanavljati urade v občinah, katerim gre za tujski promet. Občine, pri katerih se ustanovijo taki uradi, morajo poskrbeti za njih ustroj in poslovanje sporazumno s Pokrajinskim poverjeništvom.
Cl. 5. Zveza za tujski promet v Ljubljanski pokrajini, občinski tujskoprometni odbori in tujskoprometni uradi, krajevna društva in druge podobne ustanove se postavljajo v likvidacjo. Likvidacija se po-verja Pokrajinskemu poverjeništvu za tujski promet, ki mora z razpoložljivimi aktivi vsake ustanove poskrbeti predvsem za poravnavo pasiv in za porazvrstitev in od-slovitev osebja te ustanove. Morebitni prebitek pripade Poverjeništvu. Prenehajo torej veljati odredbe odločbe z dne 29. aprila 1941-XIX št. 3 o postavitvi Zveze za tujski promet v Sloveniji pod nadzorstvo in služba komisariatskega. odposlanca za njeno nadzorovanje. Osebje Zveze za tujski promet Ljubljanske pokrajine prevzame Pokrajinsko poverjeništvo s prvotnimi položaji in s tem, da obdrži doslej pridobljene pravice.. Vse-terjatve in udeležbe Zveze za tujski promet, zlasti proti Putniku d. d. v Beogradu, se prenesejo na Pokrajinsko poverjeništvo. Potovalni urad, ki ga je doslej upravljala Zveza za tujski promet Ljubljanske pokrajine, prevzame druga ustanova, ki se osnuje v obliki družbe z omejeno zavezo, ob udeležbi ustanov, ki so najbolj zainteresirane na tujskem prometu pokrajine, v smislu predpisov, ki se izdajo v ta namen.
Cl. 6. Ta naredba, s katero se razveljavljajo vse druge, nasprotujoče določbe, stopi v veljavo z objavo v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, 2. maja 1942-XX.
Visoki komisar Emilio Grazioli. *
Z odlokom Visokega komisarja je bil fašist Giovanni Buratti imenovan za upravnega komisarja pri Pokrajinskem poverjeništvo za tujski promet Ljubljanske pokrajine z nalogami in pravicami, ki jih določa naredba, kakor tudi z nalogom, da predloži pravilnik za izvrševanje naredbe in pravila za upravno poslovanje Poverjeništva.
Izpred vojaškega sodišča
Ljubljanski odsek vojaškega vojnega sodišča pri Višjem poveljništvu Oboroženih sil »Slovenije-Dalmazie« je izreklo naslednjo
sodbo
v stvari proti:
1.	Trtnlku Alojziju, sinu Alojzija in pok. Marije Bedenčičeve, roj. 15. aprila 1922 v Zadvoru, brez stalnega bivališča,
2.	Savi žigonu, sinu Alojzija in pok. Terezije Cigojeve, roj. 18. julija 1921 v Ljubljani in tu bivajočemu,
3.	Jožefu Kocjančiču, sinu pok. Antona in Jere Marutove, roj. 21. marca 1917 v Sadinji vasi in bivajočem v Zadvoru št. 85,
4.	šerclju Ivanu, sinu pok. Antona in Jere Bučarjeve, roj. 9. avgusta 1921 v Zadvoru in tam bivajočemu, v kantumacu, ki so bili
obtoženi
a) zločina, ki je obeležen in za katerega je določena kazen v 1. odstavku čl. 306, ker so na ozemlju Ljubljane o nedoločenem času od avgusta 1941 do novembra 1941 solelovali v oboroženem krdelu, ki se je ustanovilo, da bi izvrševalo zločine proti državi, nadalje zločina, ki je obeležen in za katerega je določena kazen v 1. čl. Ducejevega razglasa dne 24. oktobra 1941, ker so v omenjenih okoliščinah, v omenjenem času in na omenjenem ozemlju hranili strelno rožje, razstrelivo in drugo orožje brez dovoljenja pristojnih oblasti,
Trtnik, Kocjan&č in šereelj je posebej: a) zločina, ki je obležen in za katerega je določena kazen v čl. 6, 110, 275, 576 -št. 1, 577 - št. 3 k. z., ker so v noči 30. septembra 1941 v Zadvoru izvršili dejanja, ki naj bi povzročila smrt Gašperja Goloba na ta način, da so v njegovi spalnici pustili 3 ročne granate in da so ga ranili v desno stegno z namenom, da bi se zavarovali pred kaznijo za zločin, da so pripadali subverzivni organizaciji, ker so menili, da je bila žrtev konfident italijanskih oblasti; b) zločina, ki je obeležen in za katerega je določena kazen v čl. 110 in 423 k. z., ker so na ozemlju Ljubljane v nedoločenem času okrog novembra 1941 uporabljali ponarejeno osebno izkaznico, ne da bi bili sodelovali pri ponaredbi,
2igon pa posebej zločina, ki je obeležen in za katerega je določena kazen v čl. 110 k. z. in v Ducejevem razglasu z dne 3. oktobra 1941, ker je v družbi z 10 drugimi ljudmi v noči od 8. na 9. oktobra 1941 pri Sv. Gregorju v ribniški občini v teroristične namene pognal z dinamitom v zrak 8 drogov napeljave električnega toka visoke
napetosti ter povzročil veliko škodo javni napravi.
Iz teb razlogov
proglaša na osnovi čl. 483 C. P. P.
Trtnika Alojzija za krivega subverzivne-ga združevanja v smislu 4. člena Duceje-
vega razglasa z dne 3. oktobra 1941 in udeležbe v oboroženem krdelu v smislu 16 čl. istega Ducejevega razglasa, nošenja orožja v smislu 2. čl. Ducejevega razglasa z dne 24. X. 1941 in uporabe na njegovo ime izstavljenega ponarejenega dokumenta ter ga obsoja v dosmrtno ječo in ostale dodatne kazni, kakor ji hdoloča zakon.
2igona Savo za krivega subverzivnega združevanja, udeležbe v oboroženem krdelu v smislu navedenih členov omenjenega razglasa in atentata na javne naprave, nošenja orožja, kakor je bilo zgoraj navedeno, ter ga obsoja v dosmrtno ječo z dodatnimi po zakonu predvidenimi kaznimi.
KocjanÖca Jožeta in Strelja Ivana za
kriva subverzivnega združevanja in udeležbe v oboroženem krdelu v smislu omenjenih členov navedenega razglasa ter ju obsoja v dosmrtno ječo in dodatne kazni, krakor jih določa zakon.
Na osnovi čl. 479 C. P. P. oprošča Trtni-ka zločina poskušenega umora, umora in požiga, kakor so mu pripisani, zaradi pomanjkanja dokazov, Kocjančiča in Škerlja zločina poskušenega umora, umora in požiga, kakor so tudi njima pripisani, pa tudi nošenja orožja, zaradi pomanjkanja dokazov.
Odreja, da se sodba v izvlečku in enkrat objavi v listih »Piccolo« v Triestu in »Jutro« v Ljubljani.
Dve novi žrtvi
komunizma
Po žalostnem poročilu o nasilni smrti in velikem pogrebu treh žrtev komunističnega terorizma na Brezo'Aci sporočajo iz Horjula, da sta bila v nedeljo okrog L zj-itraj ustreljena tamkajšnji župan Bastič in njega žena. Morilci so zagrozili tudi otrokom. Po dvojnem umoru so pobrali nekatere stvari in odgnali živino. U mot jena zakonca sta zapustila pet otrok.
K tej tragični novici sporočajo iz Horjula, da je Bastičeva rodbina znana po katoliški zavednosti. Eden izmed sinov je duhovnik, vsi pa so verni katoličani in pošteni Slovenci.
Sodba o anfcars&eszi
atentatorskcea procesu
Bern, 18. jun. s. Agencija »Havas« je objavila, da je snoči sodišče v An!tari objavilo sodbo v procesu zaradi atentata na poslanika Papena. Oba ruska obtoženca sta bila obsojena v zapor po 20 let. Njihova turška sokrivca sta bila obsojena v zapor po 10 let. Obsojenci imajo pravico do priziva. (Piccolo.)
Obnova železniškega
prometa s Turčijo
Carigrad, 18. jun. d. Včeraj je iz Sofije v Carigrad odpeljal prvi direktni vlak, s čimer je bil po več kot enoletni prekinitvi zopet vzpostavljen redni železniški promet med Turčijo in Bolgarijo. Drugi potniški vlak, ki je iz Turčije vozil preko Svilen-grada v Sofijo, je bil do zadnjega mesta zaseden.
Sofija, 18. jun. d. Bolgarsko prometno ministrstvo je objavilo, da je bil z današnjim dnem obnovljen redni železniški promet med Bolgarijo in Turčijo. Obenem je bil obnovljen železniški promet iz Bolgarije proti luki Dedeagač.
Filov o skupnih interesih bolgarskega naroda
Sofija, 18. jun. s. Min. predsednik Filov je imel po radiu govor, v katerem je izrazil trdno voljo bolgarske vlade, da izpolni tretjo točko svoje izjave z dne 12. aprila t. 1. V tej izjavi je rečeno, da je treba interese posameznika podrediti interesom države in skupnosti. Filov je govoril o ukrepih za gospodarsko asanaci jo dežele in je naglasil, da je bolgarski narod podal že mnogo dokazov, da je pripravljen na žrtve, ko gre za vlado in veličino domovine ter da bo ostal zvest svojim plemenitim tradicijam. Filov je nato ostro obsodil špekulacije. Med tem ko se na bojiščih razvija borba na življenje in smrt, je dejal, pomeni vsako izrabljanje vojnih prilik v osebne namene pravo izdajstvo. Nazadnje je pozval bolgarski narod, naj sodeluje z vlado. Vsi Bolgari se zavedajo velike odgovornosti v sedanjem času in bodo izpolnili svojo dolžnost ter sprejeli vsakršno žrtev.
Kazni zaradi prestopkov obrtnih predpisov
Urad za kontrolo cen pri Visokem komisariatu objavlja:
Kr. Kvestura je od 1. do 15. junija t L izrekla naslednje kazni zaradi prekrškov tržnih uredb in zaradi prepovedane špekulacije:
ne nakaznice: Novak Ivan, pek, Sv. Petra cesta 76, ovaden sodni oblasti, prepoved obrata za 30 dni; Mole Mihael, pek, Staničeva ulica 17. ovaden sodni oblasti in prepoved obratovanja za 30 dni; Pavletič Vladimir,, pek, Sv/Petra cesta 25, ovaden sod-
dajalka, Dobrunje 19, 5 dni zapora in 300 lir globe; Ocvirk Franc, mesar, Povšetova ulica 38, 500 lir globe; Putrich Jerica, prodajalka, Dollenjska cesta 6, 3 dni zapora in 400 lir globe; Jeglič Franc, ravnatelj, Šmar-tinska cesta 19, 2000 lir globe; Zumič Štefanija, prodajalka, Tyrseva cesta 52, 50 lir globe; Jallen Frančiška, prodajalka, Opekarska cesta 6, 2 dni zapora, 200 lir globe; Krže Ivana, prodajalka, Križe v-niška ulica 9, 5 dni zapora, 1000 lir globe; Bol ta Ivan, prodajalec. Krakovska ulica 20, 5 dni zapora in 400 lir globe; Doilinšek Josip, mesair, Ižanska cesta 46, 5 dni zapora, 500 lir globe; Doilinšek Alojzija, gospodinja, Ižanska cesta 46, 7 dni zapora, 500 lir globe; Živec Frančiška, prodajalka, Ljubeljska cesta 9, 200 lir globe; Fakim Rudolf, prodajalec. Celovška cesta 53, 200 lir globe; Hodko Marija, prodajalüka, Pod Ježami 17, 200 lir globe; Vrhovšok Frančiška, prodajalka, Beljaška cesta 22. 2 dni zapora, 200 lir globe.
