85. številka. Ljubljana, v soboto 12. aprila. XVII. leto, 1884. Izhaja vsak dan sveder, iziinši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meBec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za meBec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po rt kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole franki rat i. —- Rokopisi se no vračajo. Uredništvo in upra v ni fitv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zaradi Velikonočnih praznikov izide pri-hodnji list v torek 15. aprila 1884. Letošnji velikonočni prazniki. _0._ Žalostna je letos Velika noč za tistega, kateri Blovenski narod ljubi! Poezijo sladko, ki uli-vajo veseli ti prazniki v uaša srca, grenf nam letos zavest, da je slovenstvo v svojem središči iznova postalo nesložno, samo sebi nevarno! Nadejebudni glasovi o vstajenji in konečnej zmagi spominajo nas na narodno našo smrt, če opazujemo sedanjost, katera rodf nam toliko omraznega in morečega mej nami! Žalostna al--loju! Komaj smo uživati začeli prve sadove zlate narodne sloge, že si več brez prepira strpeti nesmo mogli. In ustvarjen nam je bil navlašč, umetno, po Bili! Ali druga je hujša, nego-li je bila prva! Praznih bojev utrujeni, Brno si bili dejali: mi Slovenci pustimo visokoleteče prepire, v katerih pozabimo, da nam se ob nogah kopljejo grobovi, — zavoljo svete narodne stvari, ki nam je vsem jedna, složni bodimo in jedini! „In ntcessatiis unitas!" In tudi Bredi bojev občutili smo vsak napak, ki se je izvršil na slovensko našo narodnost, vsi jednako in staroslovenska stranka tacega napada zagovarjala ni, ko ga je mladoslovenska stranka tožila, ali obratno ker vsi so očitno priznavali, da soglasno vedo, kje se pričenja slovenska na«a narodnost in kaj in koliko obscza! Bleiweis in Jurčič imela sta za Slovence jeden političen program, od katerega nesta ni za las ganiti dala, tudi tedaj ne, ko je že vladal sedanji grof Taaffe in mu je bil v kranjskej deželi namestnik sedanji baron Winkier. Zadnji Čas pa se je pri nas nabralo kardelce, katero nam z vso resnobo stari Blovensko-narodni program preot-liti in umaujšati hoče! Da bi opravičili in obrazložili svoji' dejanje in nehanje, pisarijo nam ti gospodje, da je narodni razpor tudi pri nas „pro ni bilo," da nehajmo Nemce v deželi dražiti, da hodimo Slovenci brezpogojno z vladami, potem da se mi Erajnci že prebijemo do sijajne bodočnosti, ko nam bode slovenska narodnost „deveta briga,u a preljuba „kranjska klobasa" vse! Izpod njihovega kranjsko-vladnega peresa ti v šestih tednih ni prišk žala beseda, da bi Be Slovencu kje kaka krivica godila, in treba jim je le Se radikalno poruti zazna- menovani narodni plevel, pa bodo pesen zepeli o srečnih krajnskih nebesih, o slovenskej „devetoj deželi! To pa so prikazni, katere — svojim činiteljem ljubo ali neljubo! — napovedujejo nam na žalost „đežmanovanje" nove vrste, katero prvo svojo vizito vedno napravi z znanim „prrraktično-kranjskim" programom! In če večna usoda ne naredi kmalu konca novej tej zbroji, katera se hujše kot kedaj v vrtincih podi okolo slovenskega naroda stebrov, potem bodemo pač še to „bodočnostu zgubili, katero slovenski narod sedaj ima na Kranjskem in s katero so, po mislih praktičnih gospodov, vsi Slovenci dosegli svojega življenja namen, svojih bojev poslednjo svrho! Kakor sedaj kažejo znamenja, ni se še poleglo razžaljeno samoljubje nekaterih naših gospodov, tisto neskončno samoljubje, katero pozabiti ne more pohlevnega sikanja v deželnej zbornici, katero za-lezavalo je vsak pogovorček za pivsko mizo, katero slutilo je proti sebi v najmanjšem dovtipu „crimen laesae venerationis", katero je pokojno še le tedaj, kadar je prepričano, da je v njega pesti izdihnil nasprotnik svojo dušo! Kdor tega samoljubja ne pozna, ta si tolmačiti ne more napadov, ki se godijo na starejšo narodno stranko sedaj s poprišča, odkazauego trem ali štirim gospodom od visoke naše deželne vlade! Spletoničili so si „radikalno" narodno stranko, po kater "j udrihajo sedaj izza vladinega hrbta, da bi dokazali s tem potrebo svoje službe in postranskih svojih dohodkov, ter da bi se maščevali nud slovenskimi listi in možmi, kateri zapeljali so jih tako visoko — v politične grehe! Vsakdor i/.mej napadenih narodnjakov, ki se mu ljubi spuščati se v tako polemiko, poudarjati mora v prvej vrsti, da osebni napadi ga neso zbegali, in da bode odgovarjal le na stvarico, katero je s težavo razbrati iz uakupičenega grdenju! Da pa visoka naša vlada to grdenje honorira, da posebno pozorno podpira krijumčarjenje s sramotnim tem blagom križem kranjske dežele, tega zopet odobravati ne moremo! Tacega vladnega lista iskali bi zaman, kjer si bodi, v katerej dobi koli! Temu ali onemu manjkalo je kedaj spodobnosti, a surovi neso bili! Vsaj spodobno pa mora biti vse, kar prihaja iz vladnih, aristokratnih krogov! Rado bi se doseglo spravo z Nemci, a ob jednem napada se zaslužne slovenske može, katere ljubi in ča d i narod v deželi! Ali sprava s Slovenci ni vredna piškavega oreha? Ne čudite se, da ne nahajate zaželjene konstitucijonalne pokorščine, katera odobravala bi kaj tacega! Nam se sploh očita, in deloma se nas miluje, ker „ne hodimo z vlado4 in ker „memla mislimo, da bomo svoj cilj lažje proti vladi, kakor z vlado dosegli". Hodimo z vlado 1 Tako priporočajo. Da! „Est modus in rebus, sunt certi denique lines!" Ustrezajmo vladi, podpirajmo jo, — pogojno pa, ne brezpogojno. Dokler smo na ustavnej zemlji, ni se nam treba vladam udajati na milost in nemilost; vlada mora se ozirati na želje narodov, in če so le te utemeljene v postavi, izvršuje naj jih, po njih naj uravnava svojo politiko! Zastopniki naroda bodo podpirali vlado, žrtvovali jej bodo marsikaj, da jej olegšajo stališče in da si jo udolžijo; ali kaj posebnega bi moralo biti, če bi zastopniki vladi na ljubo tisto uničevali, kar po programu svojemu dosezati hote\ in zaradi česar vlado sicer podpirajo, — v takem slučaji bodo pač skrbeli, da si mostii za sabo ne poderd in da volilcem svojim priueso kaj odškodnine. Javno glasilo, katero čuva nam ustavno svobodo in pravico, izraža v takem slučaji svojo nevoljo splob, da je motila vlada tek ustavnega življenja narodnega, a konečno sklepa bilanco tako, da se lahko potrpi, ker so na drugej strani dobički. Nikdar pa nezavisno glasilo vladinega terorizma zagovarjalo ne bo samo zavoljo tega, ker je terorizem od vlade prišel! „Slovenski Narod" hodil je z vlado pogojno, ker mu je od prvega začetka odkazan delokrog ta, da brani ustavne pravice slovenskega naroda, in tako zgodilo se je čestokrat, da v boji mej vlado in narodovo pravico našli ste ga in podpirali ste ga na stiani pravice narodove, a nekaterekrati po-tezal se je tudi za vlado, dasi podjetno ni šlo zagovarjati narodovih pravic. Podpirali smo /mirom vlado, samo da pri tem nesmo podirali narodnega stališča! Vsa strastna agitacija proti našemu listu pričenja se z znanima sklepoma v kranjskem zboru. Lahko je označujil bil svoje stališče, ker si je v svesti bil, da bi znana sklepa nikdar ne bila dobila dovoljne podpore iz narodne večine, da ni bila visoka naša deželna vlada precej krepko izražala svoje želje, svoje volje! Tega označajenga stališča pač nam nihče zameriti ne more! Da pa se v listu ni dalo duška premnogim izjavam, ki so v tej za- LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XV. Poglavje. Poljubovalni obred. (Dalje.) Na mah obšla je groza Heleno. Njene oči so se srečale z očmi njenega moža ; in ona je z žensko ostrovidnostjo uganila njegove misli. Vpričo teh OBtrib, negibljivih očij zdelo se jej je nemogoče, poljubiti