Gospodarska zbornica .II •• Slovenije ••• ••• Priznanji Pomladni veter: Gea College in Johnson&Johnson PRILOGA: Brezplačna orodja OiRA GLAS DROBNEGA GOSPODARSTVA OD LETA 1979 12 -15 Poltn"", pIKaM 1"1 polti I 101ljubljaM 1 David Caro, predsednik Evropske konfederacije malih podjetij - ESBA: »EU razlikuje med velikimi in majhnimi podjetji« David Caro Vsi dobro poznamo koncl!pt malih ln sre-dnje velikih podJetiJ . Ideja malih in sre-dnJe velikih podjetij je pravzaprav precej nova v EU. Oo poznih dl!Vetdesetlh let prejinjega stoletja Evropska komisija ni delala velikih razlik med majhnimi ln velikimi podjetJI, podjetje Je bilo pat podjetje. Polec tega so velika podjetja veljala za nosilce zaposlovanja, zato Je zakonodajatemeljila na velikih podJetJih. Šele v Z.ldnJlh letih Je EU spoznala, da so resnično gonilo rasti dejansko mala ln srednje velika podjetja. Uradno definicijo EU o lem, kaj predstavlja malo all sred· nje veliko podjt'tje, JI! Komisija postavila lele leta 2003. Ta vsako podjetje, klima manj kot 250 zaposlenih ln promet nlijl od 50 mio EUR, uvrUa med mala ln sred· nje Vi!lIka podJl!tja. Ko Je Izbruhnila kriza leta 2008, so mala ln srednje velika pod· Jetja pridobila na veljavi, zato je Evrop· ska komisija pričela zaznavati potrebo po prenovi velikeca dela obstoje-če za· konodaje, saj Je prišla do spoznanja, da enotenj!ristop za vse ne deluje. Pa omenimo le nekatere: • Samo 0,2 %vseh podjetij v EU je ve likih! • To pomeni, da je 99,8 % podjetij malih ln srednje velikih. • Od teh podjetij je 92,2 % mikro podjetij z manj kot la zaposlenimi .. 92,2 'Ib! To nas pripelje do pomembne točke. Da, zdaj že razl ikujemo med ve likimi podjetji ter malimi in srednje velik imi podjetji . Kaj pa ogromna neskladja v spektru malih ln srednje velikih podjetij? Nek zakon je lah- ko povsem primeren za srednje veliko podjetje, ki ima 200 zaposlenih, ker ima podjetje morda kadre, ki so zadolžen i za to pod ročje. Lahko imajo zaposlene rač u novodje, pravne strokovnj ake itd. Isti zakon pa je lahko nesorazmerno breme za mikro podjetj a. V podjetju, ki ima na primer štiri zaposlene, mora biti lastnik računovodja, pravni strokovnjak, inšpektor za zdravje ln varstvo pri delu, referen t za varstvo podatkov, skratka vse po vrsti . Kumulativni uČi nek predpIsov na ta mikro podjetja je lahko poguben. Zato je za EU medno pomembno, da razlikuje med razli čn imi velikostmi malih in srednje ve likih podjetij, zlasti mikro podjetij . ESBA pritiska v smeri uveljavitve nače l a Najprej pomisli na ma le, ki zavezuje Evrop· ska komisijo, da za l2hod i !lče pri pripravi zakonodaje vzame mala podjetja in ne ob· ratno. Poleg tegaj e ESBA tesno sodelova la s Komisijo z namenom uvelj avitve slste· ma, v katerem so mikro podj etja, ko je nek zakon zanje nesorazmerno obremenjujoč ali nepotreben, zdaj lahko Izvzeta iz tega zakona ali zanje velja enostavnejši režim, prilagojen nj ihovim specifičnim potrebam. Vendar pa to natelo ni ni ti pribli žno v ce· loti uvelJavlJeno, kar se odraža tudi v tre· nutnl politik i EU. •.