Zaradi opuščene prijave pravilno kupljenih copat: Jaklič Frančiška, trgovka, Mestni trg 6, 500 lir globe.
Zaradi prodaje mila brez naznačenih cen: Kadunc Vladimir, trgovec, Reslljeva cesta 3, 10 dnii zapora, 2000 lir globe; Pogačar Karo-lina, gospodinja. Berbičeva ulica 7, 10 dni zapora, 500 Et globe; Akmfjev Aleksander, lastnik tvrdke »Ava«, Medvedova cesta 4, 5 dni zapora, 500 lir globe.
Zaradi skrivne izdelave in prodaje piškotov: Gmajnar Anton, pek, Cerkvena ul. 19, ovaden sodni oblasti, blago zaplenjeno; Boc Franc, slaščičar, Pokopališka ulica 33, ovar-den sodni oblasti, blago zaplenjeno.
Zaradi prodaje blaga brez odrezkov oblačilne izkaznice: Krenos Ivama, trgovka. Zalog 7, ovadena sodni oblasti
Zaradi prodaje kruha brez odrezkov. kruš-
Zaradi povišanja cen: Cernak Marija, pro- 1 ni oblasti; Pretnar Alojzij, pek. Vodnikova
4 cesta 69, ovaden sodni oblasti; Pretnar Josip. pek. Podmilščakova ulica 57, ovaden sodni oblasti; Bizjak Ivan, pek. Gosposvetska cesta 7, ovaden sodni oblasti.
Zaradi prodaje mesnih jedi v prepovedanih dneh in zaradi opuščene sestave jedilnega lista: Rajčevič Aleksander, gostilničar, Vidovska ulica 2, 1000 lir globe.
Zaradi nedovoljenega nakupa teletine: Derganc Heda, posestnica. Petrarkova uL 4. 500 lir globe.
Zaradi opuščene prijave nakupa prašičev: Borštnik Marija, posestnica, Gostilmičarska ulica 4, 500 lir globe; Pust Viktor, posestnik, Kraška ulica, 500 lir globe; Kržišnik Leopold, vratar, Trdinova ulica 7, 500 lir globe; Kretič Ivan, upokojenec, Cankarjeva ulica 3, 500 lir globe.
Zaradi opustitve vidno označenih cen: Košir Ana, prodajalka, Kožarje, 400 lir globe; Kokailj Ana, prodajalka, Ježica 56. 400 lir globe; Novak Frančiška, prodajalka. Zailog 93, 400 lir globe; Čarman Ivana, gospodinja, Prešernova ulica 3, 400 lir globe; Strah Amalija,- gospodinja. Sostro 29, 400 lir globe; Somrak Ana, prodajalka, Zaloška ce9ta 143, 400 'Lir globe.
Zaradi nakopičevanja moke: Salami Bas-quale, gostilničar, Gosposvetska cesta 16, ovaden sodni oblasti, blago zaplenjeno.
Zaradi prodaje blaga brez označenih cen: Lapajne Ivan, kemični izdelki, Predovičeva ulica 26, ovaden sodni oblasti.
Zaradi nedovoljene porabe računov, gla-sečih se na tretje osebe: Bergamt Benjamin, trgovski zastopnik, Mahničeva uilica 8, ovaden sodni oblasti.
Zaradi zlorabe živilskih nakaznic: Rosicar Ludovik, gostilničar, Florijanska ulica 13, ovaden sodni oblasti, zapora obrtnih prostorov za 3 mesece.
Zborovanje krsjaških obrtnikov
V beli dvorani hotela »Union« na Miklošičevi cesti je bilo preteklo nedeljo zborovanje krojaških obrtnikov, ki se ga je udeležilo okrog 200 krojačev, šivilj in mo-distk. Prisotni so bili tudi obrtniški izvedenec pri Visokem komisariatu cav. dr. Silvio Alesani, načelnik krojaške skupine Franc Može, načelnik krojaške cbrti Josip Jelovšek, načelnica šiviljske in modi^tske obrti Fran;a Seljak in tajnik obrtniške sekcije dr. Josip Tomš č. Načelnik skupine Može je otvoril zborovanje in je pozdravil izvedenca Visokega komlsariata ter ga prosil, naj izrazi Eksc. Visokemu komisarju vdano zalivalo pripadnikov vse široke za dobrohotno zanimanje v njen prilog.
Dr. Alesani je nato izčrpno poročal o novi organizacijski razporeditvi stroke v okviru obrtniškega odseka Zveze industrij-cev in obrtnikov in v enotni skupnosti Zveze delodajalcev ter o delovanju na raznih organizacijskih in podpernih področjih. Voditeljem je izrazil priznanje za tvorno delo, ki so ga opravili v korist posameznih strok. Nato je govoril načelnik krojaškega obrta Jelovšek, ki je obširno pojasnjeval nove delovne pogodbe in nove tarife po kategorijah krojaške, šiviljske in modistske obrti. Nato so bile posamezne obrti porazdeljene v razne kategorijs, kakor se nanje opirajo pogodbe in tarife. Tajnik dr. Tomšič je poročal o delovanju sekcije, njenem pcslovanju v posameznih primerih in že posebej o oskrbi posameznih kategorij s surovinami in šivalnimi potrebščinami. Sledila je razprava in so voditelji dajali odgovore na posamezna stavljena vprašanja. Nazadnje so vsi prisotni odobrili delo, ki so ga opravili voditelji. Zborovanje je tedaj načelnik skupine zaključil. Zahvalil se je vsem prisotnim za njih številno udeležbo.
§f g tw ©
Mciuski «krepi rroti
špekulaciji z delnicami
Da omeji špekulacijo z delnicami ki je imela za po?!edico pretiran dvig borznih tečajev delnic, je nemška vlada lani ob koncu leta izdala naredbo. po kateri je moral vsakdo, ki je od izbruha vojne kupil več kakor za 100.000 mark delnic, te delnice prijaviti. Že takrat je bilo napovedano, da bo predpisana prisilna prodaja teh delnic. Sedaj je nemški državni gospodarski minister izdal izvršilno naredbo, po kateri se morajo prijavljene delnice na zahtevo državnega gospodarskega ministrstva v celoti ali delno prodati nemški Reichsbanki. in sicer po enotnih tečajih za vrednostne papirje, ki so veljali 31. decembra 1941. Odkup se ne izvrši jwoti gotovini, temveč proti plačilu v državnih zakladnih bonih, ki pa ostanejo blokirani pri Reichsbanki in sme Reichshanka dovoliti prodajo le v izjemnih primerih. Tako odkupljene delnice bo državno gospodarsko ministrstvo porabilo predvsem za reguliranje tečajev delnic na borzah in za eventualno odprodajo v manjših zneskih v svrho stalne naložbe. Nova naredba tudi predpisuje, da mora vsakdo, pri katerem bi vrednost v teku vojne kupljenih delnic z novimi nakupi dosegla 100 tisoč mark, te delnice prijaviti. Po potrebi lahko ministrstvo mejo 100.000 mark tudi zniža
Po uradni cenitvi je bilo prijavljenih v začetku leta za okrog 1 milijardo mark delnic, ki so bile kupljene cd posameznikov po izbruhu vojne. Od teh delnic okrog 30 °/o ne bo prišlo v poštev za prisrilni odkup, ostale prijavljene delnice (za okrog 700 milijonov mark) pa bodo zaenkrat prisilno odkupljene le v določenem odstotku. S tema ukrepi se bo go-tovo bistveno zmanjšalo zanimanje posameznikov za nakup delnic in bo ta ukrep brez dvoma vplival na tečaje, ki so lani dosegli nezdravo višino.
Gospodarske vesti
= Dodatek k naredbi o cenah vin. V
»Službenem listu« z dne 17. t- m je objavljen dodatek k naredbi o cenah vin, ki določa naslednje: Med vina I. vrste se štejejo še naslednja bela vina: Torre Gulia in Succo, Rivadoro ter črna vina: Terme-no, črni burgundec in istrsko črno vino. Med vina ITI. vrste pa se štejejo še: kraški teran, in refošk (Udine-Pola).
= Konjunktura v italijanski industriji slamnikov. Glede na racioniranje tekstilnih izdelkov v skoro vseh evropskih državah je naraslo povpraševanje po slamnikih, zlasti ženskih. To priliko je izkoristila močno razvita italijanska industrija slamnikov, ki beleži znatne uspehe posebno pri izvozu. Italijanska industrija slamnikov je osredotočena v Toscani in Emiliji, kjer se pridobiva tudi največji del potrebnih surovin. Razvita pa je ta industrija tudi v Milanu ter v pokrajini Ascoli Piceno. Po vsem svetu pa so znani slamniki iz Firen-
ze, takozvani »florentinerji«. Slamnike izdelujejo iz najrazličnejših surovin, iz žitne slame, riževe slame, raznih redkih trav, lesenih vlaken, rafije itd. Italijanska industrija slamnikov lahko krije gl^e kakovosti in oblik vsako povpraševanje iz inozemstva. Zato je razumljivo, da gre vedno večji del proizvodnje v inozemstvo, kar je tembolj pozdraviti, ker se pri proizvodnji uporabljajo izključno domače surovine.
= Iz trgovinskega registra. Vpisala se je Gradbena komercialna družba z o. z. v Ljubljani (prevzem, projektiranje in izvrševanje vsakovrstnih gradenj, kakor cest, železnic, mostov, visokih stavb, vodnih in tainih stavb, izvrševanje vseh gradbenih poslov in obratovanja vsakovrstnih delavnic stavbene stroke; osnovna glavnica 76.000 lir; poslovodja: inž. arh. Jože Brodnik v Ljubljani).
= Iz zadružnega registra. Vpisala se je Nabavna zadruga urarjev in zlatarjev za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani (upravni odbor: Janko Jazbec, Jaikob Vilhar, Alojzij Fuchs, Radoslav 2ejn in Franc Ba-zelj).
= Ureditev prodaje drv v Zagrebu. Zagrebško mestno poglavarstvo je izdalo odredbo glede ureditve prodaje drv, po kateri smejo trgovci na vsako potrošniško izkaznico prodati največ eno klaftro nežaga-nih drv, sicer pa po 100 kg žaganih in cepljenih drv za vsakih 10 dni.
= Hrvatska ustanavlja postajo za geji-tev ostrig. Hrvatsko ministrstvo za kmetijsko gospodarstvo je sklenilo ustanoviti v južni Dalmaciji v Malem Stonu poskusno postajo za gojitev ostrig.