Serebrjanega, da ne bi se izdala. Vse okoliščine njenega snidenja pri vrtnej ograji, ko ja prvikrat prišel Serebrjani, bo se živo predstavile v njenem spominu. Sedanjo njeno položenje in čakaj o-Čyoč poljub zdela sta si jej božja kazen za ono pregrešno snidenje, pa oni pregrešni poljub. Mrtvaški mraz pretresel jo je po vsem telesu. — Meni je slabo . . . zašepetala je ona, —■ pusti me iti. Družina Andrejevič . . . — Počakaj Helena, — rekel je mirno Mo-rozov, — počakaj; zdaj ne moreš oditi; kaj takega se še ni videlo in slišalo; mora biti prej končan obred. In pogledal je Heleno s presunljivim pogledom. — Noge me ne držo! . . . rekla je Helena. — Kaj? — rekel je Morozov, kakor bi je ne bil slišal, — ali si omamljena? kaj je to takega V — Prosim vas, gospoda, le poljubovajte dalje ne poslušajte žene! Ona je še otrok; malo boječa je, in tega obreda še ni vajena! Zato je malo omamljena! Le dalje dragi gostje! „Da, kje je pa Serebrjani?" mislil si je Družina Andrejevič, pregledujoč z očmi goste. Knez »Nikita Romanovič stal je na strani. Njemu ni odšla nenavadna pazljivost, s katero je Morozov gledal ženo in vsakega k njej stopivšega gosta. Bral je na Heleninem obrazu strah in nemir. Nikita Romanovič bil je vselej odločen, kadar mu vest ni ničesar očitala, a zdaj pa ni vedel, kaj storiti. Bal se je, Btopivši k Heleni, pomnožiti njen nemir, bal Be je, ostavši za drugimi, vzbuditi sum njenega moža. Ko bi jej mogel povedati vsaj jedno besedo na skrivnem, obodril bi jo morda in vrnil jej izgubljeno silo, pa Heleno so okroževali gostje in mož ni obrnil očesa od nje; treba se je bilo odločiti na kaj. Serebrjani stopil je k Heleni, poklonil se jej, pa ni vedel, ali jej nože pogledati v oči, ali pa nalašč izogniti se njenega pogleda. To omahovanje izdalo je kneza. Helena s svoje strani ni mogla prestati skušnje, kakeršnej jo je podvrgel Morozov. Helena ni goljufala moža iz lahkomišljenosti, ne iz spridenega srca. Goljufala ga je zato, ker je goljufala samo sebe, misleč, da bode mogla ljubiti Družino Andrejeviča. Ko je po noči pri vrtnej ograji Serebr-janemu zatrjevala bvojo ljubezen, izlivale so se besede proti njenej volji iz njenega srca; ona ni izbirala izrazov, in ko bi bila zagledala moža za seboj, priznala bi mu bila odkritosrčno vse. Helenina domišljija bila je goreča, nrav pa boječa. Po nočnem snidenji s Serebrjanim je ni nehalo mučiti grizenje vesti. Poleg tega jo je skrbela osoda Serebrjanega. Njeno srce razdirala so nasprotna čutila. Hotela je pasti k nogam svojemu možu >n prositi ga odpu- ( 59 devi nam stale na voljo, za to žanjemo le uehva-ležnost! Io Se dandanes bodimo z deielno našo vlado, — se ve da pogojno, kakor to tudi naši državni poslanci hodijo le pogojno z grofa Taaffeja kabinetom! Nobeden slovenski državni poslanec vsega Taaffejevega ali Conredovega dela ne odobruje, ali pa ne podpirajo vsi ministerstva ? Če mi ne moremo hvaliti vsacega vladnega koraka v deželi, smo-li za tega delj opoueuti, radikala? Sploh se nas kaj rado opozarja na dra. Vošnjaka in druge državne poslance, na njihovo postopauje v državnem zboru! Smešno, presme^no! More biti zadostuje, ako gospodi obraze oornemo proti Dalmaciji: kaj menite, da so dalmutiuski poslanci, toiiki podporniki grofa Taaffeja, z barouom Jovauovičem zadovoljni V Iu ali je dr. Klaić že sklenil pogodbo, da bode uničevati pomagal liste hrvatske, katerim je Taaffejevega namestnika v Dalmaciji pobijati sveta narodna dolžnost? S slovensko-narodnega stališča presojati in tolmačiti vladne razporedbe, tako delaj narodnjak, tako delal bode tudi zanaprej naš list. In da nam bode tako delati mogoče, da nam neso vezane roke, — to je nezavisuost naša! Visokej našej vladi ne zamerimo z novinarskega stališča, da se poslužuje branila zoper sloven-sko-narodne naše težnje, njej tudi ne pripisujemo eksorbitautmh programov, katere branilo razvija, a to naj poudarjHJmo, da vedenje njenih zagovornikov njo ponižuje, zelo ponižuje, mesto da bi njo poviševalo ! Zares, v žalostnih dogodkih in slabih utisih približali smo se k letošnjim velikonočnim praznikom! A Bi goro O doživeli jih bodemo še tacih in jednacih! Kar je pri tem najhujše, pač je to, da nam slani ti vzgledi slovensko našo mladino, cvetje naše bodočnosti, palijo ali da njej veselje jemljo do javnega dela političnega, katera »zjalobi toliko značajev! Morebiti pa, tako se nadejamo od dobrega našega naraščaja, da ai zreč polovičarstvo baš pri tem značaj svoj kreni m da mož jeklen stupi v vrsto boriteljev za slovensko bodočnost slovenske svoje domovine! Moremti |m da se tudi tako zgoni, kakor klicala nam je v spomin sveta cerkev v urah polu-pretekltti! Prinesel je velikim duhovnikom srebrnjake nazaj in klical je: „Grešil sem, grešil sem!a In tedaj pa naj danes izrečemo srčno nadejo, da pri tistej priliki slovenski narod ne bo odgovarjal hladnokrvno, kakor prlp iveduje nadalje sveto pismo. Hladnokrvno so namreč duhovniki rekli: „Kaj to mari nam? Glej le sam!" Političsii razgled, Hoiiciujc dežele« V Ljubljaui 12. aprila. Komisije gospodske zbornice državnega zbora začno še mej parlamentarnimi počitnicami svoje delovanje. Najprej pride na vrsto v gospod skej zbornici obdučenje žganja, iu bode zbornica najbrž zavrgla spremembe, katere je vsprejela zbornica poslancev, m se izrekla za nespremenjeno vladno predlogo, ter sti jo v tej obliki vsprejeli obe oger-ski zbornici. Ta stvar pride tedaj še jedeuktat na vrsto v zbornici poslaucev. Ka*or poročajo „Narodni Listy" hočejo grof Coionmi, Daron Švigelj iu tovariši predlagati revizijo vseh postavnih določb, ki se tičeje rabo jezikov v posamičnih deželah. To revizijo naj bi Be izročilo posebnemu odseku državnega zbora v pretres, v katerem nuj bi bil« vse narodnosti in dežele brez ozira na velikost in štev.lo prebivalcev jedno- komerno zastopane. Narodni Listj priporočajo češkim poslancem, da naj bodo previdni nasproti takemu predlogu, ker bi se iz tujih elementov sestavljena večina uteguila omejiti le na znauo jezikovno nnredbo iu prezreti starejše in važnejše naredbe o jednakopravnosti nemške in češke narodnosti. Policija v Pragi se bode zu 6 nadzornikov iu 100 redarjev pomnožila. JVIoravMHi deželni zbor bode tudi maja meseca razpuAčeu. Upa se, da pri novih »oldvah zmagajo Cehi. — Mastni zbor v Brnu je naročil mestnemu odboru, pritožiti se proti naredbi deželnega šolskega soveta, ki zapoveduje ustanoviti češko mestno šolo v četrtem mestuem okraji, pri upravnem sodišči. Volovska borba bode kmalu končana. Ogri bodo dosegli, kar so želeli, dotični ukaz spodnje-avstrijokega namestništva <>e bode preklical. Ogerska vlada bo to zmago gotovo dobro porabila pri prihodnjih volitvah. Na obstanek Taaffejevega ministerstva pa to ne bodi imelo oikakega upliva. Oi;«-r*Ka zmerna opozicija izdala je volilni oklic, v k;tter. m gruja T /.no vltdo, iu obeta razne reforme v upravi, pravosodji in pouku ki bi pa stale mnogo denarjev. Veljava te stranke pojema, škofi, o katerih se je mislilo po glasovanji o mešanih zakonih v gospodskej zbornici, da jo bodo podpirali, se zopet nagibajo na vladno stran. Da |e takiat klicala avstrijske magnate na pomoč, to jej zdaj pri volitvah tudi ne bode koristilo, kerOgiiso jako občutljivi proti umešauju drugin v ogerske zad ±ve. Vii.iiij«' države. Predvčerajšnje glasovanje v Beleiiigra«lu je ugodno izpalo za župana in liberalce. 