413
Deželni zbor kranjski.
Iz 14. seje deželnega zbora 18. oktobra.
(Dalje.)
Prvi poprime besedo -gosp. Kersnik ter podpira predlog manjšine, nekako tako-le:
Spominjam se še prav živo, s kako glasnim odobravanjem bil je vsprejet v 4. seji lanskega zasedanja predlog današnjega poročevalca manjšine, predlog namreč, da se vpelje v blaznici na Studenci lastna režija. Čeravno nam predlagatelj še ni podajal pozitivnih številk, rekel je vendar neki naravni notranji čut vsakemu izmed nas, da tam doli na Studenci ni vse tako, kakor
bi moralo biti glede deželnih koristi. Zato smo tudi letos s tem yecjem veseljem pozdravili temeljito in obširno poročilo deželnega odbora, katero, vsaj meni se tako vidi, govori za vsacega, kdor hoče slušati, ter kaže vsakemu, kdor ne zapira svojih oči tako razločno in tako jasno, kje je tu škoda in kje pomoč zoper njo, da se ne morem prečuditi, kako je mogel letos dotični odsek priti zopet do odlašajočega, dilatoričnega sklepa.
Toda nalog moj ni danes baviti se v prvi vrsti s podanim poročilom in njegovimi številkami — to prepuščam spretnejšemu veščaKu, — samo toliko naj omenim , da je predloženo poročilo mene do dobrega prepričalo, da je vpeljava lastne režije na Studenci v vsakem oziru deželi koristna, in naj se računa kakor hoče, ter nastavlja na eni strani še tako visoke, in na drugi zopet še tako nizke stroške in izdajke, dobiček deželni je oči-viden in gotov. In ko bi me tudi ono poročilo še ne bilo prepričalo, storilo in vtrdilo bi me pa v tem sigurno dvoje. Prvič vloga kongregacije usmiljenih sestra dne 25. septembra 1884, s katero red izjavlja, da hoče nekatere tarife glede hrane in postrežbe znižati, — vloga, ki bi nikdar ne bila dospela do ekshibitnega protokola deželnega odbora, ko bi gosp. poročevalec manjšine ne bil sprožil v lanskem letu svojega imenitnega predloga, in ko bi poročilo deželnega odbora ne bodlo tako silno v oči na pravem mestu. To je eno. Drugič pa moral je vendar vsacega izmed nas, tudi še tako omahujočega, vtrditi v omenjenem prepričanji, oni pamflet, kateri je došel vsem nam poslancem, izdan vsled vsekako nedostojne ideje v obliki naših prilog, in pisan — kakor se vidi vendar iz vsake vrste — pisan po naročenem, poklicanem anonimosusu.
Gospoda moja! Kdor se s takimi, deloma dragimi sredstvi brani, ta ve, da je zmaga mnogo vredna, in to naj bi bil kolikor toliko uvaževal dotični odsek. To so v kratkem glavni oziri, ki me vodijo, da bom glasoval za predlog manjšine. Pa pooblaščen sem tudi še v imenu nekaterih kolegov, ki mislijo z menoj vred glasovati isto tako — pooblaščen sem glede tega glasovanja objasniti še drugo stran njegovo.
Skuša se ves ta predlog in glasovanje za-nj kazati ko nekov udarec proti redu usmiljenih sestra.
Temu nasproti pa moramo odločno protestovati. Jaz vem, da jih je nekoliko med nami, katerim je bila uže prilika dana, iz lastne skušnje poučiti se o krasnih in blagih lastnostih tega reda, in kdor tega ne ve, popraša naj koder hoče, in vsak kotiček borne koče in vsaka palača bo polna hvale o požrtvovalnem delovanji usmiljenih sestra. In zato tudi nam ne more in ne sme biti vse eno, ako bi se našemu glasovanju podtikali taki skrivni nameni, katere vsekako obsojamo.
A tu je nekaj druzega, tu se gre za deželno korist, in kakor je to vprašanje v prvi vrsti, tedaj, gosp6da moja, ne smemo se ozirati niti na desno, ni na levo, niti na frak in ne na talar.
Gospoda moja, ako tudi letos zavržete naš predlog, saj se bode zopet vrnil, in vračal se bo, in vračati se mora vsako zasedanje! Čemu toraj toliko brezvspeš-nega I Storite temu konec, ter sprejmite predlog manjšine.
Za predlog večine se oglasi baron Apfaltrern in omenja velikih zaslug, ki jih ima red usmiljenih sestra za človeštvo , in ki zlasti na* Francoskem vživa veliko spoštovanje. On bi pritrdil predlogu manjšine, ko bi vedel, da bo gospodarstvo prišlo v roke zanesljivemu, izvedenemu možu. Nikakor pa ni zato, da bi prišlo v roke zdravnikom. Ako je rekel g. dr. Bleiweis, da postrežba in režija ne greste skupaj, mora on reči, da zdravništvo in režija greste še manj skupaj.