= Nov nemško rumunski trgovinski sporazum. Te dni je bilo v Bukarešti zaključeno zasedanje nemško-rumunskega stalnega gospodarskega odbora, prt čemer je bil sklenjen dodatni trgovinski sporazum, ki ureja bodočo trgovinsko izmenjavo na dosedanji osnovi. Kakor poroča »Völkischer Beobachter«, je računati z na-daljno poglobitvijo blagovne izmenjave, pri čemer bo prišlo vpoštev zlasti vojno važno blago. Na tem področju je Rumunija že doslej pokazala velike napore, zlasti glede dobav mineralnega olja. Pa tudi Nemčija je s svojim izvozom v Rumunijo mnogo pomagala Rumuniji, pri čemer je upoštevati zlasti tudi obsežne debave vojnega materiala. Tudi če se te dobave vojnega materiala ne upoštevajo, je vrednost nemškega izvoza v Rumunijo še vedno nekoliko večja, kakor vrednost rumunskega izvoza v Nemčijo, tako da dobi Rumunija za svoj izvoz "v Nemčijo enako vrednost produktivno uporabnih dobrin. Zato tudi v nemško rumunskem klirinškem računu ni prišlo do kakega večjega salda. V novem sporazumu pa je predvidena možnost, da nastane večji saldo v korist ene ali druga države. Za ta primer je predvideno, da se vojne važne dobave v vsakem primeru iz-vrše ne glede na obstoj večjega salda v klirinškem plačilnem prometu. Nadalje je v novem sporazumu določeno, da mora ostati obseg blagovne izmenjave v določenem okviru ne glede na eventualne spremembe cen.
— Borba proti poplavam na Madžarskem. Zaradi znatnih padavin in visokega snega, ki se je pričel spomladi topiti, se mora Madžarska tudi letos hudo boriti proti poplavam v nižini med Donavo in Tiso. Spomladi leta 1940. je voda poplavila v tej nižini 750.000 ha, lani je bilo poplavljenih 500.000 ha, letos spomladi pa 640.000 ha. Kakor se lani do jeseni ni dalo izsušiti celotno poplavljeno ozemlje, tako bo tudi letos precejšnja površina ostala do jeseni pod vodo, in sicer zaradi tega, ker so nove padavine povzročile nove poplave. Madžarsko ministrstvo za kmetijstvo je v zadnjih treh tednih izsušilo 115.000 ha. Poplavljeno področje, ki je spomladi znašalo 640.000 ha, se je zaradi obilnih padavin pozneje celo povečalo na 860.000 ha. V začetku junija pa je bilo poplavljenih le še okrog 285.000 ha. Izsušitev je zahtevala ogromne napore. Ministrstvo za kmetijstvo je za izsuševalna dela izplačalo 780.00Ò dnevnih mezd. črpalke pa so izčrpale 1.4 milijarde metrov vode. črpalke še sedaj dnevno izčrpajo en in pol milijona kubičnih metrov vode. Posušeno ozemlje je bilo takoj obdelano in je država dala na razpolago potrebno seme.
= Švicarska trgovinska mornarica. Zaradi težkoč. ki so nastale pri prekomor-skem prevozu v teku vojne je Švica v teku lanskega leta pričela organizirati svojo lastno trgovinsko mornarico. Švicarske ladje, ki plovejo pod švicarsko zastavo, imajo svojo domovinsko luko po večini v Genovi. Sedaj poročajo, da sta bili ustanovljeni nadaljnji dve švicarski paroplov-ni družbi, tako da ima Švica sedaj 5 paro-plovnih družb, ki imajo skupaj 11 ladij s 37.500 brutoregistrskimi tonami. V kratkem se bo tem ladjam pridružila še dvanajsta ladja, ki je že kupljena in leži trenutno v Rio de Janeiru.
Letno gnojenje sadnega drevja
Sadje nam zlasti zdaj mnogo odleže v prehrani. Zato moramo skrbeti za to, da bo pridelek vsako leto čim večji. V ta namen daje g. Andrej Skulj v glasilu Sadjarskega in vrtnarskega društva poučen nasvet, kako naj poleti gnojimo sadnemu drevju, da bo rodovitnost kar največja.
Kadar je mnogo cvetnega pop ja, lahko pričakujemo tudi dobro sadno letino. Toda cvetne popke, iz katerih se bo razvilo prihodnjo pomlad cvetje, nareli sadno drevje v drugI polovici letošnjega leta in ne šele jeseni, kakor se vobče misli. Zlasti živahen je razvoj cvetnih popkov v avgustu in septembru.
Pogrešilo je mnenje, da pospešuje rast in razvoj cvetnih popkov opešanje sai nega drevja v rasti. Nasprotno, sadno drevje moramo ohraniti v dobri moči za daljšo vrsto let; za tvorbo in bogat razvoj cvetnih popkov pa potrebuje sadno drevje obilo redilnih snovi, ki se nabirajo v listnih popkih in jih spreminjajo v cvetne. Zato moramo prav v času tvorbe in razvoja cvetnih popkov drevju pomagati s primernim gnojenjem. Pomanjkanje hrane v letnih mescih ali več časa trajajoča suša, fei ovira ali celo onemogoča drevju sprejemanje hrane, ovira ali celo povsem onemogoči tvorbo cvetnih popkov.
Da si zasšguramo ali vsaj izboljSamo
pridelek za prihodnje leto, pomagajmo sadnemu drevju že v juniju. Pognojimo ga takoj po košnji z gnojnico, ki ji do i arno kalijeve soli in superfosfata. Mesto kalijeve soli vzamemo lahko tudi pepel.
če raste sadno drevje na travnatem svetu, kar je pri nas običajno, trpi ugoden razvoj cvetnih popkov ne samo zaradi pomanjkanja zadostne hrane, marveč pogostokrat tudi zaradi suše, zlasti v bregovi tih in prisojnih legah, če zalivamo z razredčeno gnojnico in z dodatki zgoraj navedenih umetnih gnojil po travi, prodre sicer nekaj redilnih snovi do drevesnih korenin, vendar ne dovolj, ker jih mnogo prestrežejo travne korenine.
Izdatno pomagamo drevju če napravimo pod kapom dreves več lukenj ali zasekamo z rovnico več odprtin v katere nalivamo razredčeno gnojnico z dodatki zgoraj omenjenih umetnih gnojil. Se boljše pa izvršimo gnojenje, če napravimo pod kapom drevesa plitev jarek, v katerega nalijemo gnojnico.
Slabo rastoče drevje se bo po poletnem gnojenju in zalivanju poživilo in opomoglo ter nastavilo obilo cvetnih popkov. Drevja, ki bujno raste pa ne nastavlja cvetnih popkov, ne gnojimo z gnojnico, ampak le s kalijevo soljo ali pepelom ki superfosfatom,
KULTURNI PREGLED
Cankarjev „Kralj na Retaj-
novi44 v Dragai
Iz razgovora z režiserjem J. K o v i č e m
Minila so tri loia, odkar je bila ta Cankarjeva drama zadnjič uprizorjena na našem dramskem odru Bilo je o priliki gostovanja mariWskega gledališča, ki je delo odigralo z lepim uspehom.
Z uprizoritvijo ob sklepu letošnje sezone bo dopolnjen repertoar z našim na j bistvena j ši.m dramatikom, brez katerega sii ne morente mislit' našega gledališča. Da ga ne širejemo samo mi med naše največje dramatike, nam najbolje dokazuje dejstvo, da je že leta 1928 prevedel prof. B. C aH v i »Kralja na Betaj novi« v italijanščino in napisal o njem zelo zanimivo študijo.
Igra je po svoji dramatiki, zgoščenosti dejanja. oblikovanju značajev in medsebojnih odnosih oaeb. v dobri uprizoritvi ena izmed Cankarjevih nesporno najboljših dram.
Letos je preteklo 40 let, odkar je bila napisana. In če jo gledamo danes, vidimo, da ni prav nič izgubila na svoji umetniški dojmljivosti in intenziteti — znamenje vsake prave, resnične umetnine —, temveč da vpliva vedno znova s svojim življenjskim u tri pora.
Pred leti. ko je imela priti prvič na oder. so se oglašali pomisleki glede njenega uspeha. Izkazalo pa se je. da je imela kljub vsemu prodoren uspeh, ki ji je ostal zvest vse do danes, pa naj je kritika tudi opozorila na nekatere tehnične ned ost a tke. Dejanje je tako sočno in dramatično napisano in za igralce tako prijemi j ivo. da občinstvo na tehnično stran sploh ne polaga važnosti, temveč sodoživlja dogajanje in glavno jedro drame. Cankar se je sam dobro zavedal nekaterih nelogičnosti, vendar sta mu bili važnejši cd tehn;čne forme jasno izražena md^el in občutje. V tem ima skupnost z nekaterimi velikimi tujimi dramatiki (Ibsan, Hauptmann, Strindberg), ki jih je mestoma zanesla intuicija preko razumskega ustvarjanja tehničnih podrobnosti, tako da kažejo nekatera njihova dela res tehnične nedostatke, ki jih pa bogato odtehta spontanost genialne misli. V tehnično do-gnano obliko vklenjena drama mnogokrat izgubi na intenziteti izraza. Občinstvo pa takih nazuik pona j večkrat ne opazi (zaznamuje jih kritika), ono živi samo pod vplivom dejanja, ki ga, če je močno (pa najsi bo tehnično popolno ali ne) potegne za seboj, ali pa pusti hladnega. In tudi pri tem Cankarju se je izkazalo, da sledi občinstvo verno vodilni misli igre: Nasilje (Kantor) se zaradi svoje nemorale prej ali slej samo v sebi zruši m zato zmaga junak Maks nad
»junakom« Kantor jem *
Letošnjo uprizoritev je zrežiral Jože K o v i č. Igrali bodo: Kantor ja Pavle Kovic, Hano Gorinškova, Francko Kraljeva, Nino Simčičeva Krneča Košič. Maksa VI. Skroinšek, župnika J. Kovic, Bernota Na-krst, sodnika Gorinšek, njegovo ženo Kovi-čeva, Lužarico Starčeva, oskrbnika Košuta, kmete: Mailec. Verdom ik, Vertm, Gale, Brezigar, Raztresen.	Aleša SI.
ZAPISKI
Gostovanje Zlate Gjungjenac. V srcedo je zopet gostov ala v naši Operi nje dolgoletna pri m adona ga. Zlata Gjungjenac. Nastopila je v »Traviati«, v eni svojih najuspešnejših. igralsko in pevsko najsrečnejših vlog, ki ustrezajo v polni meri njenemu ter.) pera nem tu in velikim sposobnostim. Kako sirotko popularnost sii Je pridobila ga. Gjungjenac v Ljubljani, je pričate polno gledališče. Občinstvo je z veliko pozornostjo in z vidnimi simpatijami sledilo njeni igri in [o po dejanjih živahno pozdravi j allo. Prav lep uspeh so dosegli tudi nekateri drugi nastopajoči, predvsem V. Janko. Nova predstava »Travnate« z go. Gjungjenčevo je zapustila s svojimi kvalitetami kar najboljši vtis.