• nadaljevanje na strani 1. David Caro Je predsednik Evropske kon- Jederacije malih podJetiJ, ki predstavlja 1,3 milijona malih ln mikro podjetij IZ vse Evrope, sedežpa Ima v BruslJu . .Je tud i predsednik enot e za pol itiko EU ln mednarodne zadeve pri britansk i Federac ij i malih podjetij (FSB) ln član Izvršnega odbora Flock AssoCiation oj Europe. David Je č l an skupine West Mld- lands Business Forum, ki predstavlja vse glavne poslovne organizacIjevosrednji AngliJ I. Njegovo lastno podj etje, Qualplast ltd, Je bilo ustanovljeno leta 1977, trenu tno zaposluje 20 ljudi ln Je največji britan- ski dobaVitelj oblog ln premazov .fiock. za br itansko avtomobilsko indUStriJO; sedež Ima v Birminghamu v osrčJu Angli- Je. Njegova Vloga podjetn ika ln njegova zgodOVina v poli tiki (v pretek losti Je bil predsednik enote za energetikO ln okolje pri FSB) mu omogočata, da že v zgodnji JaZl prepozna potenCialne oVire v pred- pIsih za mala podjetja. KAZALO 02 UVODNIK 03 - 09 3. KONFERENCA MSP 10 -11 MEMORANDUM MSP 12 15 PRIZNAN.JI POMLADNI VETER 16 .,,---- -Gea College, d.d. --- ---------,-_.-------.-.- ---- -........... - lU --------- PRIZNANJE _.-_._ ...... __ .-_~ ~_M J.hm ... " 10M.."" d ..... • PRVI MEDNARODNI5E.JEM SODOBNE MEDICINE 17 -20 PRILOGA: ORODJA OIRA 11 DAVtNE BLAGAJNE II lJ 6. POO.JETNI$KI KLEPET 14 16 NA$I.JUBILANTI 31 INFOPIKA GZS 16 3. KONFERENCA ZA MALA IN SREDNJA PODJETJA VETER/ maj 2016 .-.. Prilagajanje novim razmeram evropskega trga PrllapJanJe novim ... zmeram evrop- skq;a tip Je bila osrednja temaletoinje konference za mala ln srednja podjetja, ki Jo Je PodJetniiko trsovsh zbornic. olpnlzl ... la v zatetku aprila letos le tretjil. Na konferenci MSP so strokovnjaki pred- stavili mednarodne ln domače finančne vire za rea1lzacijo podjetniških Idej. iz- postavljeni so bill problemi podjetnikov, ki se pri poslovanju znotraj evropskega trga soočajo z nerazumniml preprekami ln omej itvamI. Dogodek, ki se ga je je udeletito 120 udeletencev, Je potekal v organizaciji Podjetnlško·trgovske zbor· nlce {PTZI pri Gospodarski zbornicl Slo- venije{GZS). Mag. Brane Lotrič , predsednik Upravnega odbora PTZ"(;ZS, je uvodoma dejal, da smo ponosni, da Imamo v Sloveniji še vedno podjetja, ki vztraJaJo, za pravico do dela, do ustvarjanja. Mala ln srednje velika podjet- ja so Izjemno pomemben del nacionalne ekonomije, vendar po nj egovih besedah .za državo predstavljamo predvsem molz- na kravo, ki j i omejuje dostop do pa~nlkov; hkrati pa ta Ista država pravi, da je mleka premalo .• Kri tičen je bil do odnosa vi ~ji h in visokih javnih uradnikov do podjetij ln zahteval uvedbo osebne kazenske in ma- terialne odgovornosti vsakega javnega uslužbenca, kot to velja v rea lnem sek- torju. Komentiral je tud i neprijaznost po- slovnega okolja, ki botruje premajhnI rasti obstojet ih domatih podjetij , umiku tuj ih, pa tud i nekaterih domačih ter pomanJkan- ju novih tuj ih investitorjev. Pri livov iz pod- jetij v proračun j e vse manj, in ~e manj jih bo, je dodal ln se spra~eval, ali Vlada tega ne ve, ali pa noče vedeti. Kot primer dobre prakse Je ob tem izpostavil kompetenčne centre za razvoj kadrov. SPRIČO BEGUNSKE KRIZE