593 glasov je bilo oddanih za, 3 proti župauu Karabiberoviču. Njega nasprotniki se neso več udeležili glasovanja, ko »o videli, da nikakor ni moč pridobiti večine. Vsleo tacega izida glasovanja dal je občinski zbor svojo ostavko. — Gospodarsko društvo je sklenilo prihodnje leto v Topčideru napraviti deželno razstavo. Poročila iz Petrograda poročajo, da odstopi ruski minister notranjih zadev Tolstoj, ostaue pa še na carjevo željo minister do proglartenja polnoletnosti carjeviča. Ta demisija Tolstega neki ni prva, že so ga mislili nadomestiti z nedavno umrlim Ko-valevskim. Ker se neke zavire stavijo temu, da bi državni sekretar Kohauov, sodelavecLoris-Melikova, postal minister notranjih zadev, tako se misli, da prevzame vodstvo graditeljskega miuisterstva. Kot kandidata tb Tolstega nasledstvo imeuujeta se Grot in Polovcev. Dopisi, X Dunaja 9. aprilu. [Izv. dopj (Od hodni cu g. prof. dr. Glaser-ju na čast.) Bivši ponedeljek zvečer zbralo se je v dvoraui „Slovenske Besede" lepo število ua Dunaji živečih Slovanov v namen, da se poslove od vrlega našegu učenjaka g. prof. dr. K. Glaser-ja, ki je drugi dan zapustil Dunaj. Sloveusko pevsko društvo improviziralo je slavnosten večer za odhoduico. A ne samo Članovi slovenskega pevskega društva, bili so prisotni na tem večeru, temveč došlo je tuui več članov „ Slovanske Besede", akad, društev „Zore" in „Zvonimira" in lepo število na Duuaji bivnjočik Slovencev. Predsednik slovanskega pevskega društva dr. Le -uoch slavil je v obširnem, prav jedrnatem govoru zasluge za slovanstvo, ki si jih je g. prof. dr. Glaser pridobil z delovanjem ua polji sanskritščine, katero je obdelovalo do danes prav pičlo število mnogobrojnih Slovanov. Kazal je na vspehe njegovega delovanja in želel, da si pridobi priznanje vseh Slovanov. Tudi zaslug je omeuil, ki si jih je dr. Glaser pridobil za slovansko pevsko društvo, ki ga zelo nerado zgubi kot člana, ki se pa zopet veseli, da on nastopi pot, ki ga privede do zaželjeoega cilja. Slovansko pevsko društvo štelo si bode vedno v čast, da jo imelo mej svojimi Članovi tako odličnega moža, kot je to g. prof dr. Glaser. Po tem govoru doneli so živahni živijoklici v čast prof. di. Glaser-ju in pevci zapeli so krepak Zajcev zbor „U boj*4. Slavljenec zahvalil se je za toliko njemu skazanih častij On pravi, da jih nij zaslužil. Miiiolo je že 21 let, kar se on bavi s predmetom, s katerim je hotel koristiti ne samo Slovencem, ampak Slovanom sploh. Iudologov bilo je do sedaj mej Slovani malo in mnogo je slovanskih vseučilišč, ki nemajo indologa. Z veseljem in požr-tovaloostjo deloval je na tem polji, akoravno so se mu stavile mnoge ovire, dokler nij Njog* veličanstvo cesar sam rekel mogočne svoje besede, ki je opomogla mu, da je dosegel svoj ci»j. Za Slovanstvo bode vedno deloval in ostal mu neupoglivo zvest do konca dni). Saj to m zuačaj, ki danes omahuge ua to, jutri pa na ono stran, kakor mu to kaže materijalna korist. Zahvaljuje se za toliko prijateljstvu, ki so mu je skazovali Slovani ves čas nje* govega bivanja ua Dunaji. Govoril je dalje gosp. Kalandra, česk pesnik iu pisatelj podpredsednik „btovauske Besede", ki je slavil izredno požrto-\alnost gospoda profesorja; Slovenec omenjal je Glaserjevih zaslug za Slovence sploh in za slovensko mladež na Dunaji še posebej; Hrvat Brlić nazdravljal je navdušeno braiovskej zvezi mej Hrvati iu Slovenci, katere pospeševatelj je gosp. profesor dr. Glaser; Srb Mirosavljević govoril je v ginljivem govoru o izreduih vrlinah slavnega našega rojaka. Mej posameznimi govori peli so pevci razne slovanske pesni, mej temi Ipavčevo „Domovino", pri kateri sta pela tenorsolo g. Mlčoch in baritonsolo g. A Buchta. Presrčno odo je to bIovo. Videli smo Slovenci, kako tudi drugi Slovani časte pravega našega indologa. Proslavil bode s to vedo ne samo samega sebe v šinem svetu, temveč tudi Slovenstvo. Zato bo menda dobro, da mu nekateri naši krogi že nehajo nugajati z uzroki, ki so ne samo ničevi temveč celo otročje-uuivoi. — G. prof. dr. Glaser podal se je čez velikonočne prazuike mej svoje štajerske rojake, potem pa jo krene preko Dunaja in Prage v Pariz. Želimo mu prav srečen pot! X. % Dolenjskega 11. aprila. [Izv. dopis.] (Poštne zadeve.) Dopisnik iz Krškega okraja je v „Slovenskem Narodu" že nekoliko omenjal naše poštne zadeve, zlasti pomanjkljivo poštno zvezo z Zagrebško železnico. Naj jaz, ki so mi razmere dobro znane, k temu še nekoliko dostavim. Kar tukaj navedem, so največ želje trgovskega stami v Rudolfovem, pa tudi v Kostanjevici in Št. Jarneji ter druzih večjih krajih. Pred vsem se namreč živa potreba izražuje .po 2kratni poštni zvezi Novega mesta s Krškim, in to iz sledečih razlogov: V Krško pelje večinoma ravna cesta in pride se tja iz Novega mesta v dobrih 4 urah. V Litijo, kamor nameravajo upeljati dvakratno pošto na dan, potrebuje se 67a ur čez strmi Vogenšperk, kjer se je že toliko nesreč zgodilo. Ali mar ni še vsem v živem spominu, kako so se nevarno pohabili nekateri odlični gospodje na tem strmem klancu ? Dotične osebe pač nikdar ne bodo pozabile nesreč in nevarnostij, 2f^T" Dalje v prilogi. ščanja za sebe, za njega iu za ves svet; pa bula se je njegove jeze, baia se je za Nikdo Ilomanoviča. Ta borba; mučenje, strah, s katerim jo je navdajal mož, dober iu prijazen, a neizproseu v vsem, kar se je tikalo njegove časti. Ko so se ustua Serebrjanega dotaknila njenih, stresla se je, kakor bi bila mrzlična, njene noge so se šibile, a iz ust bo se jej pojavde besede: — Presveta mati Božja! prizaaeai mi! Morozov je prijel Heleno. — Oh! — rekel je: kako je žensko zdravje! Bela. je kot mleko iu rudeea ko kri, pa le malo žerjavico je treba, pa je ne drže noge! Pa nič ne de, to kmalu preide! Le dalje gosti! Obnašanje in glas Morozova se nesta nič spremenila. K.izai se je mirnega, bil je prijazen in zadovoljen. Serebrjani ni za gotovo vedel, je li ou v istini izvedel njegovo tajnost! Ko se je končal obred, in sti dve hišni odpeljali Heleno iz obređiiice, useli iio se gosti ua prošnjo Morozova zcpet k mizi. Diužina Andrejevič je s prejšnjo skrbljivostjo siiil goste jesti in piti, in ni opustil najmanjše teh dolžnostij, katere so dajale tedaj gospodarju slavo dobrega gostoljuba. Bilo je že pozno. Vino je razgrelo glave in čudne besede slišale so se včasih mej govorjenjem opričnikov. — Knez, — rekel je jeden, klanjajoč se Vja-zemskemu. — čas je za delo! — Molči! — odgovoril je, šepetajoč Vjazem-ski, — starec bi utegnil slišati! — Naj čuje, ne bode razumel! — nadaljeval je glasno optičuik s trdovratnostjo pijanca. — Molči! — ponovil je Vjazeinski. — Povem ti, knez, čas je! Za Boga, čas je, hočem li dati znamenje? In opričnik je hotel ustati. Vjazemski ga,je z močno roko posadil nazaj na klop. — Miruj, reke/ mu je ua uho, — če ne zabodeni ti nož v grlo.l — Oho, kaj mi še groziš! — zakričal je oprič- nik ustavajoč s klopi; —kaj si pa ti! Večkrat sem že rekel, da ti ui zaupati! Saj ti nesi naš! Jaz bi uničil vse kneze in bojarje, ki pojedate naše plačilo! Če hočeš, se pa poskusiva! Sleci oklep izpod kaftana! iu izvleci sabljo, pa se bova bila! Te besede bile so bolj potihoma govorjene sredi občnega govorjenja iu šuma; pa nekatere so veoder prišle Serebrjanemu na uho in vzbudile so njegovo pozornost. Morozov jih ni slišal. Videl je samo, da je mej gosti nastal prepir. — Dragi gosti! — rekel je on, ustavajoč izza mize, — zunaj je že trda noč! Ali že ui čas iti k počitku? Vsem vam so pripravljene mehke pernice! Opričniki so ustali, zahvalili so se gospodarju, in poslavljujoč se drug od druzega, odšli v za nje pripravljene spaluice. Serebrjani je tudi hotel oditi. Morozov gn je ustavil za roko. — Knez, — rekel je šepetajoč, — počakaj me tukaj! In Družina Audrejevič je pustil Serebrjanega, in odpravil se je k svojej ženi. (Dalje prih.) Priloga „Slovenskemn Narodu" št. 85. 