Vprašanje enotnega izgovora in naglasa, ki je največji problem zbornega govora, za katerega so se v zadnjih letih po vsej pravici zavzemali nekateri naši jezikoslovci, je še vedno pereče tud.i na širokem področju italijanskega jezika. V eni zadnjih številk »Corriere delila Sera« je znani kritik Ugo OJetti pusal o pravkar izišlem priročniku Enrica Bianchija »Come si dice. Manuale di pronuncia e di seritura« Spričo velike važnosti, ki jo še imajo v italijanskem kulturnem življenju narečja in spričo močnih tendenc po dopolnitvi notranjega zedinjenja, kakor ga zahteva ugled močnega naroda, se pojavljajo tudi težnje po dovršiitvi jezikovnega procesa v smislu jxmem enotnega zbornega govora, ki «a je označil Carducci kot »ideal relativne uniformnosti v inteligenčnem govoru«, besede, ki jih Ojetti navaja s poudarkom. Iz Ojettijevega poročila pa je videti, da se glede izgovorjave in naglasa še vedno pojavlja dilema Firenze ali Rim? Firenze so staro središče Toskane in rojstno mesto italijanskega književnega jezika, kateremu so dale že zgodaj velike vzore v poeziji Danteja in Petrarca in v prozi Boccaccia. Bianchijev priročnik se oklepa fiorentinskega govora. Rene Chiodali pa je izdal za uporabo pri EIARu, ki ima sedaj največjo vlogo v ustalitvi enotnega zbornega govora, knjižico »Prontuario di pronunzia e d; ortografia«, ki sta ga redi-girala znana jezikoslovca Bertoni in Ugolini. Ta priročnik poudarja rimsko izgovarja vo književnega jezika kot odločilno. P# tem seveda ni mišljeno rimsko narečje, marveč govor inteligence, ki rabi književni je-z;k. Vpliv Rima na sedanji italijanski jezik je čedalje večji, zakaj »Rim je sedaj največja kovačnica današnjega jezika«. Že razlika med navedenima dvema priročnikoma kaže, da so nekatera vprašanja enotnega izgovora in naglasa ostala še vedno nerešena in da bi samo avtoritativni odlok mogel določiti enotno rabo- ter tako do zadnjega uni-ficirati književno izgovorjavo in naglas. Problem. ki je v slovenščini še mnogo težji in mnogo manj urejen.
Lojze Perko je razstavi! v izložbenih oknih A. Kosovega umetniškega salona v prehodu nebotičnika sedem svojrih najnovejših del, oljnatih slik, ki pričajo vse o resnem stremljenju mladega umetnica. Zlasti slika »Drvarji ob Cerkniškem jezeru« govori o njegovem napredku, ki je viden v stikarsko-tehničnem obvladovanju predme-ta. Poetično nadahnjeni in čustveni sta njegovi pokrajinski sliki v sinjesrebrnkastem tonu, ki jim je motiv tudi okolica Cerkni-
škega jezera. Realistično pojmovan i» krepko podan je n;egov »Starec«, svež in nežen v barvah je portret »Deklica« Povsod pa je viden napredek tako glede pojmovanja kolorita. kompozicije ali umetniške perspektive.	(c- g»)
O romanih G. D'Annunzia je objavil junijski zvezek revije »Primato« študijo Adriana Sereni ja, ki se bavi predvsem z značilnim razvojem D'Annunzieve pripovedne tehnike od zbirke «Terra vergine do proze ki kaže poslednjo zmago nad naturalizmom in da.e prozi, kakor j« »Contemplazione della morte«, značaj miselne, umetniške in stilistične sinteze
Italijanske študije o sodobnih nemških pisateljih. Italijanski germanist m slovstveni kritik Bonaventura Tecchi je zbrai v obsežen zvezek svoje članke in kritike o novejših nemških pisateljih. Knjiga z naslovom »Scrittori tedeschi del Novecento« je »zšla pri Parentiju v Firenzi.
Bolgarski carski simfonični orkester go-
stuje pravkar v Zagrebu, kjer je imel včeraj rugi koncert s skladbami Beethovna, Martuccija, Schuberta, Paganinija in Sto-janova. Dirigira Saša Popov.
O najboljši antologij češke lirike, J. B. Capka letos izišli knjigi »Sestry v kràée«, poroča »Meridiano di Roma« dne 14. t. m. v daljšem članku iz peresa J. Budačka z naslovom »Sorelle in bellezza«.
70 letnica Wagner Jevega gledališča v Bayreuth« poteka letos. Temeljni kamen zanj je položil Richard Wagner na svoj 39. rojstni dan. Ob tej priliki S0 v starem bay-reutskem gledališču izvajali Beethovnovo IX. simfonijo °b sodelovanju najboljših godbenikov iz Berlina. Münchena. Dresde-
na in Dunaja.
Obilen profesorski naraščaj. »Meridiano di Roma beleži, da je letos v Italiji 18.000 novih kandidatov za pouk na srednjih šolah.
*	Šahovski turnir v Solnogradu. Vse
partije 4. kola, ki so bile prekinjene, so se končale remis. Iz prekinjenih partij v 5. kolu je Schmidt uveljavil svojo materialno premoč nasproti Stoltzu in ga v 42. potezi matiral. Največ zanimanja je bilo za partijo med svetovnim mojstrom dr. Aljehi-nom in njegovim nasprotnikom Keresom. Slednji je slabo nadaljeval svoj napad, Aljehin je dobil kmeta in se je moral konč» Keres vdati. Stanje po prvem delu turnirja je bilo naslednje: Bogoljubov 3 in pol, Keres 3, dr. Aljehin 2 in pol, Stoltz, Junge in Schmidt po 2 točki. V nedeljo se je začel drugi del ali 6. kolo turnirja. "Splošno zanimanje je spet vzbud'la ìTra med dr. Aljehinom in Bogoljubovem. Ob prekinitvi partije je imel Bogoljubov boljši položaj, pri nadaljevanju pa se je slika spremenila. Bogoljubov je Izgubil figuro in obenem partijo. Schmidt in Keres sta igrala neodločeno. Junge je proti Stoltzu dobil najprej kmeta in potem še enega, nakar je bila igra prekinjena, ko pa bi se morala nadaljevati, se je Stoltz vdal. V 7. rundi je prišel na vodstvo dr. Aljehin. S premišljeno igro je odbil napad Schmidta in dobil partijo. Bogoljubov je proti Stoltzu igral zelo hitro, zašel v slab položaj, nato izgubil dva kmeta in se vdal. Dolgotrajna partija med Keresom in Jungeom se je končala neodločen® kljub temu, da je imel Junge kmeta več. Mojstri so se po 7. kolu zvrstili takole: dr. Aljehin 4 in pol točke, Keres 4, Junge in Bogoljubov 3 in pol, Stoltz 3, Schmidt 2 in pol.
*	Preprost kmet odličen detektiv. S francosko švicarske meje poročajo o izredno zanimivi dogodivščini, ki jo je imel kmet. Jean Blencourt. Mož je opazil, da mu vidoma zmanjkuje slama v njegovih stogih in dasi je skrbno pazil in stražil ni mogel odkriti tatu. Slama pa je kopnela kakor sneg na poletnem soncu ln Blencourt je uvidel, da ima opravka z zelo skrbnim tatom, ki pri svojih nočnih pohodih ni raz-tresel niti bilke, ki bi kazala sled za zli-kovcem. Naposled se je prebrisani kmet sam domislil sredstva, da je ujel tatu in mu nesporno dokazal tatvino, šel je v mraku in vse slamnate sEoge potresel s fcon-feti, malimi raznobarvnimi okroglimi papirčki ter šel mirno spat. Res je isto noč tat zopet prišel po slamo in je tudi to pot skrbno pazil, da ni raztresel niti ene bilke. Pri tem pa v temi ni videl, da je od 1^-aja tatvine pa do svojega doma napravil prav razlcčno črto iz raznobarvnih papirčkov, ki mu jih je nastavil premeteni Blencourt. Ko je slednji prišel drugo jutro na lice mesta, je takoj uganil položaj, stopil k orožnikom in šli so po sledu raznobarvnih papirčkov, ki je držal v hišo Alberta Fiorec-qua, znanega dolgoprstneža in nepridiprava. Spričo tako jasnih dokazov tat nI mogel zanikati svoje krivde. Dejal je samo, da bo njegov posel poslej skoro nemogoč, ako se bodo vsi kmetje lotili tega načina, ki ga je izumil Blencourt.
*	Po klepetanju sta zamenjali otroka, ženske si imajo že v mirnih časih mnogo-kaj povedati, še več tega pa v vojni. Jako obširen in vsebinsko posebno tehten je pač moral biti pomenek, v katerega sta se zapletli dve gospodinji, ki sta se sestali pri nakupovanju življenskih potrebščin v trgovini nekje pri Monakovem. Ko sta se po dolgotrajnem pomenku poslovili, sta zamenjali otroška vozička in sta odpeljali tuja dojenčka domov, šele doma sta odkrili pomoto. Izprava sta obe mislili, da sta jima bila tuja otroka podtaknjena 'n sta s svoje strani alarmirali sosede in orožnike. Naposled se je zadeva le pojasnila in vzbuja mnogo veseloetJ. Zdaj šele imajo ženske v tistem kraju o čem klepetati!
u— Obilen plen Kr. Kvesture. Organi kriminalnega oddelka so v zadnjih 14 dnevih zaplenili pri raznih neprid pravih mnogo ukradenih predmetov. Med drugim je policija zaplenila: 3 velike rjave kovčege, dve aktovki, dve uri budilki, pet porcelanastih krožnikov znamke »Fiume«, moško temnorjavo obleko, moško zimsko sivo suknjo, več rjuh, belo na roke vezeno posteljno pregrinjalo, moški rjav dežni piašč, moško spalno sratco z monogramem I. B., moške drap hlače dolge, moški temnosiv suknjič s telovnikom, moški svetlosiv suknjič; nadalje: električni likalnik in električni kuhalnik, belo moško srajco, dve porcelanasti skledici za kavo s krožniki z monogramom modre barve P. Z., par rjavih nizkih moških čevljev in par prav takih čevljev črne barve ter še mnogo druge drobnarije sumljivega izvora. Ker latniki še niso ugotovljeni, naj se prizadeti zg:%-sijo na Kr. Kvesturi v sobi štev 20 med 9. in 12. in 16. in 18. uro.
u— Namesto venca na grob gospe štefice Fiasove poklanja tvrdka Pr. Kotnik, Vrhnika. mestnim revežem trnovskega okraja 300 lir
u— Opominjamo hišne posestnike na te dm objavljeni poziv mestne občine, naj brez odlašanja takoj očedijo posebno pritličja svojih hiš ter naj to opozorilo smatrajo za popolnoma resno, da mestno poglavarstvo ne bo prisiljeno k odločnejšim korakom, de t» dni naj hišni posestniki očedijo htSe vsaj tako visoko kot so zamazane ter Se na njih ie pozna, kje »o bili razni znaki ia napisi v naglici izbrisani, ostrgani ali razkopani, da nekatere hiše zlasti pod !n med pritličnimi okni še sedaj kazi polne marog in lukenj.
u— Smrt blage ione. V sredo je preminila soprega šolskega upravitelja v pokoju ga. Josipina Perkova. Pokojna je že delj časa bolehala, njena smrt pa je kljub temu presenetila vse prijatelje in znance. Gospa Josipina je bila dobra seproga in mati. S svojim možem sta lepo vzgojila svoje otreke in jima ugladila pot v življenje. Na zadnji poti bodo blago gospo spremili v petek ob pol 15. iz kapele sv. Jožefa na Žalah na pokopal šč« k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Užaloščenim svojcem izrekamo naše teplo sožal;'e.
n— Sestanek poljedelskih delavcev. Pokrajinska delavska zveza — s'ndikat po-lje»^skih d si ave e v v Ljubljani, vaìxi vse poljedelske delavce — kmečke hlapce, de-k:e in rin'narjc iz Ljubljane in okolice, da se udeleže sestanka poljedelskih delavcev, ki se bo vrši v nedeljo dne 21. junija ob 10. uri dopoldne v pisarni Oddelka poljedelskih delojemalcev v palači Delavske zbornice, Ljubljana. Miklošičeva c. 22, II. nadstropje. Na dnevnem redu sestanka je razjasnitev osnutka kolektivne pogodbe 7a zvišanje plač poljedelskih delavcev. PDZ vabi vse zainteresirane delavce, da 3e sestanka sigurno udeleže.
u— Gospode zdravnike, ki se bavijo s privatno prakso in izdajajo zdravniška izpričevala za dedatne deleže za bolnike, vabi mestni fizikat, da se današnji petek 19 t. m. točno ob 18. uri zanesljivo zglase v prostorih mestnega fizikata v Mastnem domu, kjer bodo dobili važne Informacije v zadevi dodatnih deležev za bolnike obenem pa tudi formularje zdravniških izpričeval, ki jih je založil Prevod in so sedaj za omenjene primere obvezni
u— Promocija. Dne 16. t. m. je bil promoviran na zagrebški medicinski fakulteti za doktorja vsega zdravilstva gosp. Marko Koršič iz Ljubljane. Čestitamo!
