¦                                                                                                                                                       •
Politične vesti.
¦                                                                                                                                                                        ¦
¦                                                                                                                                                       ¦ t..........................................................*
Izjava sedanje vlade. Ko se je sestavila sedanja vlada, je njen predsednik dr. Milen-ko   Vesnič   prečital   v   prvi   seji   Narodnega
predstavniStva, ki se je vrSila, izjavo (deklara-cijo) kraljeve vlade. Iz nje posnemamo, da vodi vlado prvi in skoro edini cilj, izdelati za kraJjestvo SHS osnovni zakon.njegovo usta-vo, ki je potrebna za daljni razvoj. Poslan-ci, ki jib. naj ljudetvo prosto izvoli, naj se potem posvete z vso skrbjo delu za drzavni prospeh. Med tern hoce zagotoviti urejeno gospodaratvo v drzavi, mir in red v notra-njosti, pa tudi proti sosedom, ki bi skuSali ogrozati naso drzavo.
Obletnica majni§ke deklaracije (izjave). Te-ga dne pred tremi leti (1917) so zdruzeni jugoslovanski poslanci v dunajskem parla-mentu podali to-le izjavo: „Podpisani poslanci, ki so zdruzeni v Jugoslovanskeni klubu, izjavljajo, da zahtevajo na temelju narodnega nacela in hrvatskega drzavnega prava, naj se vse zemlje monarhije, v kate-rih bivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, zdruzijo pod zezlom habsburSko-lorenske dinastije v samostojno drzavno telo, ki hodi prosto vsa-kega narodnega gospodstva tujcev in ki bo-di zgrajeno na demokraticnem temelju. Za uresnicenje te zahteve enotnega naroda bodo zastavili vse svoje sile." Ta odlocna izjava se je zdela avstrijski vladi, kakor tudi nasim nasprotnikom nskaj nezasliSanega in nemo-gocega. Zafcaj nemski in madfcarski drzavni -ki so se bili ze tako uzivili v misel, da sme-jo le Nemci in Madzari gospodovati, slovan-ski narodi pa le hlapcevati, da so bili slepi za najmanjso enakopravnost, ki bi jo naj iz-kazali tlaceniin narodom. Nasprotno pa je ta izjava pri Jugoslovanih, zlasti nas Slovencih, izzvala vihar navduSenja. V izjavi je bilo jasno izrazeno, po cemer smo v tiho in skrivno koprneli, bila je nekaka uteha za prestane stoletne bolesti, za vse ponizevauje in trpljenje, ki je v divji grozoti iznova za-delo nas vse v minoli vojski. Peklensko div-janje naSih nasprotnikov na naSih nedolznih zrtvah je moralo takrat vsakega poStenega in pravicnega cloveka prepricati, da tako ne more dalje, da mora tudi nasemu narodu vziti vstajenje. Greslo nasemu politicnemu ravnanju je postala ona izjava. Ljudstvo se je je oprijelo Sirom nase domovine kot reSilne bilke in se izjavljalo ustno in pismeno zanjo. arodovo navduSenje je bilo toliko, da ni vse nasprotovanje vlade in drugih nasprotnikov nic zaleglo. In res ! Se prej, nego smo pricakovali, je priSlo do poloma v drzavi, do vstajenja naSega naroda v lastni Jugoslaviji.
Odkritje nagrobnega spomenika dr. J. E. Kreku. V nedeljo, 30. maja ob obletnici maj-niske deklaracije, se je na slovesen nacin od-kril na pokopaliscu pri Sv. Krizu v Ljublja-ni nagrobni spomenik duSevnemu stvaritelju naSe Jugoslavije. Slavnostni govornik, znani slovenski pisatelj zupnik Finzgar, je v glav-nih potezah ocrtal pokojnikovo delovanje, njegovo zivljenje pa dr. Fr. Detela. Govorili so Se zastopniki Hrvatov in Rusov, ter ljub-ljanski zupan dr. Iv. Tavcar, ki je poudarjal vrline pokojnikove, pozivljajo6 k spravljivo-sti. Glasbena Matica je zapela nekaj zalo-stink. Odkritja so se udelezili pred3tavniki kulturnih druStev in vojaSkih ter oivilnih ob-lasti s Stevilnim ljubljanskim obcinstvom. Nagrobni spomenik predstavlja dva orjaka, ki sta zalujoCe sklonjena nad grobom.
LaSki arditi na Reki. Do sporazuma med Italijo   in  Jugoslavijo   Se   vedno noce priti. Italijani   napenjajo   vse  sile,   da bi obdrzali Jim vec naSih krajev. V Rimu je bila te dni velika demonstracija proti vladi, ceS da hoce popustiti   v Jadrauskem vpraSanju. PriSlo je do krvavih spopadov med policijo in demon-stranti.   Med   demonstranti  je bilo tudi vec Lahov iz Reke in Dalmacije. Italijanska vlada no6e porabiti svoje rno&i, da bi napravila red. Zato se ne 6udimo,   da raste greben raznim arditom,   ki   uganjajo   nasilno laSko politiko na  lastno   pest.   Tako   se je  zvedelo, da je sklenil zioglasni vodja italijanskih upornikov, D'Annunzio,   da   zavzame   s   svojimi Cetami SuSak in del hrvaSkegaPrimorja. NaSa nova vlada je   v   skupScini   izjavila, da je storila vse korake proti tej lopovscini. Bojimo se le, da besede   ne bodo dosti zalegle, laSkim arditom  je   treba   pokazati   v   dejanju, da se jih ne bojimo.
T. Masaryk izvoljen za predsednika češkoslovaške republike. Po končanih volitvah v državni zbor se je vršila volitev predsednika. Zbrali sta se obe zbornici. Oddanih je bilo 411 glasov, kterih je dobil T. Masarvk 284 glasov, s čimer je izvoljen za predsednika češkoslovaške republike. Nemci so oddali 61 glasov svojemu kandidatu. Hoteli so s tem demonstrirati proti Čehom, čeprav se Nemcem na Češkem sedaj stokrat boljšo godi, nego se je Čehom pod avstrijsko nemško vlado.