12. aprila 1884 katere so se jim tu pretile; imenujemo samo deželnega sodnijskega svetovalca, g. dr. Hrena, okrožnega svetovalca dr. O g r i n c a, gospo dr. Vojske in druge, vodi slaba okrajna cesta, neimajoča še pov-sodi niti potrebnih rant in držajev. Ako dobe No-vomeščani dvojno poštno zvezo na dan v Krško, tvegajo se celo sedanje zveze z Litijo in so zadovoljni, da jim le jedenkrat na dan ostane zveza z Ljubljano. Toda ugajalo bi trgovcem in drugim tako, da bi ob 5 uri popoludne odhajala v Ljubljano in ob istem času tudi iz Ljubljane. — Morebiti bi pa kdo ugovarjal, da mora hiti radi Mokronoga in okolice poštna zveza z Litijo. Čudno! Ali ne bi bolje ugajalo Mokronožanom, Št. Rupertčanom in Skoci-jancem, da bi hodila pošta iz Sevnice, od koder vodi lepa cesta kraj Mirne. V tej zadevi se je že pred 10 leti predlagala prenaredba, pa je še do danes vse pri starem. V zadevi pošt se na Dolenjskem vse preveč počasi koraka. Dan danes, ko so hranilnice s poštami v zvezi, moral bi vsak kraj, kjer je šola in duhovnik, imeti tudi pošto. Začetkoma bi morebiti res ne bilo veliko dobička. Kedar se pa ljudstvo navadi, bode gotova pošta na korist tudi državi. Sicer se pa najde povsod omikana oseba, ki bi za majhno odškodnino pošto upravljala. Ako druzega primernega človeka v kraji ni, je gotovo učiteljska soproga v ta posel kaj prilična oseba. Nam se radi tega kaj čudno zdi, da so nekateri večji kraji in še celo kraji poleg velikih cest brez pošte, n. pr. Brusnice ob cesti v Rudolfovo, Mehovo in Suhor ob cesti v Metliko, ali pa Svibno pri Radečah, Boštanj itd. Nerazumljivo se nam pa tudi zdi, da so se nekatere pošte v Belokrajini opustile. Dandanes so poŠte nekakošen kulturni zavod ob jednem, ki naj obstoji, če tudi ni vsako leto aktiven. — Radi dvojne poštne zveze na dan med Itudolfovem in Krškim moram pač z nova na to nujno potrebo opozoriti slavno poštno vodstvo in visoko kupčijsko miuisterstvo samo. Da vozovi ne bodo prazni hodili, naj n. pr. omenjam samo velik eksport kranjskih čebel viteza Langerja v Prižeku pri Št. Jarneji, ki na vse strani razpošilja zdaj spomladi po 20—30 panjev čebel na dan. Tako zlo čislajo namreč v drugih deželah kranjsko čebelo. — Prosim torej večje pozornosti poštnega oskrbništva in vodstva za naše zanemarjene kraje. —c. ti Krasa 0. aprila. [Izv. dop.J (Okrajna učiteljska konferenca.) Predvčeraj smo imeli učitelji Sežanskega okraja redno okrajno učiteljsko konferenco v Sežani, ki je trajala od 10. ure zjutraj do polu treh popoludne. C. kr. okrajni šolski nadzornik g. D u v o r i n Sinković, učitelj na c. kr. nemški dfiftki šoli v Trstu otvori sejo z običajnim nadzorniškim poročilom. Iz njega posnemljem, da je bilo v našem okraji 23 jeduorazrednic, 1 dvo-razrednica, 2 četverorazrednici in 8 šol aza silo". Na dvorazrednici in na štirirazredn.cah je bil nauk celodneven; na vseh drugih šolah poludneven. Povprek pride 127 otrok na je dne g a učitelja, kar je se ve da preveč in kaže, da še potrebujemo učiteljev. V okraji imamo 5 učiteljic. Lahko se računi, daje 1)0% otrok šolo obiskovalo; torej je šolsko obiskovanje dovolj ugodno. Gospod nadzornik v svojem govoru močno zagovarja nadaljevalne šole, obžaluje, da se tem ne daje potrebna važnost ter pravi, da bi nadaljevalna šola morala trajati celo leto in bi se bolje morala obiskovati.*) Šolska poslopja so po nekod v slabem stanu; a k temu začasuo ni priti v okom. Učitelji naj se pa brigajo za to, da se bodo šolske sobe pridno prevetrovale, ker takim načinom bodo pospeševali zdravje sebi in učencem. Go3pod nadzornik preide na to h kritikovanju kako so se posamični predmeti poučevali v šolah na Krasu. Ou obžaluje, da je kmetijstvo zane-marjeuo. Za šolske knjižnice bi lahko učitelj sam mnogo storil, nabiraje o različnih priložnostih do-neske v blagi ta namen, ali upisavši kujižuico v „Družbo sv. Mohorau. Fuikalu.h pripomočkov še dokaj primanjkuje, a teh si pridni učitelj lahko sam napravlju. Kot vodilo za poučevanje v slovnici na-svetuje gosp. nadzornik „D.e deutsche Sprachschule vou Steiuer". Govoreč o realijah nam toplo priporoča, da si sami omislimo prirodopisuo zbirko, skrbno nabiraje hrošče, metulje itd. Gospod nadzornik je navdušeno govoril o prirodopisji, kar se ni čuditi, ker je strokoujak v tem oziru, izprašan profesor za prirodoslovje. Konečuo spregovori *) Žal, da ostane to lo piuin desideriuui. Na Kranj-skem trpi ta dola le v z i iub k o m tečaji, kar bi kazalo pač tudi na Primorskem. Opoin. pia. besedo o odgoji. V tem oziru je govoril istinito lepo. Priporočal nam je, da otroke v nravnosti krepimo, ter nas prosil in zaklinjal, da razvijamo pri mladini značaj, da postanejo naši otroci vrli, blagi ljudje, ki bodo iskreno ljubili slovensko svojo domovino ter bodo z vsem srcem udani presvitlej avstrijskej cesarskej hiši. Reči moram, da so nam te besede domoljubnega g. nadzornika globoko segle v srce. Konečno priporočivši nam, da gledamo na snago v £oli, da bodo otroci zmirom lepo umiti in počesani itd., preide po druge točke, namreč do recensije o Nagelovih računicah in ali bi bo te mesto Močnikovih upeljale v ljudske naše šole. Referent o tej nalogi, učitelj Kostanjeviški gosp. Trampuž priporoča, da ostanemo pri Močniku, v Čemer se je vsa konferenca strinjala. O tretjej točki — o naših Abecednikih — je referiral g. nadučitelj Benigar in stavil nasvet, da naj se upelje v naše šole P raprotn iko v Abecednik, ker je najboljši, t. j. boljši od Miklošičevega in boljši od Žumer-Razingerjevega. Temu konferenca soglasno pritrdi z opomnjo, da naj se naprosi g. ravnatelj A nd. P ra protn i k v Ljubljani, da spiše „Navod", kako uspešno poučevati z njegovim Abecednikom. Tudi se je izrekla Želja, da bi izvrstni ta Abecednik prišel v last c. kr. založnici učnih knjig na Duuaji, katera ga bode gotovo še lepše opravila. O četrti točki — šolskj noveli — govoril je nadučitelj Anton L e b a n, katera razprava — razen nekaj opomb nadzornikovih — ni prouzročila nika-keršne debate. Na to je sledilo poročilo bibliotečne komisije, volitev stalnega odbora in bibliotečne komisije. O zadnji točki, volitev dveh poslancev za deželno učiteljsko konferenco — bila sta izvoljena (pravde potrjena) gg. Josip H rova t in, nadučitelj v Sežani in Fran Tomšič, učitelj v Nabrežini. S trikratnim živio-klicem na Nj. Veličanstvo, zaključila se je konferenca, na kar je sledila Še zahvala predsednikovega namestnika — gosp. Antona Lebaua — g. nadzorniku za točno voditev konference. Zbrani učitelji navdušeno zaorirao g. nadzorniku „živijo!" ter se potem napotimo v Mohorčičevo gostilno, kjer se nam je kaj skrbno in solidno po streglo z jedjo in pijačo. Zaključuj očemu mi je omeniti še, da nas je bil počastil s svojim pohodom tudi c. kr. okrajnega sveta podpredsednik, g. Šuc, kateri se je z nami udeležil tudi skupnega kosila. Ta gospod je velik prijatelj narodnemu šolstvu, za kar mu pristoja vsa čast in hvala. Domače stvari. — (Presvitli cesar) podaril je v Svojem in presvitle cesarice imenu 2000 gld. društvu za dozidanje cerkve Jezusovega srca v Ljubljani. — (Obiskovanje božjih grobov) bilo je letos izredno živahno, kljubu deževnemu vremenu, in še ob poznej večernej uri bile so mestue ulice napolnene občinstva, ki se je vračalo od obiska raznih cerkva, mej katerimi je letos cerkev Jezusovega srca bila posebno mnogobrojno obiskovana. Božji grobi bili so povsod lepi in zabeležeti nam je, da se leto za letom za odičenje več stori, in da za-vladuje vedno fineji okus. — (Slovensko gledališče.) V ponedeljek v 14 dan t. m. predstavljal se