Iz Novsga mesta
n— Življenje in smrt.. V maju je bilo letos v novomeški kapiteljski župniji rojenih 24 otrok, od tega 9 deklet in dva mrtvoro-jenčka. Umrli so Mrak Jožef iz Brusnic, Paskalič Ivana iz Mokronoga, Kvas Marija jz Trebnja in Meršol Jože iz Novega mesta.
n— Nož si je po nesreči zasadil v trebuh.
Pri rezanju usnja je 19 letnemu čevljarskemu pomočniku Premru Francu iz Novega mesta čevljarski nož pri rezanju podplatov tako nesrečno zdrsnil z usnja, da se mu je zasadil v trebuh in mu povzročil nevarne poškodb? v trebušni votlini. Ponesrečenca so takoj prepeljali v kandijsko bolnišnico, kjer se pa ž« nahaja izven nevarnosti.
n— Pomočniški izpiti. V nedeljo dopoldne so bili v poslovnih prostorih Skupnega združenja obrtnikov v Novem mestu pomočniški izpiti iz kovaške, ključavničarske, kleparske in krojaške stroke Izpit je polagalo 10 vajencev. Vsi so izpit opravili in pokazali prav zadovoljivo znanje. Pomočniki so postali: v krojafki stroki: Pust Anton. Perko Jože in Gorše Alojzij; v kovaški: Blatnik Bogomir. Blažič Franc, Kmet Ladislav in Puc Izidor; v ključavničarski: Grgič Anton in v kleparski: Poto-čar Rudoif in Janko Karol.
n— S češnje je padel. V Potovem vrhu pri Novem mestu je obiral češnje 9 letni posestniški sin Ivan Kocijan Nenadoma pa se je pod njim odlomila veja m deček Je padel tako nesrečno s češnje, da si je zlomil desno roka
Iz Spodnje šfaferskt
O okrožnem dnevu v Ljutomeru poročajo štajerski dnevniki, da se je preteklo soboto in nedeljo zbralo iz vsega okrožja 500 vidnejših pripadnikov Heimatbunda. Med drugimi je prišei tudi zvezni volja Steindl, ki je spet obširneje obravnaval spodnješajerske zadeve. Nato so bila razna strokovna posvetovanja krajevnih, celič nih in blokovnih vod-Ueljev. V nedeljo zjutraj je bila jutranja slovesnost v ljutomerskem hrastincu, kjer ie najprej igrala godba, nato pa je funkcionar Lackner govoril o večnosti nemškega naroda. V Ljutomeru sta bili prirejeni tudi dve razstavi. Okrožni dan je bil zaključen z zborovanjem na Glavnem trgu, kjer je Franc Steindl govoril o nemški zmagi, ki jo bo deležna tudi Spolnja štajerska.
Zaradi nabave kmetijskih strojev so začeli na Spo.lnjem štajerskem ustanavljati vaške strojniške skupine. Da bi se sposobni možje lzvežball z ravnanjem s stroji, so bili zastopniki krajevnih skup'n povabljeni v poseben tečaj na kmetijski šol v Št. Jurij ob južni železnici. »Tagespost « pravi, da je 25 kandidatov opravilo izpite, čeprav ob začetka tečaja 9 tečajnikov ni znalo niti ene nemške besede.
Vpisovanje v ljudske šole v Mariboru in okolici bo v pone leljek 22. t. m. ves dan. Starši morajo vpisati svoj« otreke, ki so se rodili v koledarskem letu 1936. Redni pouk se bo priče] v soboto 29. avgusta ob 8. zjutraj.
Živinski sejmi v Sevnici ii» na Planini bodo odslej naslednje dni: t SsvnJci IT. februarja, 12. aprila, 20. septembra in S-novembra, na Planini pa 26. februarja. 5. aprila. 4. avgusta, 20. oktobra te cembra.
Za skrbnika kmečkih gozdov na Spodnjem štajerskem Je post* vi jen gosdar tež.
Evgen Carrara iz Gradca.
Telesno vzgojni nateca] in prireditve v Firenzi
priprave za sestanek mladine osnih držav
Ljubljana, 18. junija
V telovadnici GILL-a Je Zvezni pod poveljnik pregledal žensko skupino, ki bo sodelovala na telesno vzgojnem državnem natečaju v Montecatini. Mlade Italijanke v predpisanem kroju in popolnsm pohodnem redu so nosile nahrbtnike, vsebujoče opremo in potrebno telovadno orodje. Poleg mladih atletinj so se uvrstile ütorane to-variàice, ki bodo nastopile na fiorentinskih kulturnih prireditvah.
Pomen tega sestanka, prvega svoje vrste, ki ga organizirata generalno poveljstvo GIL-a v sporazumu s poveljstvom »Hitlerjugend«, je sedaj že znan. Začel se bo v Weimarju in zaključil v Firenzi. Sodelovala bodo tuja mladinska odposlanstva, in sicer Japoncev, Bolgarov, Hrvatov, Dan-
cev, Fincev, Rumunov, Portugalcev, Slovakov, Spancev, Madžarov, Holandcev, Belgijcev, Norvežanov in Švicarjev. Na tem sestanku se bo uresničilo neobhodno nujno kulturno sodelovanje potrebno, da se usmerijo zanimanja zadevnih držav proti novim nalogam ure. ki zapovedljivo bije v kvadrantu sedanje zgodovine.
Zvezni Podpoveljnik je pojasnil smotre obeh važnih mladinskih sestankov in dal odredbe, da bi tisti, ki so imeli srečo, da bodo sodelovali, vložili ves svoj trud za vidno in častno predstavljanje imena mesta Ljubljane. Kasneje se je Podpoveljnik razgovarjal tudi z mladeniči, ki se bodo udeležili fiorentinskega sestanka. Dal je povelja in nasvete ter končno izrekel vsem svoj pozdrav in tople želje za dober uspeh.
Obvezno cepljenje proti tifusu
Ljubljana. 18. junija
Cepljenje proti tifusu, ki je obvezno za razne poklice, bo mestni fizikat opravil tudi letos, in sdcer prihodnji teden od 22. do 27. junija.
To cepljenje obstoji v zaužitju 8 tablet v štirik zaporednih dnevih. Tablete je treba zaužiti na tešče, ker k tako zaužite razvijejo pričakovani zaščitni učinek preiti tako nevai nemu tifusu. Tudi najbolj občutljiv želodec te tablete, na tešče zaužite, brez vita k h moteni dobro prenese.
Mestni fizikat bo v svojih prostorih v Mestnem domu vsak dan prihodnjega tedna od 7.30 do 9. ure razdeljeval zaščitne tablete im nadzoroval zauživanje.
Za tv ccpijenje prihajajo v poštev v prvi vrsti mr'ekairice in služkinje, ki so zaposlene
z molžo, nadalje raznašalke in prodiajadke mleka, vse perice iin tudi vse nabiralke ia raznaialke perila.
Pravilno je, da začno vse s ponedeljkom ter bo tako cepljenje končano že prihodnji teden, četudi bi kak dan zaradi nepredvidenih ovir izpadel
Zauživanje tablet v daljših presledkih ni učinkovito. Sicer pa zaščitno cepljenje proti tifusu obvaruje človeka pred obolenjem le za omejeno dobo. zato se morajo vse že lani cepljene osebe sedaj znova cepiti.
Mestni fizikat bo za opravljeno cepljenje izdal pismena potrdila, ki jih bo treba cb revizijah predložiti oblasti. Cepljenje je obvezno in je vsiak neopravičen izostanek strogo kazniv.
Prva letošnja žrtev Krke
Novo mesto, 17. junija.
Lep- poletni dnevi privabljajo vsak dan na biegove Krke številne kopalce in posebno v opoldanskem odmoru kar mrgoli kopalcev. Kljub vsem idealnim naravnim kopališčem pa je Krka zaradi svojih globin in neštetih toplih in mrdih vrelcev marsikod nevarna in je zatorej previdnost vedno na mestu. Kdor ni dovolj krepak in izkušen plavač, ne sme plavati predaleč v Krko, posebno pa je nevarno skočiti raz gret v vodo, ker številni mrzli vrelci, ki bruhajo izpod gladine Krke, zahtevajo od srca težkih naporov. V sredo je Krka zahtevala svojo prvo letošnjo žrtev. Žalostni dogodek, ki je zbudil v Novem mestu mnogo obžalovanja, se je zgodil takole:
Na tako imenovanih »plitvinah«, tik pod glavno novomeško železniško postajo, je že od nekdaj najbolj priljubljeno kopališče novomeških železničarjev, ki posebno v opoldanskem odmoru rad skočijo z bližnje postaje za kako urico v to lepo kopališče, da se po napornem dnevnem delu malo osvežijo v valovih Krke. V družbi svojega tovariša železniškega sprevodnika Semru-ja se je tako šel opoldne po končanem de-
Prva razstava narodne poboinosti
Dne 19. julija bo otvorjena v Veneeii prva razstava narodne poboinosti, razstava, ki bo nedvomno uspela in se razvila v veliko manifestacijo ne samo zaradi novosti in originalnosti. temveč še posebno zato. ker bo mogla izražati z vsemi učinki in bogastvom sredstev duhovno moč pobožne m verne duše italijanskega naroda, moč. ki je skozi dogodke stoletij dominirala na trdem, toda nezadržanem pohodu Domovine in ki tudi danes goni z nezmotljivo odločnostjo in junaškim samopremagovanjem naroda, ki se bori v Rufiji. kakor se je bil včeral v Španiji v akciji za uničenje in definitivno likvidacijo boljševizma.
Razstava, na kateri sodelujejo vse italijanske pokrajine z raznimi objekti in materialom pobožne in verske vseoine zaobljubami. paramenti, tiskom, se bo zaokrožila v logično in harmonično celoto različnih in slikovitih vpogledov in izrazov narodne poboinosti ter razvija sedem poglavitnih tem: pobožnost v hiši. pobožnost pri delu po božnost na morju, pobožnost pri svečanostih narodu •konografija, pobožnost vojaka. Skozi vse teme 9ledi sinteza kot odlomki ie domačega okolja, oeniišč bivališče, procesije v hribih, jaslice, procesije na morju, jadra bandera. relikvije, sveta oblačila, posode. tisk in drugo bogato gradivo v okviru resne izbire.
iVa samem prestopu praga razstave v notranjosti se ho izraža! v hiši simboličen pomen prireditve, ki bo vezat obiskovalca v veri in mističnem razpoloženju skozi vse dvorane. Ma velikem stopnišču bo šel obiskovalec skozi dve vrsti vernih, razvrščenih ob straneh kakor pri procesijah ter oblečenih v karakteristične nošnje iz vstti delov kraljevine, kateri bodo sprejemali razne pollone verske narave. Na hodnikih bodo na ogled razni simbolični grafikoni ter velik mozaik iz časa Napoleor>a, last muzeja Carrer.