IN ZAPI- RANJA MEJ SO SPET V OSPREDJU VPRAŠANJA PROSTEGA PRETOKA DOBRIN , STORITEV IN DELA V EU Predsednik GZS Marjan Mačkošek je poved al, da so majhna in srednja pod- Jetja znana po svoj i prilagodlj ivosti, ki je temelj njihovega pre:bvetja. Letos so spričo begunske krize in praktičnega za- piranja mej znotraj EU ponovno postala aktualna vprašanj a prostega pretoka do- brin, stori tev ln dela med članicami EU. V takšnih razmerah premalo naredimo v Bruslju ln v Slovenij i za odpravo ovir pri poslovanju MSP, ki so hrbtenica gospo- darstva. Imamo pa tudi velike nacionalne teme za razbremenitev gospodarstva, tudi malega, med katerimi je poseb~ izpostavil nUjnost davčne reforme. Fi nančno mlnis- trstvo ponuja davtno prestrukturiranje, ne davčne reforme, na kar GZS ne bo pristala. GZS predlaga za 328 milijonov evrov raz.. bremenitve dela, ki bi zvi ~a l a neto plače kar 570.000 zaposlenim. Sindika ti javnega sektorja po drugi strani zahtevajo kar 380 milijonov samo za odpravo .varčeva lnlh ukrepov., torej za višje plače 160.000 j a- vnim uslužbencem. Kdo ima pravico tako nepošteno deliti UČi n ke gospodarske ras- ti? Zato je zahteval korektno obravnavo gospodarstva in vseh zaposlenih v gos- podarstvu. Od poštene davčne ra!bre- menitve dela bi imelo veliko koristi tudi malo gospodarstvo. Mačko~ek se je do- taknil tud i davčni h blagajn, katerih uved- bo je sicer GZS podprla, vendar Je hkrati zahtevala nižje davčne stopnje in akcijski načrt za boljši nadzor i n~pektorjev, ko gre za poslovanje na črno, kar pa še vedno ni uresni čeno. DO LETA 2020 KAR 548 MILIJONOV EVROV ZA KONKURENČNOST MSP Zdravko Polivalšek, minister za gospo- darski razvoj in tehnolOgijO, Je poudaril, da je slovensko gospod arstvo izraZito IZVOznO usmerjeno. Na ministrstvu zato izvajajo številne ukrepe, namenjene spodbujanju internacionalizacIJe. Vse vet podpore na ministrstvu Je namenjene tudi dru:!inskim podjetjem. Omeni l je Program izvajanja finančnih spodbud 2015-2020, v okvi ru katerega je 293 mio evrov evropskih sred- stev na razpolago na področju ra2lskav, razvoja in inovacij ter 548 mio evrov za konkurenčnost MSP ln internacionalizaci- jo. Ukrepe izvajajo MGRT, SPSS, SID banka ter Slovenski regionaln i razvojni sklad. 3 Udeležence je nagovorila tud i državna sekretarka na zunanjem mimstrstvu Dragoljuba Benčina. Med drugim le poudarila, da bo letos vlada odprla ve leposlan ištvo v Teheranu, ki si bo, sku· paj z ostalo gospodarsko diplomacijo, prizadevalo za boll~i položaj slovenskega gospodarstva v tujini. Gospodarska zbormca . Slovenije Predsednik Obrtno podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh pa je spomnil, da malo gospodarstvo predstavlja več kot 49 odstotkov registriran ih podjetij in za· posluje polovi co vseh zaposlenih v gos· podarstvu v Slovemji. Mnoge evropske države, tudi sosednje Avstrija, Italija in Hrva~ka, kljub prostemu pretoku blaga ln storitev svoja domača podjetja vseeno šči tijo skozi domačo zakonodaj o. Zato bi bil potreben ve~ji nadzor inšpekcij nad tu· jimi podj etj i, ki poslujejo v Slovel'llji, da bi zašči ti li domačo obrt in podjetl'llštvo. PODJETJEM V POMOČ TUDI E-INŠPEKTOR Glavna trma inšpektorica AndreJka Grlll j e opozori la, da v Sloveniji obstaj a 25 razl i čn i h inšpekCIJ , na trmi InšpekCiji pa sledijo preklad lep dan s slovenskimi divami. "",," lo ,....... 