bode prvikrat hrvaški izvirni ljudski igrokaz v 4. dejanjih, spisal J. E. Tomić a ne Tomšič, kakor poročajo,, Novice" že drugi pot) preložil Josip Gecelj. Ta z deželno nagrado odlikovani igrokaz je stalno vsako leto na repertoirji narodnega deželnega gledališča v Zagrebu. Igra se je tamošnjemu občinstvu toli preljubila, da napolni vsekdar vse gledališke prostore. Ker se vežbajo dotični naši predstavljavci z vso mogočo marljivostjo, izvirno krasuo opravo posodi z bratsko prijaznostjo uprava Zagrebškega gledališča, godbo je spisal slavno znani mojster pl. Zajec, nahaja se v igri petie in ples, pri predstavi sviru kapela našega domačega pešpolka — daje nam to vse v slogu prepričani!', da bode ta predstava jako zanimiva, torej ne pri čakujemo le, da se do zadnjega prostora napolni pozorišče, ampak opozarjamo še prav posebno na to izreduo predstavo tudi vuanje prijatelje slovenske Talije. — Ob jednem smo pa nuprošeiii vabiti vse ei.p. n. lastuike lož, da je, ko bi jih sami ne rabili, prepuste dramatičnemu društvu ta večer. — Predstava je na nepar. Zičetek ob Va8 u r i zvtJ-čer. Sedeži se dobivajo v 14. dan t. m. pri gleuališkikasi od 10. do 12. ure do p o l u dne. Gospod pisatelj, Tomić, bode kakor čujemo, osebno prisoten predstavi. — iDr. Flappov zagovornik) v „Slovencu' ni — kakor trdijo hudobni jeziki — nihče drug, kakor „der fesehe scbbne Dechant", o katerem je že bil govor v „Slov Narodu". A ker se je sedaj — vsem domoljubnim Slovanom v nevoljo — tako krepko za dr. Flappa potegnil, mogoče je, da ga ta, ko postane škof, res še seboj vzame v svojo škofijo in mu preskrbi „rude če k al čete" — kakor je bilo že v „Slov. Narodu-' povedano. — (Kranjski odsek 1. občuega uradniškega društva avstro-ogerske države) je imel letošnji redni občni zbor 6. t. m. v tukajšnji kazini. Zbora udelež.do se je 52 udov in predsedoval mu je dež. šol. nadzornik g. Pirkcr. Iz poročila za minulo leto 1883 je raz videti, da je štel ta odsek koncem tega leta 363 društveuikov. Za živijenje bilo je zavarovanih 240 v znesku 353.746 gld. kapitaia in 337 gid. 40 kr. letne rente. Leta 1883 se je število diuštvenikov za 49 novih udov pomnožilo, zavarovana vsota pa za 6G.10O gold. ll>9, in če se prišteje še 93 udov iz navedenega števila zavarovanih, tedaj skupaj 202 so bili deležniki tukajšnjega uradniškega hranilnega in posojilnega dru štva, 5 udov pa ni bilo zavarovanih in se ni udeležilo zadruge. Dedičem umrlih udov se je izplačalo zavarovauih 4.300 gold., nekaterim društve-nikom pa dalo 120 gld. podpore. Centralnemu vodstvu na Duuaji odposlalo se je 10.435 gld. 40 kr. zavarovaluiue in drugega društvenega denarja. Pri uamestni volitvi za opravilno leto 1884 so bili voljeni: gg. Ivan Gogola c. k. notar, Viljem Lukeš c. k. blagajnik, Anton Svetek c. k. računski oficijal in Ivan Verderber c. k. višji davkarski nadzornik, za namestnike: gg. Fran Kremiuger c. k. profesor na realki, Anton Lenaršič c. k. višji < lav kar v. p. in I\an Lisec ekspeditor južne žaleznice. Po predlogu g. šolskega svetniku Jakoba Smoleja se je odborovemu načelniku g. Pirkerju za marljivo delovanje v korist društva izrekla občna zahvala. Potem se je začelo zborovanje hranilnega in posojilnega uradniškega društva. Predsedoval je gospod Verderber. V letnem poročilu te zadruge najbolj zanima, da je koncem leta 1883 društvo, kakor že omenjeno, 202 uda imelo. V primeri z 1882 1. se je število za 21 novih udov pomnožilo. Uloge so narasle od 13.533 g. na 10.160 g. Posojih se je izplačalo 15.418 g , povrnilo 12.996 g. 48 kr., vsega skupaj pa je koncem leta 1883 — 21.271 gld. 88 kr. raz-posojenih ostalo. Čisti dobiček znašal je 1.061 gld. 93 kr., iz katerega se ima vsled /borovega sklepa 854 gld. 7 kr. na uloge izplačati, 136 gld. 62 kr. rezervnemu zakladu dati ostalih 71 gld. 24 kr. pa za r^.zna društvene potrebe porabiti. Odstotek ua uloge znaša teluj 6°/0 in rezervni zaklad je narastel na 781 gdl. 44 kr. O raznih zborovih določilih je posebno omeniti, da se bode tudi leta 1884 za posojila 8°/0 obresti zahtevalo, in da bode društvo za uložene novce 5°/0 izplačalo. — (Vabilo k veselici,) katero napravi „ Čitalnica Postoji naka," v svojih prostorih na velikonočni ponedeljek dne 14. aprila 1884. Spored: 2 J. C. Umlauf: „Herzbliittcheu-Polka ;u svirata na citre gg. Ivan Alojzij Lavrenčič. 2. Tombola. 3. »Pol vina pol vode;u veselo'gra v jednem dejanj«: Začetek točno ob 8. uri zvečer. Ustopuiua za ude 30 kr. z družino 50 kr. za neude 40 kr. z dru-žiuo 70 kr. — (Iz zapora) v Tižiči (Moufalcoue) ušli so predvčeraj trije kazneuci. — (V Trst) priplul je včeraj zjutraj parobrod „Oglaja" iz Colombo na otoku Oeylon. Na krovu ima karavano Singalezov. 29 mož, 6 žen in 8 otrok, me; možkimi 5 šamanov, 4 singaleške čarovnike in orjaškega slona, ki ima 3 čevlje dolga zoba. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 12. aprila. nWiener-Zeitung" objavlja ritiančiii zakon, proračun za 1884. London 12. aprila. V Birkenheadu prijeli so Daly-a in njegovega hišnega gospodarja Egana, ker ste bila na sumu, da sta odposlana od irske dinainitne stranke. Dobili so pri njih peklenske stroje, več steklenic uitroglycerina in eksplozivne tvarine. Redarstvo misli, da je bil Da)y udeležen pri eksplozijah na Londonskih kolodvorih. \aJilovoJsi*1 vesti. Umrl je včeraj v Parizu poslanec Haent-jens, bouopartiM. „Telegrapheu poroča, da so ministri in vsi odlični člani dvora v Aiiainu ostavili mesto Hiie ter prestavili sedež vlade v deželo Thang-hoa, da se tako odtegnejo francoskemu uplivu. V Gibraltaru zasegli so italijanski brod, ki je imel dvajset ton dinamita na krovu a se ni mogel izkazati z rednimi papirji. Reklamacija italijanskega konzula bila je brezvspešna. Meteorologično poročil«. 3 Čas opazovanja Stanje barometra v m tu. Tom-peratur* Vetrovi Nebo Mokri na v imu. 11. aprila 7. /.j n Mm j 2. pop. 9. zvečer 729 f) l mm. 728*32 mm. 728 94 mm. -f- 64 C + 9-8-'C + 6*2* C si. vzh. al. jz. b1. jz. ob!, obl. obl. 19-20mm. dežja. 1 Srednja temperatura + 75°, za 1*5° pod normalom. dn4 11 aprila t. 1. (Izvirno tolagrafiGOO pi-rooi Papirna renta .... . , Srebrna renta .... Zlata ruuta........ . 5°/0 marčna reuta......... Akcije narodno banko ...... Kreditne akcijo...... . . London . . ..... Srebro ............ Napol. ........... C. kr. cekini. . . ... Nemške marke ... 1 , državne srečke iz l. 1854 250 gld. Državne srečke iz I. 1964. 100 gld. 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. Ogrska zlata renta <>1 0...... n n n - . ■ • „ papirna renta 5%..... 5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. i1 ' ,, zlati zast. listi . Prior. oblig. Elizabetiue zaptid. železnico Pri^r. oblig. Ferdinandove sov. železnico Kreditne srečke......100 gld. Budoltbve srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. Poslano. l^'el'zog-i'toljl-vol S to besedo začenja se anonsa v današnjej številki, katera priporoča novo, po alavnem zdravniku dr. Pinkas-u izumljuuo Bredatvo, Roborantium (lase ustvarjajoča tekočina), katero jo pri izpadanji las, plešcih, golobradcih In osivelih že neverjetno mnogo koristilo iu doslej v svojih uspehih ni bilo Se doseženo. Nečemo na dolgo in široko razkladati ter hvalisati to iznajdbo, kakor bi zaslužila, temveč opozarjamo p. n. čitatelje na dotično anonso in priporočamo poskusiti s tem sredstvom. Ako ne bi imelo napeha, pripravljen je izumitelj denar brez ugovora povrniti. 