Za vse to bogato gradivo se je treba zahvaliti pobudi OND, kateri je Stranka zaupala nalogo, poveličati s popolno in suge-stivno predočbo pobožni utrip duše italijanskega naroda, in navdušenemu poletu ter sodelovanju duhovščine vse Italije.
Direktive predsedstva OND pred otvoritvijo počitniških ugodnosti
Zaradi vojnih časov ne bode imela letovanja Do pol avori stov v letošnjem palet ju tistih r » ner in obsegov kakor prejšnje čase. Vsak luksus se izključuje, ker imajo počitnice dandanes edini cilj in namen, nuditi Dopolavoristom pravi počitek in zasluženi odmor. Na razpolago bodo dani ho4efi vseh štirih kategorij, s katerimi so dogovor-j*ns posebne ugodnosti tm DoprAavortsteza celotni psntritm (stanovanje 1* hrwnm, *h Ktra nm obrok, tujskepremratna tmrm. prt*-metni davek ln vračunana napitnina), ven-dar zaradi danih razmer tn J* eobremenje-nosti žslsmic ne bo moglo potovati naenkrat v isti kraj vel ko pet aatb. Otvoritev in bivanje je mogoče za: morske letovišč»
lu tja kopat tudi 26 letni zavirač novomeške postaje g. Franc Semrov iz Novega mesta. Oba tovariša sta v največji vročini razgreta skočila v Krko. Spredaj je zaplaval Semru, za njim pa je plaval Semrov, ki je bil slabši plavalec in tudi šibkejše konstitucije. Ko je Semru priplaval do srede Krke i* se nato obrnil, na svoje veliko presenečenje ni več nikjer zapazil svojega tovariša Semrova. Misleč, da je tovariš že šel iz vode, je tudi on zaplaval na breg, vendar o Semrovu ni bilo ne duha ne sluha. Sprevodnik Semru je takoj zaslutil nesrečo in se nemudoma podal v vodo in s potapljanjem mu je po daljšem naporu uspelo, da je nesrečnega zavirača Semrova potegnil iz vode in ga spravil na kopno.
Semru si je dal mnogo truda, da bi Semrova obudil k življenju, žal pa je bila njegova usoda že odločena. Poznejša zdravniška preiskava je ugotovila, da je Semrova v vodi zadela kap, zaradi česar je utonil. Novica o nesreči se je naglo razširila v mestu ter vzbudila splošno obžalovanje.
Semrov je bil prijazen in marljiv delavec ki je užival splošno priljubljenost predvsem pri svojih stanovskih tovariših, ki ga bodo ohranili v trajnem spominu!
in kopališča od 15. junija do 15. septembra, gorska letovišča in kopališča od L julija do 30. septembra. Teh ugodnosti so lahko deležni vsi Dopolavoristi in sorodniki (rodbina), ki so èlani Dopolavori a ter so poravnali članarino za leto XX. Za vse informacije se je treba obrniti na pokrajinski Dopolavoro v Ljubljani.
Popusti na železnicah za Dopolavoriste
Zaradi velikega zanimanja za OND so državne železnice odobrile in potrdile ugodnost posebnega popusta v višini 70 % za leto XX v korist OND za vse nacionalne prireditve in manifestacije v organizaciji Doppiavo* a, ki se bodo vtšile v tekočem letu.
Ta ukrep državnih železnic v danem trenutku zasluži zanimanje vseh Dupolavori-stov, ki bodo tako lahko v velikem številu prisostvovali in sodelovali v raznih manifestacijah in prireditvah, ki jih ima Dopolavoro za letos v programu.
Iz Hrvatske
Direktni osebni promet med Hrvatsko in Madžarsko. Od 1. junija bo uveden med Hrvatsko in Madžarsko direktni osebni in prtljažni promet. Vozni listi za potovanje tja in nazaj bodo veljavni 4 mesece.
100.000 Hrvatov je zaposlenih v Nemčiji. V sredo je Dila v zagrebški Delavski zbornici majhna svečanost. Nemški poslanik Siegfried Kasche je zbornici poklonil Hitlerjevo sliko ob priliki odhoda stotiso-čega delavca na delo v Nemčijo.
Poostren nadzor nad društvi. Hrvatski korporacijski minister je z zakonsko odredbo pooblaščen, da po potrebi imenuje v društvih in ustanovah socialnega in humanitarnega značaja vladne komisarje. Z isto zakonsko odredbo je bil minister pooblaščen, da lahko posamezna društva ukine ali spremeni njih pravila. Premoženje razpuščenih društev in ustanov gre v korist države.
Iz Srbije
Sestanek nemške mladine. Nemška narodnostna skupina v Banatu je imela preteklo nedeljo v Pančevu svoj praznik: mladinski dan. Zbrala se Je mladina iz vseh krajev južnega Basata, da sprejme iz rok svojih vodij zastave, ki naj jih vedno vzpodbujajo k požrtvovalnemu delu za nemško osvobolilno borbo. Svečanosti so prisostvovali tudi zastopniki vojske. Po končani predaji zastav in govorih je bil mimohod pred voditelji nemške mladine iz Banata.
Smrtna kazen za verižnika. Neki beo-grajski pak je moko, ki jo je dobival od prehranjevalnega urada, namesto da bi jo «aleM med stranke, prodajal po višjih •«nah naprej. Policija ga Je najprej kazno-s 38 batfiuunl in 10 dnevi zapora. Ker M Je met ponovno pregrešil proti postavam, j« bil obsojen na smrt. Kupec moke,
Je z njo krmil svoje prašiče, je bti obsojen na 200.000 din denarne globe in 30 dni zapora, po presrts« kazni pa bo oddan v koncentracijsko taborišče,
S P O RT
Tu In tam
po atletskih progah
Spet nekaj novih razveseljivih izidov letošnje sezone
Švicarji so, kakor že pred kratkim spet, sestavili majhen pregled z mednarodnih lahkoatletskih terenov, kjer je se zdaj počasi skoraj pcvsod začelo novo življenje. Najboljše izide beležijo tod dosedaj še vedno Italijani, ki so spričo ugodnih vremenskih razmer lahko prej začeli in so s svojim Montijcm, ki je pretekel 100 m v 10.7, dalje z Lanzijem, ki je dosegel na 400 m čas 48 sekund, in Beviacquo. ki je na 10.000 m zabeležil čas 31:48.1, postavili tri prav lepe mednarodne znamke. Pri tem je vredno vedeti tudi to, da so bili vsi ti izidi doseženi brez konkurence, kar pomeni, da so italijanski atleti že sami po sebi v odlični formi.
V	ostalem imajo Italijani iz letošnje sezone pokazati tudi dva srednjeprogaša (Bertocchia in Vitalea), ki sta na 1500 m prišla pod 4 minute, kar je vsekakor čeden izid, čeprav še daleč ne dosega časov, ki jih je postavljal nekdanji italijanski prvak Beccali. Na 110 m z zaprekami je Caldana prišel na 15.5, toda boljše čase v tej disciplini imajo Švedi, od katerih je evropski prvak Lidrnan že dosegel čas 15 sekund, njegov rojak Larsson pa na 400 m 56.4.
Na Holandskem je bila atletska sezona otvorjena z velikim mitingom v Amsterdamu, kjer je neki Spree v odsotnosti prvaka Osendarpa dosegel na 100 m čas 10.7 v ostri konkurenci z drugim tekačem Hout-manom, ki so mu prav tako prisodili čas 10.7. Zabeležbe vredna je tudi znamka, ki jo je dosegla atletinja ßlankers-Koen na istem mitingu v skoku v višino, in sicer 1.65 m, ki spada gotovo med najvidnejše evropske rezultate.
V	moškem taboru obeta Francoz Lapo-inte še mnogo dobrega, saj je pred kratkim prekoračil znamko 1.90 m in niti ni manjkalo mnogo, pa bi bil prišel tudi preko 1.96 m. V Nemčiji sta se izkazala v tej disciplini Nacke in Maly z višinama 1.85 odnosno 1.88 m.
Tudi v metih je letošnji napredek prav zadovoljiv. Predvsem trajno narašča število kopjašev, ki mečejo preko 60 m; imenoma lahko navedemo Finca Pojanheimo s 63.24 m, Madžara Csnya z 62.50 m in Šveda Salomonsona s 60.92 m.
Skoraj senzacionalni atletski rezultati pa so bili zadnje me3ece javi jeni iz Amerike. Neki Harold Davis, ki študira na univerzi v Kaliforniji, je na 100 yardov dosegel nov svetovni rekord z 9.3, drug rezultat enake vrednosti pa je postavil zaprekaš Cochran, ki ie pretekel 440 yardov v odličnem času 52.2. Skakalec Kornelij Warmerdam, ki je po redu Holandec je s palico skoraj preskočil višino 4.80 m; ne glede na ta neuspeli poskus pa še vedno brani svoj lastni svetovni rekord s 4.74 m. Vse te poslednje
Številke pa so seveda iz Amerike!
* • *
Ker smo že pri rezultatih na tekališčih, dodajmo kar tukaj še nekaj zadnjih izidov, ki so bili preteklo nedeljo doseženi na velikem atletskem mitingu v Parmi in kjer je dosedanji prvak Campagner izboljšal svoj lastni rekord v skeku v višino od 1.96 na 1.98 m. Prireditev je bila prvenstvena za obe štafeti in pa v teku na 10 km. V prvi (na 4X100 m) je zmagalo moštvo Oberdana v času 42.6 in tudi v drugi (na 4X400 m) so bili najboljši tekači istega kluba, ki so osvojili prvenstvo s časom 3:23.3. V okvirnih točkah so bili razen v skoku v višino, ki smo ga omenili že prej. doseženi še naslednji najboljši izidi: v metu krogle 14.47 m (Profeti), v kopju 56.38 m (Rossi) in v kladivu 49.80 m (Taddiaj.
Selešim® š-s
K mednarodnemu teniškemu turnirja v Gcnovr. Kakor smo na kratko že zapisali, je na tem turnirju, kjer so nastopili tudi vsi najmočnejši Madžari in Hrvati, prišel do največ uspehov Italijan Cuccili. V semi-finalu je porazil svojega najnevarnejšega nasprotnika Madžara Asbotha, v finalu pa še svojega rojaka Romancnija. Kakor v singlih tako se gestie iz Hrvatske in Madžarske niso mogli do kraja uveljaviti niti pri nastopih v doublih.
K otvoritvi plavalne sezone v Italiji. Razen velike plavalne prireditve v Milanu, ki je bila v nedeljo na skoraj 2 km dolgi progi, in na kateri je zmagal stari znanec s takšnih prireditev domačin Signori, so imeli neko otvoritveno plavalno telano tudi
v Rimu, na kateri so prvič pregledali letošnji material za plavalne bazene. Plavalci so nastopili večinoma brez vsakega treninga in so zato rezultati kljub povprečnim znamkam še dovolj zadovoljivi. Na 100 m prosto sta se v dveh različnih skupinah pokazala najboljša Vittori iz Fiume s časom 1:05.8 in Brunelleschi iz Firenze v času 1:08.2. Na 200 m prosto je bil prvi Ognio iz Lazia v času 2:36.7. V mešani štafeti na 3X100 m je najboljša štafeta potrebovala čas 4:23.2.