1. Maruš;! KIko(, VPD Bled 14. ~aš;! PodJ)eskar, SlO ban ka 1 Čestilamo dobitnikom in jim telimo 'J. Dilmj~na ~ever. BIL malketlog d.o.o. 6. Marko lollil, lotll( merollovJI': d,o.o. VIlopnl(e bodo pleJeh po pošti , ....... _YOIiji_ 16 3. KONFERENCA ZA MALA IN SREDNJA PODJETJA VETER/ maj 2016 --.. I Nadaljevanje z 2. strani DAVID CARO: DIGITALNI ENOTNI TRG: POMEN VZPOSTAVLJANJA USTREZNIH POGOJEV Digita lni enotni trg. ki je t renutno na vrhu lestvice Evropske komisije, je dober primer n ečesa, kar je Izredno pomembno za mik- ro in mala podjetja, a hkrati tud i precejšen Izziv. Na eni strani je za mala podjetja nuj - no, da se udeležujejo digitalnega enotnega trga in izkoristijo pri iomosti, ki Jih ponuja, za to da bi lahko uspevala in rasla. Na drUgi strani pa je lahko za najmanjša evropska podjetja poslovanje na celotnem trgu ne- sorazmerno teŽ3vnejše. V skladu s pritiskom Komisije, da se vz- postavitev enotnega trga dokonča, Je strategij a digitalnega enotnega trga na- menj ena odpravljanju preprek na poti do digitalnega trgovanja po vsej Evropi. Za dosego tega Cilja je strategij a sestav ljena iz več zakonodajn ih predlogov, ki bodo pr išli na mizo predvidoma med letom. Vsi so na- menj eni odpravljanjU preprek in zapiranju vrzeli v zakonodaji. V ESBI' pa verjamemo, da se Komisija občasno morda premika prehit ro in da njene že lje po dokončanju enotnega trga niSO podprte z vzpostavit- vijo pravih pogojev. Poglejmo si primer. Evropska komisij a na· meravaleto!njega maja vloMi predlog za ured itev geoblolmanja. Več i na med nami j e dOŽivela geobloklranje v kateri Izmed oblik, ko potujemo v tujmo in ugotOVimo, da naš BBC iPlayer ne deluje ali da ne moremo gledati svojih filmov na Netfl ixu. P I ač lj i ve vsebme so Vidne samo, ko smo v svoji domaČI deželi, takOj ko odpotujemo v tuj ino, pa družbe, ki te storillJe zago- tavljajo, zaznajo spremembo v IP naslovu in na podlagi naše geolokaclje blok irajo vsebi ne. Večinoma bi bilo smiselno, da bi zato, da bl trg naredili bolj odprt in bolj ev- ropski, odpraVIli to blokado in bi lahko do svojih vsebin dostopali po vsej EU. Vendar 'Evropska konfederacija malih podjebj pa to, kot tud i mnogi drugi zakonodajn i predlOgi, prinaša nehotene posledice, ki lahko mikro in mala podjetja spravijo v zelo težaven položaj. Zakaj? Večina mikro in mal ih podj etij, ki pričnejO s čezmejno prodajo, to naredi na naraven način - naj· prej pri čnej O prodajati svoj im neposred- nim sosedom in se, te se to obnese, raZŠiri jO še na naslednjo državo, in tako naprej . To je relativno varen in stabilen način za rast malih podjetij. Geobloki ranje pa lahko prekine taHen nači n rasti tako, da prisili podjetja, da trgujejo z vsemi 28 državami č l anicami. Maj hno nizozemsko podjetje se na primer lahko odlOČi, da bo posk u ~alo prodaj ati v Nemč ijo in Belgijo, ker ve, da sta si pravni ured