79 gid. so ■■. ■ 80 85 101 * 1 40 f H48 i 321 n 60 121 35 , y 617, l 6 70 , S9 n 25 123 78 171 n n 101 n 25 122 i 10 91 75 , 88 J 55 , 104 n 5(> 114 50 121 rt 50 108 n 30 106 » 50 175 19 60 119 r) 50 214 50 Podpisani s tem z globoko britkostjo objavljajo ločitev s tega sveta svoje presrčno ljubljene soproge, oziroma matere, hčere, sestre iu svakinje, gospe Eme Elsbacher, roj. pl. Rainhofen, katera je danes zjutraj ob '/^1 uri P° kratkoj hudej bolezni previđena s svetimi zakramenti za umirajoče v 38. letu svoje starosti v Gradci mirno v Gospodu zaspala. Mrtvo truplo veliko prezgodaj umrle se bode v saboto, 12. aprila ob 3. uri popoludne v dvorani za mrliče pred Paulovlmi vrati, kjer je tudi ležalo na mrtvaškem odru, blagoslovilo in prepeljalo v Laški trg, kjer bode pogreb v nedeljo 13. aprila ob -/»5 uri popoludne; pogrebni sprevod šel bode iz kolodvoia južne železnice na pokopališče k sv. Krištofu. Svete maše zadušnice ae bodo brale v torek 16. april.* ob 8. dopoludue v farnej cerkvi v Laškem trgu. V Gradci, 10. aprila 1884. Andrej Elsbacher, trgovec, soprog. Leopiddina, finima, Konrad, Victor, Jusipina, Henrik, Ana in Viljem Elshacher, otroci. (243) Zahvala. Za dokaze milega sočutja mej boleznijo in o amrti našega preljub J enegu sina, oziroma brata gospoda Josip Marn-a, za obilo udeležbo pri pogrebu, osobito slavnemu telovadnemu društvu ,,Sokol" za zadnje spremstvo, potem za darovane krasne vence izrekamo svojo najprisrčnejšo zahvalo. (248) Žalujoča rodbina. Gostilnico v Bledu m ali brez po*4?Mtva, u »peceriJtiUo •» odajalulco, odda se v najem. Posebno pripravno za mesarje. Več se izve v Novih ulicah ftt. 5 v parternad-stropji na levi. (245—1) Pristna slivavkas 188.". leta »lit o tka . gl 89 1878. „ . . „ 50 1883. ., 1 ropi uvt . „ 30 IM83. Itt i bela vini* gl. 10 1879. » , n 16 Pristni viiiNki jehili „ 9 prodaja p<» hI. (224—2) •Iom. I4ravaj£ai** * IHuJi, Štajersko. Muzikalni pouk. S tem udano naznanjam čast. občinstvu, da bodem s 1. majem počenši dajal poduk na klavirji in goslili, petji, ensemhle \sake vrste, v kompozicijah in muzikalnih znanstvih. Gospodje in dame, kateri žele takega pouka, blagovolijo naj kaj več poizvedeti pri uredniku MuUer-ju, CiOMpodBke ulice nt. 12. (212—1) Z vcIespoštc»vanjem Max Karpa, kapelnik deželnega gledališča. lamuike pere in prenareja po nnjeleguntncjih in novih modelih in po najnižjih cenah, (222—2* ^IST^. MERJENIĆ, t»v. Petru cr-lii Nt. £tt v LJubljani. wtr Ura, ~w katera igra 20 komadov iu katera je v Parizu 1864. 1. pri razstavi 400 gld. veljala, se zdaj za 120 gld. vsled preselitve proda. Priporoča se za kako graščino, kavurno, ali tudi za gostilno bila bi prav pripravna. — Stari trg Nt. 34 v Ljubljani. (194—3) Za malin graščine Grmadišče (uriiiiliof) pri Litiji spreten mlinar, ki ume izdelovati moko, hakerSno kupujejo peki, in je popolno izveden v delih oa žagi. — Vspnjme se 0 Sv. Juriji. (239-2) \n p rod«* j stoji lepa, malo rabljena, po novej sistemi narejena za lednega ali za dva konja, sprednji sedež se lehko proč jemlje. — Več pove Karol Hori;;, sedlar v Bambergovej hiši št. 16, n:. Dunajskej cesti. (204—4) Cevi za vodnjake (BruimenroHren) in vsake druge vrste les se dobiva po najcenejših cenah (983—9; pri Ivan JPeterci za Sv. Krištofom. Hiša na prodaj iz proste roke, pol ure od Ljubljane na dolenjskej cesti, v prav dobrem stanji, ima 5 kletij, vodnjak, grede za zelenjavo, vrt, senožet, njivo s kozolcem, hlev iu nov skedenj, vse okoli hiše. Proda se tudi brez zemljišča. V hiši jc gostilna in trafika in je za vsako obrt. Na potoku sc da napraviti kovačnica, strojbenica in trdni hišni /.id bil bi pripraven za parui mlin. Uzrok prodaje je bolehanjo gospodinje, pogoji ugodni. Pisma na: F. i*, v Rudniku •t. 17, pri LJubljani. (148—6) Natečaj za oddajo službe inženirskega asistenta pri deželnem stavbenem uradu v Ljubljani. Pri stavbenem uradu deželnega odbora kranjskega je i/praznena služba inžeuir.skega asistenta a letno plačo 1000 «ld. in s pravieo do 4, v pokojnino nevstevnih petletnic po 100 gld. Prositelji za to službo naj svoje prošnje z dokazili o svojej starosti, Btanu in o svojih dru/bin-skih razmeruh, o neomadeževauem življenji, avstrijskem državljanstvu, o znanji nemškegii in slovenskega ali katerega druzega slovanskega jez'ka, o telesm m zdravji, dalje z dokazilom o dobro dovršenem drugem državnem ali diplomnem izpitu iz inženirske ali iz stroke za visoke atavbe na kaki tehnični visoki šoli v avstrjskem cesarstvu, oziroma o izpitu za državno stavbeno službo, kakor tudi slučajno z drugimi dokazili svojega teoretičnega in praktičnega izohiaženja v cestu'h, vodnih in visokih stavbah, pošljejo do IO. maja 1SS4. 1. in Bicer prositelji, ki so že v javni službi, potom svoje predpostavljene oblastuije deželuemu odboru kranjskemu. ^^ra,3njs3si deželni od."bor, v Ljubljani, dne 9. eprila 1884. (238—2) Deželni glavar: Tburn. Skladbe, zložil F. S. "Vilhar. PrvH knjiga teh skladeb, koje so že do sedaj v slovanskem svetu nemalo senzacijo \ zbudile, dotiskana je Po zadržaji zanimiva je za vsacega, koji se z glasba ali prijem bavi i ona obsega: I. HMmuMpeve, II. ino k<> ».bore, III. m« nune ibore iu IV. 3: nkladb«* za gluMovir. C Knjiga je vrlo okusno opravljena ter ima na ve- r| likem formatu 92 stranij. Prodava jo v Ljubljani d- knjigarna .). (•iontini-jevu po 2 gM. 10 kr.; dobi se ^ pa tudi pri skladatelji samem v Karlovci (Hrvat f ska) po 2 gld. 20 kr. (160—9) tSkJrSv IJjini. so priporoča za izdelovanje oblek po najnovejših 1'arlšklh journallh. Za p. n naioćniko ima tudi razno blago po naj- £ novejših vzgledih na razpolaganja. (227—2) ^ i 3 i s 7 tečaji, z žago in stanovanjem vred, obstoječe iz treh sob, kuhinje, tudi hleva, pripravno iako drugo podjetje, se proda ali na več let izve pri lastniku (241—1) za vb, da v najem. — Natančneje v Kočevji It. si. »O. i i Naznanilo. ► % Podpisani b tom p. n. občinstvu udano naznanja, W ^ da je prevzel v najem ^ j gostilno pri Savskem mostu J ^ n« ('rniu-ali A in prosi za obilno obiskovanje. a Za dobre jedi, izvrstna vina in dobro * pivo jo preskrbljeno. ^ Z velespoštovanjem \ A (244—1) ^riraaož Travn. |V i f Izvrsten med (garantiran pitanec) v ji I rli as tih skal I j ah po 5 kil (kila po 60 kr.), škatlja 30 kr. se dobiva proti postnemu povzetju ali pa proti gotovi plači pri S Oroslavu Dolenc-o., svečarji v IMU m* IDoler^cuL, S Ljubljani. (207—4) X Važno za gostilničarje! Podpisani naznanjali), da imam v zalogi, kakor ^ vsako leto, vsake velikosti ledenice (Eiskasten), v katerih se dado dobro hraniti jedi iu pijače ; tudi popravljam stare in zamenjam z novimi. Vnanja naročila izvršujem takoj in točno. Janez Podkrajšek, (212-2) v LJubljani, Trnovo it. 19. J IVAN SOKLIČ, prej A. PRTBOŽIĆ Zaloga Bruseljskih klobukov. Podpisani priporoča si. p. n. občinstvu veliko zalogo vsakovrstnih klobukov za gospode od 1 gl. so kr. višje; klobuke ta dečke po 1 «1. do 1 gl- HO kr.; svilnate cilindre po 4 gl. SO kr. — Dalje imam v zalogi: srajce in spodnje hlače za gospode, vratnike, kravate itd. _&£~~ Vn tnja naročila izvrše se točno. (132—7) IVAH SOKLIC. v Ljubljani, Gledališke ulice št. 6. jjg---rn T-—^aSjjMr-tf^-r^io^i--r*i fii i JOSIP RAUNICHAR, v Hijvit>lj«ui, ŽiilovHUo ulioe fšt. O, priporoča svojo bogato zalogo (178—4) ♦ za gospode, dame in otroke, 1 dobro in elegantno izdelane, po ♦♦I > najnižjej ceni. I Umetne (32—27) ♦ zobe In 2obovja J ustavlja po najnovejšem amcr i kanskem načinu J brez VMlkTh bolečin ter opravlja plombovanjn in a vse zobne operacije * zobozdravnik A. Paichel, J poleg Hrtdeckjjevega mostu. I. nadstropje. ♦ »♦♦»♦»♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦»»'»♦♦^♦♦♦♦♦♦♦»♦♦^ kakor: večna detelja (Lnzerner), živinska velikanska pena, domača detelja, kakor tudi travna poljska in vrtna semena, katera so /.mn-*l jivo kalj iva, s.: dobe po najnižjej ceni pri podpisanem. Postna naročila se hitro razpošiljajo, kakor tudi drugo innogo\rstno blago se brez ozira na dobitek preskrbuje pri (170—5) Petru Lassniku v Ljubljani. Zdatno zrLižistrLe cen©. Kava ueputtrcduo Iz Hamburga razpošilja kakor znano v izvrstni kvaliteti Karol Fr. Burghardt, Hamburg, v žakljih po 43/4 kg. netto, poštnine prosto z zavitkom *red nemudoma DO poštnem povzetji. 