K plavalnim dogodkom v severnih krajih. Na Holandskem so imeli pred kratkim plavalno tekmovanje med posameznimi mesti. Miting je bil v Rotterdamu, najboljše mesto pa je pripadlo Amsterdamu, od koder izvirajo vsi najboljši predstavniki holandskega plavanja. Na tem mitingu je dosegla Waalberg na 200 m prsno čas 2:59, Ria Feggelan na 100 m hrbtno 1:15 in mladi Van Markenstein na 200 m prosto 2:23. V skupni oceni je bil vrstni red takle: 1. Amsterdam, 2, Rotterdam, 3. Haarlem, 4. Utrecht.
K veliki cestni dirki za državno prvenstvo. To nedeljo bo na 245 km dolgi progi iz Rima preko Ternia in Rietia izvedena velika kolesarska prireditev na naslov italijanskega prvaka na cestah. Proga vodi po precej težavnem terenu ln bodo morali dirkači ponovno prevoziti precej občutne višinske razlike. Udeležba je dovoljena vsem kategorijam dirkačev in je bilo že dozdaj pripravljenih okrog 30 udeležencev, med njimi kot prvi vsi znani »kanoni« s cestnih in dirkališčnih dirk z dosedanjim prvakom Leoniem na čelu.
— Brisača spet dovoljena. V boksarskem športu je imela dc pred kratkim brisača zelo važno vlogo. Vedeti je namreč treba, da so prijatelji posameznih boksarjev, ki so prisostvovali njihovim nastopom v rin-gu, imeli pravico med borbo vreči na deske brisačo — v opozorilo, da smatrajo svojega varovanca nesposobnega za borbo. V zvezi s to pravico se je pozneje razpasla navada, da so se prijatelji boksarjev posluževali tega načina predaje, brž ko se jim je zdelo, da bi utegnil njihov ljubljenec izgubiti borbo s k. o. Po tej nefair metodi so se boksarji poceni reševali najtežjih porazov. Zaradi tega je stara boksarska zveza to pravico ukinila, na nedavnem zasedanju nove zveze poklicnih boksarjev v Rimu pa je bila na pobudo Nemčije spet uveljavljena. Da pa v bodoče ne bo zlorab, so sklenili obenem, da bodo vsakogar, ki bi se tudi zdaj še pcelužil brisače, da bi se Izognil najbolj značilnega poraza, strogo kaznovali, če bodo pri tem uspevali ali ne, bo morala pokazati bodočnost.
DRAMA Petek 19. junija zaprto. (Generalka) Sobota 20. junija, ob 17.30: Kralj na Be-
tajnovi. Red Premierski. Nedelja 21. junija, ob 17.: Romeo in Julija.
Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ponedeljek 22. junija: Zaprto.
Prva letošnja uprizoritev I. Cankarjeve drame: »Kralja na Betajnovi« bo v soboto za red Premieraki. To delo, v katerem je orisal dramatik kmečkega veleposestnika Kantorja, ki si lasti po krivici imetje drugih, in njegov boj z Maksom, ki zastopa pravice, je eno izmed odrskih najučinkovitejših Cankarjevih del. Problem nasilja, ki se zaradi svoje nemorale zruši samo v sebi, je zgrajen in osredotočen v osebi Kantorja, ki mu je kot etični protipol postavljen študent Maks. Delo je žrežiral Jože Kovič, Kantorja bo igral Pavle Kovič, Maksa VI. Skrbinšek.
OPERA
Petek 19 junija ob 17.: La Boheme. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. Cene cd 24 lir navzdol. Sobota 20. junija, ob 16.30: Carmen. Red
A. Gostovanje Elze Karlovčeve. Nedelja 21. junija ob 15.: Boccaccio. Izven.
Znižane cene od IS lir navzdol, Ponedeljek 22. junija: Zaprto.
Opozarjamo na drugo gostovanje Zlate Gjiingjenčeve, ki bo danes, v petek. Pela bo glavno žensko partijo Mimi v Puccini-jevi operi »La Boheme«. Njena izrazita Individualnost, s pomočjo katere je izoblikovala številne odrske like, je ustvarila tudi v tej operi nadvse zanimivo podobo Mimi. Občinstvo, ki jo je slišalo v tej partiji, bo z zadovoljstvom znova uživalo 3tvaritev, ki •) je njena zrela umetnost od zadnjikrat kar smo jo slišali, še dojmljiveje izobliko-
vala. Sodelovali bodo: Rudolf — Lipušček, Marcel — Janko, Musetta — Polajnar j èva, Schaunard — Dolničar, Collin — Lupša, Benoit — Zupan, Alicindor — Anžlovar, Parpignol — Kristančič. Dirigent: D. žebre. Režiser: C. Debevec. Zborovodja: R. Simonlti.
Z Gorenjskega
Minister dr. Ley na Koroškem in na
Štajerskem. V ponedeljek se je pripeljal v Celovec nemški državni organizacijski vodja in predsednik Delavske fronte minister dr. Robert Ley. Prispel je v avtu preko Katschberga s tremi spremljevalci. Slavnostno so ga sprejeli v GmUndu, v épi-talu in Beljaku, nakar se je ustavil še v Porečah, kjer je obiskal ranjence. Glavni sprejem je bil v Celovcu, kjer ga je pričakoval gauleiter dr. Rainer z vsemi predstavniki. V odgovor na dobrodošlico je dr. Ley odgovoril, da je na potovanju spoznal, da se je Koroško v teku pol leta, odkar je bil prvič tu, okrepilo. Zvečer je bila slavnostna večerja v hotelu »Sandwirtu«. V torek je dr. Ley slavnostno ustoličil nadomestnega gauiel terja Thimla. S Koroškega je dr. Ley prispel v sredo v Gradec, kjer je popoldne govoril na velikem zborovanju v štefanijski dvorani. V četrtek se je dr. Ley odpeljal v Bruck, kjer je na magistratu govoril zbranim delovodjem štajerske oboroževalne industrije.
Iskra iz dimnika je upe pelila domačijo. V okolici Mežice je nastal velik požar na domačiji Ožbolta Lelineka. Iskra je šinila iz dimmka in že se je vnela suha skodla-sta streha. Mahoma je bila vsa domačija z gospod arsitimi poslopji vred v plamenih. Vžgal se je tudi bližnji gozd. Ledine kova domačija je stala v samoti 800 metrov visoko in tam seveda ni vode, da bi bili mogli gasiti. Domačija je pogorela do tal. rešili so samo živino in nekaj obleke ter perila. Na pomoč so prispeli gasilci iz Mežice, Žerjava, Črne in Prevalja, ki so požar omejili, da ni uničil potem vsega gozda.
Na vzhodni fronti sta padla 231etni Norbert Maršnik in poročnik stud. kem. Kurt Führenschuss. — V okolici Beljaka je umrl lastnik vrtnarije Anton Grohar, star 66 let, v Celovcu pa 541etni mizar Kristian Smrekar. Po daljši bolezni je umrl v bolnišnici v Celovcu Valentin Strgar iz Koprivnika. — Nad Bohinjsko Srednjo vasjo je umrl lovec in gorski vodnik Franc Skantar.
Nesreče. V Doliču pri Borovljah je padla iver 621etnemu zidarju Martinu Polajnarju m ga je nevarno ranila. Prav talco al je nevarno ranil oko 331etni gozdni delavec Lovro Potisk izpod Ljubelja. Oba sta bila prepeljana v celovško bolnišnico.
Učitelji in učiteljice vseh glavnih (meščanskih) šol na Koroškem so se zbrali v veliki dvorani Park hotela v Beljaku, šolski svetnik dr. Franc Kurtzmann, prvo-boritelj za glavne šole, je predaval o postanku in razvoju velikonemšike šole s posebnim pozivom na nove glavne šale, ki naj bodo enotne v vsej Nemčjii. Nemška mladina si mora skrbno izbirati poklic. Glavna (meščanska) šola je tak enotni tip nemškega šolstva, da nudi mladini tisto izobrazbo, ki je potrebna za praktično življenje. Tuji jeziki ne smejo biti merilo izobrazbe. Zaenkrat bodo na nemških glavnih šolah poučevali angleščino, toia ne fi-lološko, marveč praktično. Medtem ko je srednja šola mestna, mora biti glavna Šola podeželska, da bo pomagala zajeziti beg z dežele v mesto. Glavna šola bo vzgajala svoje dijaštvo v kmetijskem, obrtnem in industrijskem pogledu, kakršen je pač okoliš. Nabava šolskih knjig bo socializi-rana, da bodo knjige čim cenejše.
V vojaško službo je spet odrinil okrožni vodja Gasser iz Volšperka. Nadomešča ga okrožni uradni vodja Alojz Jäger.
Nenavadna kolesarska nezgoda. Jože Pezdič iz Radovljice se je peljal s kolesom proti savskemu mostu. Naenkrat je skočila v njegovo kolo kokoš, kar je vrglo kolesarja na strmi cesti s kolesa. Nalomil si je kost in si odrgnil kožo.
NAGAJIVEC
Pavlck nagaja Mojci:
—	V nogavici imaš veliko luknjo! Mojca ogleduje nogavico od vseh strani in se užaljena skoraj raz joče:
—	Saj ni res, tako grdo lažeš! Pa se odreže Pavlek:
—	Seveda ima nogavica veliko luknjo, drugače bi je sploh ne mogla obuti.
NI VSEENO
—	Ali je res, da si imel hujše ošpice kakor tvoj bratec?
—	I, jf-jeje, stara mama, seveda je re«. Pomisli, on je imel ošpice med šolskim letom, jaz sem jih imel v počitnicah.
V Severno Afriko prihajajo brez p re» tanka konvoji pod budnim varstvom italijanske
vojne mornarice
mmirfiffmi
Beseda L —.60. taksa —.60 za daianie oasiova ali z» iifro L $.—.
Delavke vajene papirnatih ln ce-lofanskih izdelkov, sprejme »Paplrocel«, Lepo-dvorska 23.	8126-1
Postrežnica
pridna, vajena vsega dela, išče službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	8133-1
čedno dekle
stanujoče pri starših v notranjosti LJubljane, sprejmemo kot pomožno moč v slaščičarni. Naslov ▼ Tseh poslovalnicah Jutra.	8131-1
Dekle
E snanjem nemškega Jezika ln pospravljanja,dobi takoj službo k dvema otrokoma. Ponudbe na o«;l. odd. Jutra pod »Vestna ln poštena dobi dobro plačo«. 8129-1
Prodajalko
prvovrstno, za špecerijsko trgovino, s kavcijo 10.000 lir, sprejmem takoj. Obširne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna služba 11«.
8142-1
■5BC3«C3ecr)«C—J
Vajenci ( ke)
Beseda L —.60. taksa —-6C z* daianie naslova ali z." Iifro I 5.—.
Vajenca
ali volonterko, z dovršeno trgovsko šolo, sprejmem za špecerijsko trgovino. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra volja«.
8143-44
Beseda L —.30. taksa —.60. u daianje naslova ali za iifro L 2.—.