iM precej podobni, jezikovne prepreke pa so zane- marlj ive. Na tej stopnji ne bo prodajalo na primer v Bolgarij o. Komisija pa bi ugo· varjala, da je to oblika geobloklfanja, saj meni, da je nezakonito, da se ·diskriminira' na pod lagi IP naslova, ftzičnega naslova al i tega, kje je registrirana njihova kreditna kar ti ca. Z drugimi besedami: če nekdo iz Bolgarije želi kupovati pri tem podjetju, bo podjetje zdaj prisiljeno prodajati. Kot si la- hko predstavljate, bo enako veljajo tudi za vse druge države člani ce. Mikro podjetje, ki je nameravalo postopoma širi ti svoje poslovanje, je zdaj prISlIjeno poslovati v vseh drŽ3vah članicah, z vsemi njihOVimi različnimi pravnimi uredillJami , jezikovni- mi preprekami in pravili glede DDV. ES8A meni , da je za majhno podj etje ta Vidik zato stra~lj i v, tako da se bo morda od l OČilo, da sploh ne bo prodajalo prek meja, s tem pa ne bo zadUŠilo samo lastnega potenCiala rasti, ampak tudi razvoj enotnega trga. To je pa ravno nasprotno od tega, kar ima v mislih Komisija. EVROPSKA KOMISIJA PODPIRA EKO- NOMIJO SODELOVANJA Generalni direktor Direktorata za notranji trg na MGRT mag. Duhn PšeničnIk pa je poudaril, da Evropska komisij a podpira tako imenovano sodelovaIno ekonomijO, zato novih poslovnim modelov, kot je de- nimo Uber ne bo blokirala. Kljub temu pa ne bo spustila standardov kakovosti. Druge novosti v okViru strategije digi- ta lnega enotnega trga lahko primer geo- blokiranj a še bolj zapletejo za mala pod- jetJa. Prenova zakonodaje o digitalnih pogodbah se premika v smeri večj e zaščite potrošnikov in zasuka dokaznega bremena v sporu med prodaja lcem ln potrošnikom, pri čemer moravprimeru spora prodaja lec po novem dokazati, da tisto, kar prodaja, nima napak, ne pa, da bi moral potrošnik dokazovati, da napake ima. PraVila glede DDV se spreminjajo iz nače l a države izvora, kjer trgovec plača DDV v svoj i lastn i držaVi, v načelo Ciljne države, kjer se DDV p l aČUje v držaVI kupca, s tem pa postane za podjetje obvezna registracij a za OOVv več državah. Evropska konfederacija malih podjetij (ES BA) popolnoma sprejema ključno vlogo dobro delujocega enotnega trga, poleg tega smo zavezani k sodelovanju z instituCijami EU do njegovega dokončanja. Vendar pa hkrati menimo, da j e želja po d o končanjU enotnega trga tako močna, da se JO potiska v ospredje na račun ma- lih podjetij. KomiSiji priporočamo, da vz- postavi ustrezne pogoje, preden vrže mala podjetja v globoki del bazena. Da, želimo SI, da bi podjetja nekoč trgovala z vsemi 28 državami članicami To bo usllJari lo rast in vzpostaVilo resničen evropski notranji trg. Vendar ne delaj te tega z vSlljevanjem enotnega t rga malim in srednje velikim podjetjem. Najprej usllJarlte preprostej!e reŽIme DDV, zagotOVite, da bo zakon o digitalnih pogodbah uravnotežen med podjetjem in potrošnikom ter usllJanteveč pravne gotovosti v primeru čezmejnega spora. Ko bo to doseženo, bodo podjetja trgovala prek meja! To bodo počela nara- vno, zato ker bodo želela, da nj ihovo po- slovanj e raste in najde nove prilomosti, in zato ker bodo za to vzpostaVljeni pravi pogoji. Menimo, da je pomembno, da KomiSijo z enotnim glasom malih in sred- nje velikih podjetij še naprej opozarjamo, daje nače l o Najprej pomisli na male edina pot naprej. Ce žel ite, da najmanjša evrop- ska podjetja (in ne pozabite šteVilke 92 %) dokončaj o enotni trg. poskrbite, da lahko sodelUjejo, ob tem pa upMtevajte nj ihova sorazmerno omejena sredsllJa. 