5 kg. av. v. gld. Mooca, pristno arabska, plemenita „ „ „ „ 6.30 Menado, izvrstnega okuBa n « 5-40 Perl-Coylon, jako lina in mila . „ , „ „ 5.40 Melange (zmes), posebno priporočati „ „ „ a 5.30 Ceylon Plantatlon, jako slastna „ „ „ „ 5.— Java, zlatoruuiena, jako tina . . „ „ „ „ 4.70 Guba, modro/.'lena, briljantna „ n „ „ 4.70 Afrik. Mooca, lina iu zdatna . . B „ „ „ 3.90 Santoa, fina in močna.....„ „ „ „ 3.55 Rio, okusna........„ B Bn 3.25 CaJ v izvrstnej izberi, */, kilo od av. v. gld. 1.— (318—39) do gld. G. J. ANDEL-a novoiznajdeni prekomorski prah umori stenico, bolhe, ščurke, mole, muho, mravljince, presloke, ptidne črviče, sploh vso žuželke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od > 11 > i ■! k i 11 ■ zalege ne ostane nobenega sledu. Pravi prašek se dobiva v prodajalnici pri JL AlDEL-u, ,,X>*"i ernem j>«u." 13, Husova (Dominikanska) ulice 13, V LJubljani pri Albinu Sllčarji, trgovcu. Zaloge na deželi imajo tam, kjer so naznanjene po plakatih. (230—1) „Ne kašljaj" cukreki (IO kr.), „Ne kašljaj" kokosov sirup (."»o kr.), s bencij. natronom proti kašlju, hripavosti, bolečinam v prsih, pločnici, vsem boleznim v sapniku, vratu, želodci, plučah iu v srci, proti vsem slabostim na telesu in v živcih, okrepčevalno sredstvo za rekonvalescente razpošilja lekarna v Slavkovu (Austerlitz". Za 1 gld. franko pošlje 8 „ne kašljaj" ccltličkov, za 2 gld. 2 lončka kokosovega sirupa in 8 „ne kašljaj" cukrčkov. Zahtevaj jih povsod. Zaloga V vseh lekarnah in materijalnih prodajalnicah. Pristni nne kašljaj" izdelki z varstveno znamko so v zalogi v l.karnah: v Pragi: pri J. Fflrstu; na Dunaj i: pri F. Neuttelau, I. okraj; C. Scharrer, Mariahilferstra*se; v Pešti: pri Toroku; v Briiu: pri Schonaiehu, F. Ederji, M. Ilofnerju; v Prossnitz: K. Vojacek; v Preran: F.Matom)) vVVischau: V. Batkal; v Olomucu: dr. Behrotter; v Iglavi: V. Inderka; v Pisekn: R. Dvorak; lekarji; v Ogr. Ilradišu: J. Stanci; v Klattau: Josip Stutzkv; v Kuttenliergu : Prok. Slavik; v Pragi: Fragner, lekarji, itd. Pristno samo z varstveno znamko zvezde * iz lekarne v Slavkovu (Austerlitz). A. Pfikrvl, lekar v Slavkovu, (odlikovan s srebrno svetinjo na mejnarodnej farmacevtičuej razsUvi na Dunaji 1883. 5 kilo inalinčnega Boka franko gid. 3 40. (169—5) 7i» Itližajočo no »czljo priporoča najstarejša in najglasovitejša firma za solno Morica Bum-a A I ClIHl (ustanovi] ena leta. 1822) priHtno llriidko volneno blago. Jako lepi iu 'modni uzorci za celo obleko od gl. JIU— do k1. o.— meter. Bogata izbčr suknu za suknje (Streich-uud KauimgarnrockstolVe> od gl. ii. — do gl. 7.— in Hukna za lilu.ee, najnovejši uzorci, od gl. 1.20 do gl. It.— meter. Črni I*eruvieuH za Huku|e in Ton ki um za lilučc od gl. S.— navzgor do gl. 6.—, gl. 7.— in više meter Velika zaloga vsakovrstnega Mukua za civilne iu vo iat«ke obleke, livreje, cerkve, biljarde iu vozove* So :.hj« /.ii požarne Htraže, otcransku iu strelska društva iu druge korporacije Pristni angleški potoi p 1 al tli. a metre oO cm. dolgi in 1 meter «« cm. široki, po gl. 3.50, 4.75, 5.£ft do gl. 1«. — . llzorco zastouj iu franko. Blago razpošilja samo proti poštnemu povzetju ali gotovemu predplačilu. — Posiljatve, katerih vrednost znaša nad gl. 1«.—. pošiljajo so franko. Gosp >dje krojaški uiojatri dobe na zahte-vauje vzgledue kujižice z uinogoštevilnimi uzorci fnuiloi. (1411—5) Javno naznanilo vsem prebivalcem Avstro-Ogerske! Vsled velikanskega pokupovanja od strani p. n. občinstva v prej v listih objavljene) razprodaji velike zaloge blaga iz zapuščine 121 let obstoječe velike trgovske hiše Janezu Karula KunzNcbmidt-u, se je ta zaloga za več nego zmanjšala in »o dediči sklenili v poslednjej seji, da razprodajo še nahajajočega so blaga muiho Alirl ledne nadaljujejo. — Kdor si tedaj želi kupiti lepo in ia-vrstno blago skoraj zatUouj, hiti naj v svojo lastno korist z naročitvijo. Vsako blago, katero ne ugaja, se takoj za katero koli drugo zamenja, tako da se pri naročitvi ni bati, da bi bil opeharjen. Cene in katalog blaga: ŽENSKE SRAJCE iz naifine.iSeK11 angleškega cliifTona, s ______-____- pristnimi švicarskimi vezanimi u sta v k i, prava umetna vezenina, po gl. 1.50, dvanajstorica za gl. 10.50. Taiste iz najfinejšega Schroll-ovega chiffoua, najfinejšo na-rejene, po gl. 1.70, dvanajstorica za gl. 17.70_ ŽENSKI PONOĆNI KORZETI fc*?*; W&JSS *SS _______________ in po vsij dolgosti s švi- carskiun vezanimi ostavki, jako elegantno opravljeni, krasota za vsako damo, po gl. 1.50, dvanajstorica za gl. lti.50. Taisti iz najfinejšega Schroll-ovega chiffoua, elegantno narejeni, po gl. 1.70, dvanajstorica za gl. 17.70._ ŽENSKA SPODNJA KRILA iz "JCsCR ?ht~ __na, s pristno barvaiumi vezanimi obšivki in volanti, jako lina, 1. baze po gl. 1.56, dvanajstorica -a gl. 17.50; II. baze po gl. 1.45, dvanajstorica za tfl. 10; III. haže po gl. 1.25, dvanajstorica za gl. 14. ŽENSKA KRILA [* DSPzSJf*".kr.vUT' 8. pravimi ve-_ zanuui čipkami okrašene (m I £ volanti po gl. 1.66, dvanal Stori CA M gl. 17.50. Taista krila iz kretena v vseh barvah, kakor : rujava, modra, bordo, z zlatom vezana m s piistuiiui baržuuastimi listi okrašena, jako ilua, po gl. 1.75 BELA SPODNJA KRILA ix ^Ifef^tđ*0^ _ s pristnimi šviearHknui vezanimi ustavki, z vezanimi volanti in plisiranu, 1. baze po gl. 2.75, 11. baze po gl. 2.10, 111. baze po gl. 1 iV)._ ŽENSKE HLAČE naJ'i»^s«ff»* angleškega chilTona, z __najfinejšimi švicarskimi vezanimi ustav- ki in zobci, 1. baze po gl. 1.60, dvanajstorica zu gl. IG 50; II. baze po ^1. 1.30, dvanajstoriea za gl. 14._ MOŠKE SRAJCE !V,aiH,7^""ftE ch1i.flron*' 8 _ četvernatim oprsjem, gladke ah vezane, Viakerine vratne širjave, pogl. 1.50, dvanajstorica za gl. 1G.50. Taisto iz najfinejšega Schroll-ovega chilTona, najfinejše narejene ii la Irance, po gl. 1.70. dvanajstorica za gl, 18.80; in po gl. 2, dvanajstorica za gl. 22.50. i NAMIZNE GARNITURE ? ui!iimi„ToUi^iU .__11 prta in 12 brisalk, snno za ! gl. 2.85. Taiste najfinejšega francoskega dela, jako fine, z i bogatimi resami, za 12 oseb, po gl. 3.45. Namizne garnituro i iz najfinejšega damasta, z Ulitimi cvetlicami, obstoječe iz ! za 12 o^eb velikega prta in 12 pristujočih velikih bmalk, l jako fino narejene, po gl. 5.. POPOTNI PiiAlDl, j%k.° veliki }» ,'cbeli' tkMni iz "»> _I težjega iu najbojsega sukna, po elegantnih angleških uzorcih, Jcakor: rnjavi, sivi, uielirani s težkimi dolgimi resami; ti plaidi se dado zaradi svoje neznanske velikosti in širokosti rabiti za obleko, pojiutnu ogrinjalo, pusleljthi odejo iu ženske slnvale, ter se (lasti še po Stoletno] rabi i/, njih napraviti dve celi elegantni obleki in s katerimi sc dado prišteti it i ogrtači, deževni plaš&i, pale-toti. 1. baze samo po gl. 5.50; II. baze samo po gl. 4.50, H V. BUDIMSKA i°tAKOCZY katero so aualizovali in označili deželna akademija v Budimpešti, profesor dr. Slolzel v Monakovem, profesor dr. Hardy V Parizu in profesor dr. Tichborne v Londonu, priporočajo profesor dr. (lebburdt v liudimpešti in nedavno profesor dr. Kukitanskv v Inomostu, profesor dr. Zeissel na Duunji in profesor tir. Sigi v Stuttgartu in druge mediciuske kapacitete zaradi njegove migate vsebine lithionu; posebno uspešno se uporablja pri trdovratnih boleznih prelmvilnih organov in zapretji vode tur se pred vsemi znanimi greučicami posebno izredno priporoča. Dobiva se po vseh lekarnah iu piodaialnicah mineralnih voda, vedno na novo natočena. Prosi se, da se zahteva Izrecno Budimska Rakoczy (240—1) Lastniki bratje Loser v Budapešti. s- »-a« ^7» eo C O^. S* Bi 9 ^ rt o' rr m < j. . m n c S * -» 5 z "o a B _" W c b o ? o o lig pv .1 i S H- t-» r» 5 © S S«S. P"T3 DOMAČE PLATNO, ™?»ivo 80 vatlov najbo«« naj- _l težji in najtrpeznejši tovarniški izdelek za domačo rabo; s/« široko po gl, 7,oO, */< široko po gl. 5.50 zavoj. Cena bombažu vidno poskakuje, platno bode imelo v kratkem podvijeno ceno, zatorej naj vsak hiti z naročitvijo. SVILNATI ŽEPNI ROBCI l?