Varčna kuharica
čista, dobra, išče službe k mali odlični družini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	8140-2
Beseda L —.60, uksa —.60, za datarne naslova ali za Šifro L 3.—.
Italijanski jezik
s takojšnjim uspehom poučujem po zmerni ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Per-fektno in hitro«. 8148-4
TT* ti
Športni voziček
dobro ohranjen, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8141-6
Kupim
moderno Jedilnico ln kuhinjsko opravo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jedilnica in kuhinja«.
8136-12
Avi o9motio
Beseda L —.60. taksa —.60, za daiame naslova ali za iifro L 3.—.
Fiat Topolino
Cabrio, skoraj nov, proda ugodno DKW zastopstvo Lovše, Celovška 95.
8109-10
Kolesa
Tricikelj
malo rabljen,, ln vrtno gumijasto cev, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8145-11
Kapital
Družbo z o. z.
s kapitalom Din 50.000 in Din 5000.—, ugodno prodam. Rudolf ZORE, Ljubljana, Gledališka 12.
8146-16
Sobò
lepo opremljeno, sončno, mirno, s kopalnico, za dve osebi, oddam za 1. julij. Bežigrad 7-1.
8139-23
Lepo sobo
opremljeno, s souporabo kopalnice, v centru, oddam s 1. Julijem samo boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8138-23
Opremljeno sobo
s kuhinjo oddam. Ogled med 14. in 15. uro: Kolodvorska 3, Kristan.
8132-23
Beseda L —.60, takta —.60, za daianie naslova tU za iifro L 5.—.
Elektromotor
5 KS kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zaprt«.	8135-2»
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro t 5.—.
Prodam
»
2 kozi, stari po tri mesece. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8128-27
	ss	5	S
Iščem
lepo, zračno, opremljeno sobo s souporabo kopalnice, po možnosti s hrano, v središču mesta. — živila dam tudi sam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soliden domačin«.	8147-23a
Beseda L —.60, taksa —.60. za daianje naslova ali za šifro L 3.—.
Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku
Breda, čisto in brez duha, Energičen, Družba, Dober plačnik 40, Ford-car, Gozd, Hvaležna, Hvaležna za pomoč, Klasična, Modera, Mlada, Miren kraj, Mladenič, Mirno, Nameščenec, Nova pisarna, Pogačar, Poštena, Pisarniške potrebščine, Peč, Poštena, Poljubno, Pisarna, Razmere, Resna, Stroj nife 114642, Stanovanje 100, Sigurnost, Sladoled, Samski gospod — preprost, Strogi center, Stalno, Suho, Točen - snažen, Ugoden nakup, Upanje 25, Ugodna cena. Ugodno 69, Vinska trgovina, Za takoj, Zakonski par. Zanesljiva 7.

ZAHVALA
Vsem, ki ste nas tolažili, poklonili krasne vence ter spremili našega dragega, nepozabnega
BURJA LUDVIKA
v tako častnem številu do preranega groba, bodi izrečena iskrena zahvala. Posebna zahvala g. nadzorniku šterku za iskrene poslovilne besede.
Maša zadušnica se bo brala v soboto, dne 20. junija t. 1. ob 7. uri v cerkvi sv. Frančiška v Šiški.
Ljubljana, dne 17. junija 1942.
ŽALUJOČI
":<•' y

*m>
Noč je bila gotovo izmed najlepših, kar jih je Niva pomnil. Zdaj, ko so bile noči tople, je storil skiep, da mu je mesec ljubši od solnca; natura in nagon sta ga gnala k temu, da je rajši v temi kaj grizel kakor lovil o belem dnevu. Luna je vzhajala v svetli zarji; jelovi in cedrovi gozdi so nalik otokom plavali v tem morju srebrne luči; reka se je lesketala in drhtela kakor živa stvar in se vila po svetli dolini. Toda Niva je pomnil dobljeni nauk in se vkljub vabljenju lune in zvezd kakor prilepljen držal matere, zadovoljujoč se s tem, da je vlekel glasove noči na uho.
Zjutraj se je Nuzak spet vzdignila, pokazala Nivi-da gresta naprej in se jela počasi vzpenjati v solnč-no reber. Hoja ji sicer ni bila kdo ve kako lahka, a skrbelo jo je, da se ne bi Makus še enkrat pokazal : nov boj bi bil zanjo usoden in Makus bi Nivo v tem primeru takoj požrl. Zato je s težavo krenila po drugi strani griča nizdol, preromala novo dolino in skozi razpoko v skalah, ki je bila široka kakor vrata, dospela na gorsko planoto, pokrito s travniki, jezeri ter širnimi smrekovimi in cedrovimi gozdi. Teden dni je nadaljevala pot vzdolž vodà, ki so tekle po tej planoti, ter v strahu, da ju ne bi Makus sledil, sebi in mladiču le kdaj p.a kdaj 'privoščila kratek oddih, tako da jo je Niva s svojimi malimi, tolstimi šapicami komaj dohajal.
Poldan je bil že minil, ko sta prišla do vode, h kateri je bila namenjena; Niva je bil tako truden, da je komaj splezal na jelke, kamor ga je mati poslala spat. Ko je našel dokaj pripravno rogovila-
sto vejo, je trdno zadremal, starka pa se je ta čas odpravila ribe lovit. Reka je bila polna krapov, ki so bili po odložitvi svojih iker ostali ujeti v blatu, tako da jih je zmetala v pičli uri ogromno zalogo na breg. Ko se je Niva ob uri solnčnega zahoda spustil iz svoje zibelke, je tudi on dobil svoj delež bogate pojedine in se je naphal tako, da je bil podoben sodčku. Medvedek je danes prvič okusil ribje meso in je ves teden živel ob tej rajski hrani; jedel je ribe zjutraj, opoldne in zvečer, dokler jih ni bil zvrhoma poln. Povsod ga je spremljal vonj, ki je od dne do dne ostreje rezal v nosnice; čim močnejši je bil, tem slajši se je zdel sinku in materi. Niva je rasel kakor gos na dobri paši in se je v tednu dni zredil za tri funte. Mleku se je bil povsem odpovedal, kajti stara medvedka ga ni imela niti kapljice več.
Osmi dan zvečer sta Niva in njegova mati legla ob robu nekega travnika, da bi se naspala po svojih obilnih gostijah. Nuzak je bila nedvomno najsrečnejša stara medvedka v vsej severni deželi. Prehrana zanjo ni bila več vprašanje. Iz reke je mogla dobiti rib, kolikor jih je hotela, in vse na okrog ni bilo nikjer nobenega drugega medveda, da bi ji bil oporekal njeno posest. Blaženost brez konca se ji je obetala v tem srečnem lovišču, in požerušček Niva je z njo vred sanjaril o krasnih sitih dneh.
Prav tisti dan ob solnčnem zahodu je pet ali šest milj niže ob reki klečal človek na vseh štirih ter ogledoval mokri pesek pod seboj. Njegovi zavihani rokavi so odkrivali rjave lakti, in ker ni imel klobuka, se je večerna sapa po mili volji igrala z gostimi plavimi lasmi, ki jih že osem ali devet'mesecev niso bile skrajšale škarje, ampak kvečjemu lovski nož.
Ta mož je imel zraven sebe belo lončeno vedro, z druge strani pa ga je napeto opazoval mlad psiček, nikakor ne lepe vnanjosti, zato pa izmed najprijaznejših, kar se jih je kdaj rodilo iz mackenzij-skega lovskega psa in matere, ki je bila na pol aire-dalka, na pol špiclja. Spričo nesrečne mešanice krvi v njegovih žilah mu ne bi bil mogel živ krst na svetu priznati druge odlike mimo te, da je bil pes. Rep, ki mu je iztegnjen ležal na pesku, je bil dolg in tenak, z grčico pri vsakem vretenčku; prevelike šape so nalikovale majhnim boksaškim rokavicam; glava je bila videti v primeri s trupom trikrat prevelika, in nezgoda, ki ga je pripravila ob polovico enega uhlja, je bila dovršila to mojstrovino narave. Ko je pes opazoval gospodarja, mu ie stal obgrizeni uhelj pokonci, drugi, dvakrat daljši, pa je vprašujoče štrlel naprej ter izražal živahno zanimanje. Glava, šape in rep so bile povsem mackenzijske, toda uhlji in trup so bili mešanica iz špica in aire-dalca. V svoji sedanji razvojni stopnji je bil na pogled najbolj prostaško ščene, ki ga moreš srečati v stranskih ulicah kakega velikega mesta.
Prvič po nekaj minutah je gospodar izpregovoril, in Miki, njegov pes, je poskočil naprej in nazaj, češ, kaj je vzrok, da se neposredno obrača do njega.
»Tako gotovo, kakor je tebi dvanajst tednov, Miki, sta hodila tod medvedka in njen mladič; in če kaj vem o medvedih, je bilo to prav danes.«
Mož je vstal, se ozrl po senci kraj gozda, ki je postajala čedalje gostejša, in napolnil vedro z vodo. Še nekaj trenutkov so mu svetili zadnji solnčni žarki naravnost v obraz; bil je krepka postava, ki je v vsem izražala veselje do življenja. Obraz mu je zasijal, kakor da ga je nenadoma obšla dobra misel, in dodal je:
»Miki, če se ubijam s tvojega rojstva kostmi in jih vlačim s seboj, delam to dekletu na ljubo, vedoč, da si neobrušen dragulj in da te bo zavoljo tega
rada imela. Moja sestrica je! In če	---
rada imela. Moja sestrica je! In če bi ji mogel pripeljati še tega medvedka ...«
Požvižgavaje je krenil s polnim vedrom proti sto metrov oddaljeni vrsti balzamnih smrek. Miki mu je tekel za petami. Challoner, ki so ga bili nedavno postavili za opravnika »Velike Hudsonbayske družbe«, si je bil zgradil tabor na bregu jezera ob izlivu potoka™ Prav za prav je bil samo po imenu tabor: šotor v slabem stanju, še bolj zdelan kanü in kupček blaga. Toda v zadnjih solnčnih žarkih bi se zdele človeku, pripravljenemu na težave, napore in presenečenja severnih gozdov, še te reči p«eveč. Bile so oprava človeka, ki je bil drzno prodrl na konec sveta in je zdaj vozil s seboj, kar je še imel. Ti ostanki, ki so ga spremljali v nenehni borbi skoraj celega leta dni, so bili Challonerju človeško pri srcu. Kanu je bil zvit, obtolčen in zakrpan; šotor, ki ga je toliko časa izpostavljal dimu in slabemu vremenu, je imel nekakšno vmesno barvo med rjo in ogljem; vreče za živila so bile malone prazne. Na zbitem in popravljenem potnem kuhalniku sta vreli ročka s kavo in kožica z ribami, med tem ko se je ponvičnik pravkar začenjal pražiti. Miki je pristopical za gospodarjem in sedel na svoje oglate kosti, tako da mu je puhtela ribja sopara naravnost v nosnice. Naučil se je bil, da je duhati skoraj toliko kakor jesti. Njegove oči so spremljale Challonerja, ko se je ukvarjal z zadnjimi pripravami, in po vsakem vdihu si je obliznil ustnice ter željno pogoltnil slino. Tej svoji požrešnosti je bil dolžnik za ime »Miki«, kar pomeni »boben«: zmerom je bil lačen, zmerom prazen, ne glede na to. kaj in koliko je ?ožrl.
Urejuje Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. - Vsi v Ljubljani.