7 8 Iskreno se zahvaljujemo pokroviteljem 3. konference za mala in srednja podjetja. SBERBANI( • BORZA Em ·5) B k • TERJATEV Nove dimenzije varn'Sli ana TRGOTUR TISK24 Kadrovski outsourcing Medijski pokrovitelj cente~ "-', ... -~., GZS PTZ se najlepše zahvaljuje soorganizatorjem za pomoč pri organizaciji. geacollege ,-"""--~. " enterprise • ..rope """"'" ....... _,... ...... - Vse o konferenci si preberite na https:llkonferencamsp.gzs.si N. konf .. enc i ,o Roman Budna - prokuri,t in vodja oddel k. B.nč .. produkti v b.nki SMrOOnk, Maria AnH lmi - dlr.ktoric. a;,rIOd. d.o.o., m.g. Marina Letonja· Ge. Col lege in pro!. dr. Boštjan Antoncic- Ekonom,,," I.kult"'. Unive"e v LJ ublj'''' pred".v,1i t udi možno,ti,. r.,t dru},n,kih podjet'i v SlovemJ" Beno SI.rn . dire kt or Infln,t. d.o.o .. m.g. Maja Tomanič · Vidov;': . direktoric. Sloven,k'ga podjet"'kega ,k l.da. Ve li. lav bipelj . dorektor Slovemk. ga regoona lno razvoJ .... ga 'klada. mag. Sibil Svilan . pr.d .. d .... k upr""e 510 banke ,n Ulla Hudina . Evop,ka kom"'Ja, 'o p'ed,tav, l, možno", dostopa do fin.nc za mala in ".dnja podj"'ia. TISK24 Priprava za lisk - skeniranje, oblikovanje, priprava za tisk ... Offset tisk -letaki, prospekti, brošure, revije, vizilke , vrečke, plakali. nalepke, bloki, špiralni bloki. .. Digitalni lisk - plakati, vabila, vizitke, letaki, priznanja, diplome, prospekti, nalepke, table .. Sitotisk na tekslit - dotisk na majice, kape, dresi, hlače, vrečke, koledarji.. Tampotisk - dolisk na kemične svinčnike, vžigalnike, skodelice, poslovna darila .. Sublimacijski tisk -tisk in izdelava zastav, Iransparentov in preprog .. Dobava reklamne vode - nudimo vam vodo v plastenkah 0,5 ali 1,5 litra s potiskano Vašo etiketo. Ostale informacije dobite na 9 Memorandum MSP 2016: »Najprej pomisli na mala in srednja podjetja - tudi v obdobju finančne krize« V EU je okoli 21 milijonov malih ln sred- nJih podjetij (MSP). kar predstavlja skoraj 99 % vseh podjetij v EU. Ta podjetja zago- tav lj ajo prek 100 milij onov delovnih mest ln so hkrati bistven vir inovacij in razvoja, zato imajo klJutno vlogo pri gospodarski rasti, socia lni kohe2lj i in konku renčnosti evropskega gospodarstva. Podobno Ima- Jo mala ln srednje podjetja v Sloveniji Izjemno pomembno vlogo, saj predstav- ljaJo okoli 99 odstotkov vseh podJetiJ , zaposlujejo vel kot l /3 lJudi ln ustvarijo vel kot 60 odstotkov dodane vrednosti . po razpravi na 3 . konferenci ZlI mala ln srednja podjetja IMSP), ki )0 Je orp- nlzlrala GZS-PodJetnllko trp-nka zbor- nlu (Pni , dne 5. aprila 201a, Vladi Re- pubUke Slovenije IzpoltavlJamo: l . poziv za spremembo Uredbe o oskrbi s pitno vodo (uredba MEDO), s katero daje dr1ava občinam na razpolago višjo takso, ki dodatno bremeni