* 8vilu \V8elj barvah, vsak kos v drugoj barvi, dvanajstorica samo za gl. 3.50. uakniti;ke iz bobkuna, _\^_-^j_ ^ misnoga prta, t bartunastiini čopi, v raznih barvah, krasno izdelane, jedna garnitura, t. j. vsi 3 kosi vkupe, velja 1. baze gl. 8.40, 11 baze gl. 7.50._ ' GOBE LIN AS TE AVSTRIJA-GARN1TLRE l\ ______ nejse volne, jako krasne, polne efekta, naj novejšo delo preprog, vsi 3 kosovi vkupe samo gl. Ki._ I' II lir !■ dobrega, težkega platna, brez šiva, tudi za naj-večje postelje; eU Suokc po gl. l.liO, dvanajstorica za gl. l'J; 6/4 široke po gl. 1.35, dvanaj storiea za gl. 15. JUTK-ZAUR1KJALA, SfS svitlo barve, v najiztiorucjših perzijskih, turških in indijskih uzorcih, z bogatimi in dolgimi resami, 3 met. MO cm. dolga, za dve okni, velja I. baze gl. 4.50, 11. baze gl. 3.85. CHEV10T DIJAGONALNO BLAGO M0SK0 111*1 K'KO l)onila«iii') iu poletno sezono, :z tkane čiste UlJlillilVU, ovl-.j<, volne, V vseh naj novejši h in najiuoduej-ših barvah, gladko ali inelirano, najboljše liaže, rujavo, modro, olivuozoleiio iu črno, za celo obleko za sleliernega, samo gl. 0. — Uzorci sc nikakor ne morejo razpošiljati. Vsak kupec, ki da skupiti ob jediieni \ saj za 16 gl., dobi za nagrado, torej /aMoaj. švicarsko nro iz francoskega zlatega brona z dolgo verižico. Za pravilni tek se |ainčl dve leti. (195—3) Naročila v gotovini (s poštnimi nakaznie.niii ali tudi po c. kr. poštnem povzetji) naj Be pošiljaj** z naslovom: Erbschafts-Verwaltuiig ftabiuowicz, Wien, II., Schiffamtsgasse Nr. 20. XXXXXXXXXXXXKXXKMXXXICKXKXX' K začetku stavbene sezone dovoljujem si priporočati veliko zalogo stavbenega in rezanega lesa, apna, U peska in kamenja 4f6~ _po conah.. (246—n Taiizlier, Bežigrad, 2 :xxxxxxxxxxxkxxxxxxxxxxxxxx H. HAUPTMANN, J v semeninkem jpoKlox>ji "v J^jiibljaiii, priporoča svojo do sedaj kot najboljše priznane oljnate barve, firneze in lake in prevzame vsa pleskarska dela pri novih stavbah po najnižjih cenah. (202—4) Odlikovano t 18 svetinjami in spričevali imenitnih in merodajnih osob in korporacij kot nuJbolfAa i na)-»•»■ii«-i su m u s i za obutev in za nanje za konj-iko opravo in pri vozovih, in se že več let rabi za lovske in popotne čevlje na Najvišjem dvoru in od njega najvišjih lovskih prijateljev, da, pri izletih v gore od Nj. Veličanstva cesarice. 8CHUTZ-10I MARKE Glavna zaloga za Kranjsko pri SCHUSCIIN1K & VVEHEi: v Ljubljani. Cena: v škatljah po 5 kilo 10 gld., 21/, kilo 5 tfld., v taki Min \-. v Ljubljani, Mestni trg si. 15. (197—2) t-< 4 4 4 4 4 4 Pivovarna v Senožečah 4r- i in.i v zalogi letošnjega izdelka v sodčkih in botellja>h. Priporoča se vsem dosedanjim prejemnikom In drugim gostilničarjem, ki žele slav. občinstvu postreči z zdravo pijačo. Postrežba je natančna in ceno. Senožeče, pošta Postojina. (184—11) ► ► ► ► „prijeten in priročen lek za sčiščenje." Prof. VALENTA, Ljubljana. .,m* pron/roea nobenih težav.** Prof. pl.BAMBERGER, Dunaj. ,je uspešneje, kakor druge grenčice." Prof LEIDESD0RF, Dunaj, Zahtevaj se vedno izrecna: „FRAN-J OSI PO V A GRENČICA". Zaloge povsod. (136—5) Vodstvo razpošiljatve v Budapešti. FRAN Z J O SEF BITTER QUELLE Do 1. junija in od 1. septembra stanovnina znižana za 25°/0. Zdravilni lci-aj KRAPINSKE TOPLICE na I^rTra,tsJs:o-m (poštna In telegrafska postaja). Te toplice so od postaje Zapreslo južne železnične proge Zidani Most-Sisek oddaljene 3 ure in od postaje južne proge Poljičano I1'., ure. Akratothormo teh toplic, dosegajoče 30° do 35" R., so neprekosljive v svojej izrednej zdravilnosti pri protinu, trgar]i v udih in členkih, ter njega nasledkih, lsohladi, neuralglJI, kožnih boleznih in ranah, kroničnoj Brightijovi bolezni, mrtvndn, patho-logičnih prooesih ženskih sexnalnlh organov itd. Toplioe so odprte od 1. aprila do konoa Oktobra ter imajo po najnovejših zdravstvenih principih urejeno velike vodnjake, posebne banje iz marmorja, douhe-kopell, caldarije ipo-tivnicc), massage, lekarno itd., vse po najnovejših zdravilnih načelih, stanovanja, restavracije, obodnice, kavarne in biljardnloe, onrsalon, godba, park, biblioteka itd. obetajo vse moderne ugodnosti v polnej meri. Od 1. maja naprej vozijo se mej Toplicami in želoznično postajo Poljčane omnibusi z neomejenim številom oseh po prihodu Dunajskega vlaka ob 91/,- nrl zjutraj za vozno oeno 3 gld. za osobo. K vsakemu drugemu vlaku stoje na razpolaganje prilični vozovi. Od 1. junija ponujali se bodo tudi na postaji Zaprešič ob vsakem došlem vlaku vozovi do Krapinskih Toplic. — Na vprašanje odgovarjata in dajeta zahtevana pojasnila o teh toplicah vodstvo toplic in njihov zdravnik, sanitetni sovetnik dr. Edgar vitez Aigner. — Bruinrioe o toplicah dobo se po vseh knjigarnah, prospekti pa pri vodstvu. Krapinske Toplioe v aprilu 1884. (247—1) Zahvala in priporočilo. Zahvaljujem se prečastitira gg. trgovcem in slavnemu p. n. občinstvu za meni do sedaj izkazano zaupanje in priporočam gg. trgovcem za mnogobrojna naročila uvojo izvrstno urejeno apreturo za sukno, slavnemu občinstvu pa svojo kemično spiralnico, v katerei se razparane in nerazparane moške in ženske obleke, obleke za vizite, šali, tapecirarsko blago, tepihi z vsemi okraski, ne da se isti zmanjšajo ali pa zgube prvotno svojo barvo in obliko, lepo očedijo. Pretgriujala vsprcimd se za pranje in se potem nategnejo, da so zopet lepi, kar se prav dobro in ceno izvrši. — V mojej To 3- r va r Ij i se vsprejme za barvanje svilasto, bombažno ali pomešano blago, kakor obleke gospodov, ženski paletot in plašči za dež, brez da bi bili isti razparani. Vse to se barva v vsakej barvi, katera bo naroči, ne da se oblika zmanjša. Za mnogobrojna naročila in ceno izvrševanje se priporoča z odličnim spoštovanjem JOSIP REICH, Poljanski nasip, Ozke ulioe št 4, v LJubljani. Kdor želi nastopiti (235-3) dobro službo, v katerej bi si mogel zaslužiti na mesec 80—100 gld., naj se oglasi pri upravništvu „Slovenskega Naroda". Izvirne krasne platnice za Jurčičeve Za Jurčičeve »Zbrane Kpise" so dobivajo pri meni posebno krasne izvirne temno-nideče platnice od najfinejšega platna z vtisneno zlato podobo Jurčičevo, izvod po 3 knjigovez, Ljubljana, Poljanska cesta št. 10. Svarilo I S tem opozarjamo p. n. občinstvo na to, da se v novejšem easu narejajo in prodajajo blagsjnice, ki imajo z našimi skoraj jednako RlaseĆO se firmo. Naši prodajalci m»m naznanjajo, cia se s tem zapeljava p. n. občinstvo, ki misli, da kapi prave WerthHimove blagajnice. Pred kupovanjem takih blagajnic svarimo, ker se s tako manipulacijo, ki je nećemo natančneje označiti, špekulira samo na zameno imena. F. W£iTMElM & c. kr. dvorni liferanti, c. kr. priv. avstrijska tovarna za blagajnice. Jedina zaloga pri gospodu zaloga šivalnih strojev v Ljubljani. Izdatelj iu odgovorni urednik: Ivun Železnikar. Lastnina iu tisk ,.Narodne Tiskarno**.