porabnike vode, 2. pripombo o vilini kazni v primeru Inlpekcljsklh pregledov, ki za malega podJetnika lahko pomenijo tud i prenehan· je d~javnosti, 3 . zahteva podjetnikov, da se inl pekcljski Gospodarska zbornica •• Slovenije mIg. Bron. Lotrič pregledi ne Izvajajo le v domačih pod- jetjih, temveč tudi v podjetjih v tuji lasti. Pri pregledu Memorandumov, ki smo jih naslOVili na Vlado RS v preteklih letih ugotavljamo, da še vedno ne tečejo aktivnosti za razpravo ln uresničenje naslednjIh predlogov podjetnikov: MEMORANDUM VLADI RS 2014 L Obveznost uvedbe Instituta osebne odgovornosti za uradnike, ki odlocajo v zadevi , in tud i za strokovnjake, zarad i katerih se postopek ne izvede ali zamuja; molk organa (pogosto nameren molk, ker se uradniki ne upaj o od l oČiti); zahtevamo, da se po dol očenem roku in pOZIVU stranke po izdaj i odločbe, ~tej e odločba (soglasje) za dano; 2. nuj na potreba za uvedbo kratkih ln obvezujoč i h rokov za izdajo utemeljenih mnenj s strani državnih uradnikov (ki ža l pogosto odločaj o na politični h osnovah); 3. v kUrikulum ~OI od osnovne do fakultete bl morali vpeljati predmet podjetništvo. MEMORANDUM VLADI RS 2015 L Najkasneje do začetka leta 2016 uvesti presojo vpl iVOV obstoječe ln nove zako· nodaJe na malo gospodarstvo (test MSP); 2. podjetn iki so odlotno proti povečanju davka od dohodka pravnih oseb, saj mala in srednja podjetja potrebujejo denar za razvoj svoj ih podj etij , na drugi strani pa bi takšen ukrep vplival na zmanjševanje in· vestlclj v Sloveniji; 3. ustanovitev službe za pomot MSP-jem; 4. manjše upravne obremenitve pri po· slovanju MSP; 5. 100% davčna olajšava za re~nvestiranj e dobi čka. Podjetn iško trgovska zborn ica (PTZ), ki deluje v okviru Gospodarske zborn ice Slovenije, povezuje podjetj a storitvenih dejavnosti, proizvodnje in trgovska pod· jetja. SvoJe poslanstvo utemeljuje z vi· soko stopnjo specifičnega delovanja na osnovi več kot trideset let izkušenj z ma· limi ln srednjimi podjetj i. elanom PTZ je informacij sko, strokovno, izobraževalno, poslovno in lobi sti čno sred i šč e , kjer Učinkovi to zastopa in šč i ti skupne Interese č l anstva in nudi pomoč predvsem pri pospe~evanJu razvoj a malega in srednjega gospodarstva. -'KONFERENCA III 1= 16 NOVOVPONUDBI PTZ VETER/maj 2016 .-.. Digitalna Slovenija - moj velik posel ,~.!," DIGITAl. Sl.OVENIA ·",m,"""''' ' Mala podje~a so speClalisjj v svoj ih nišah (proizvodnj a, trgovina, storitve,,,,), Za splo~no poslovanje smo vam oblikovali/ pripravili orodja, ki vam bodo omogočila laŽJ I razvoj, pocenitev in optimizacijo po- slovanja, Zakaj bi se teca lotili? E Poslovanj~, ki j e primerno za vse (različne branže): • Pametna nabava (potrebe, artikli , izbira, naroči l o, finanCIranje), • Povezovanle s partnerli (izbira in ocen· j evanje dobaviteljevlkupcev), • B1aii:0yne kompenzaci je - forma lno, pri· j azno ln avtomatsko namesto gotovine, • Formalno prijazno e Poslovanle (zakon· sko skladno, po standardih in poceni ), • Vk lj učevan j e v večje{digitaln e dobavne verige (čas, prilomosti, trgi, skupen nas- top, .. ). Priložnost, nove storitve: . ENOSTAVNO • DigitalizaCija za poeno- staVitev, • Splošne storitve za SME -MSP, • Ponudba po meri uporabnikov vk lj učevanj e uporabni kov, • Zagotavljanj e funkcij , ki j ih potrebuje trg - poslovne prilomosti , • Ponudi jj storitve za tisto : • kar ni core posel podjetja (Splošne po· slovne funkcij e), • kar se lahko nahaja v oblaku in se hitro uvedel zamenja, . kar pove:ruJe č l ane PTZ, o Kar predstavlja dodano vrednost za uporabnike kar dviga sposobnost e Po· slovanja - Kompetence, orodja", - -. TOP Storitve - outups Moj velik posel za MSP je konc~ntraclja na osnovno dejavnost Podporne storitve za poenostavitev po· slovanja: • Povezovanje z partnerji (dobavitelji ln kupci) + verige, • ePoslovanje ln eDokumenjj (Računi, nabavnice, Arhiv, ... ), .Pametna nabava (primerj ava arjjklov, dobaviteljev, pogojev + nakup), • VIRI - Denar/Blagovna menj ava /kom- penzacije/menj alniška va luta, • Podatk i ln Analize za pametno odlolanje, • In formiranJe. V Podjetniško trgovski zbornici že več kot 30 let uspešno povezujemo podjetniške ideje in odpiramo vrata novim poslovnim priložnostim. V letu 2015 smo za VIS pripravili kar ne- kaj novosti , storitev, vsebin ln moznostl povezovanja, mre.ženja, ki bodo razlog več za članstvo, Želimo vam ponUditi orodja ln znanja, ki Jih potrebujete za uspe!no ln učInkOVito delo, zalo smo posebej za vas oblikovali PODJETNISKI SPAROVCEK, Gre za splet praktičnih orodij, vsebin in re!itev, ki vam bodo pomagala pri č im bolj uč i nkoviti in uspešni organizaciji poslovanj a, Omogočala vam bodo tudi povezovanje in komunikacijo med ostali č l ani ter omogočala bolj !e poslovne pogo- je. Stori tve, ki jih nudimo so: PODJETNiŠKI KLEPET Podjetniški klepeti so kratke, interak- tivne izobrarevaine delavnice s re lj am č l anov pri rejemmi vsebinami ln preda· vatelji, ki z vami na dogodku razpravljajo o vaŠih težavah, ki j ih imate na določenem področj u . CeJe vaša tetava kompleksnejša, se s predavatelji lahko dogovorite za indi· vidualne sestanke, MaŽl10st imateslišajj in spoznati tud i druge podj etn ike in izmen· jajj mnenja in izkušnje. Mali poslovni sub· jekti se morajo povezova~, ker edino na ta način lahko laŽJe preživijo, V preteklem (etu smo izvedl i !lIri Podjetniškeklepete zvseblnami od optimi - zacije stroškov v podjetju, do uČi nkOVite prodaje, financ in uvedbe davčnih blagajn, Temajjko prodaje bomo še poglobili in izv- ed li kratke delavnice, pfllagoj ~ne dejstvu, da mali poslovni subjekti nimajo ve liko časa za izobraževanja. Clani lahko za dva udelerenca Iz podjetja, klepet obi ščej o brezplačno, Kaj tor~J prlnab ud~ldba na kl~p~tu 1 o Pridobivanje nov ih informacij z določenega področj a (prodaj a, zapo- slovanje, davki, finance, ,), • Spoznavanje podjetij in možnost po· slovnih povezav, o Motnost sodelovanj a pri pripravah vse- bin za nove klepete, KOMERCIALNI POPUSTI Podjetja, ki so član i GZS PTZ, Imajo momost osta lim č l anom ponuditi svo- je blago ali storitve, Na spletni strani Podjetniški !parovček, pod rubriko KLUB SPAROVCEK, bodo vse ponudbe objav· ljene. Gospodarska 'lbornica .... Slovenije ••• ••• P~iIorni