Za njim govori dr. P o kl u k ar: Reč je silno važna za naše gospodarstvo, lahka pa ni.   Odsek je pretresal
414
vse podatke ,   ali prepričanja ,   da bi bilo lastno gospodarstvo zares ceneje in boljše, on (Poklukar) ni mo^ei dobiti.
Odsek večine tirja, naj deželni odbor natančno preiskuje številke, ki jih je dobil, naj glede zdravstvenih zadev potrebno zaukaže, in ako se to ne zgodi, naj odpove pogodbo, kakor tirja manjšina. Boljše gospodarstvo se po njegovem mnenju laglje doseže po nasvetu večine, kakor manjšine, ki hoče z enim skokom vse predrugačiti.
Dr. Bleiweis omenja, da naj se gospodje ozro v druge dežele, kjer se je to zgodilo, in Kaiserfeld, bivši deželni glavar štajarski, se je še s tem ponašal in si štel v posebno zasluženje, da se je po vseh dobrodelnih napravah osnovala lastna režija.
Zadnjo  besedo  imel  je  poročevalec   večine g. Detelja.    On zlasti pobija številke, rekši,  da se  morajo ravno te pretresati natauko. Od glavne številke je treba odšteti 573 gold.,   ki jih zemljišče zdaj daje.    Tudi posebne ordinacije  so   napačno zaračunjene.    Ako so potrebne,   bodo morale ostati tudi pozneje,   ako niso potrebne,  bi jih bili morali odpraviti uže prej.    Dalje nikakor ni misliti, da bi zdravniki zastonj opravljali posel. Vse skupaj bo toraj znašalo čez 2000 gold., in če se v pretres vzame,   kar hočejo usmiljene sestre same odje-njati, je razvidno, da skoraj ni nobenega razločka, ako se vpelje   lastna   režija,   ali pa ostane,   kakor je zdaj. Hvale vredno je.   da   se  zdravniki  potegujejo  za   svoj namen, toda ko bi šlo po volji zdravnikov, imeli bi na Studencu uže velikansko blaznico.
Dalje gosp. poročevalec pretresa številke v poročilu deželnega odbora in dokazuje, da niso resnične. Tudi se spominja spisa, ki ga gosp. dr. Bleiweis imenuje „pamflet"; on ve, kdo ga je pisal, ter naj bi bil ž njim opravil to reč. Poročilo, ki ga je izročil deželnemu odboru, tirja, da naj imajo režijo v rokah zdravniki; to pa ne gre, kakor se je uže pred povdarjalo. Gosp. Kersniku se ugovarja, da se iz odjenjanja nekaterih cen ne more sklepati, da so imele usmiljene sestre velik dobiček, žito je ceno , toraj lahko nekoliko pri kruhu odnehajo; meso je pa dražji, in v lastni režiji bi nas stalo morda 30 odstotkov več. Kdor vse to premisli, ne more glasovati za odpoved pogodbe, ampak to tirja samo on, ki tje v en dan dela.
Dr. Bleiweis se še oglasi za dejanski popravek, potem pa ga g. Detela zavrača, da ni bil to noben popravek, in odločno oporeka zoper očitanje, da bi bil on zastopnik najemnika, to je, usmiljenih sester, on je zastopnik dežele, ki jo je zmirom pošteno zagovarjal.
Pri glasovanji se sprejme nasvet večine, in sicer so za prvi oddelek glasovali nekateri gospodje večine in nemška stranka , za drugi oddelek pa so glasovali narodni poslanci, ki so bili prej za predlog manjšine, ker so izmed nemških poslancev za-nj glasovali le nekateri gospodje, kakor Luckmann, Gutmannsthal, Faber.
Gosp. Murni k potem poroča o prošnjah Britof in Dol, da bi deželni zaklad sprejel hiralniške stroške za dve revni. Najprej se premeni paragraf dotičnih poročil, potem pa se omenjeni prošnji v rešitev izročite deželnemu odboru.
Dr. Poklukar poroča o zadevah ljubljanskega močvirja in omenja, da je upravni odsek našel to-le:
1.    Da deželni odbor po sedanji postavi v močvirskem odboru nima onega neposrednjega vpliva, kakor-šen bi mu moral pristajati glede na ona bremena, katera bodo pri teh delih zadela deželo.
2.   Dalje se zdaj, ko bodo posestniki močvirja imeli prevzeti za potrebno pokritev stroškov velika bremena, ne sme več odlašati, iz priloge močvirske postave, katera kaže  in  na drobno  določuje  ozemlje  močvirsko,
415
odpraviti one napake, katere so se v deželnem zboru uže konstatirale in one, katere je močvirski odbor po svojem ogledovanji na lica mesta potrdil na podlagi višin ozemlja po merjenji razvidnih v osušovalnem načrtu inženirja pl. Podhagskega.
3.   Da se kaže, da se bode morebiti bolj priporočalo, volitev močvirskih odborskih odbornikov omejiti vsaj tako na manjše skupine kmetijskih močvirskih občin, da vsaka skupina oziroma občina voli samo svojega zastopnika.
4.   Tudi o sklepčnosti močvirskega odbora kazalo bi sprejeti v spremenjeno postavo jasneje določila in pa take, po katerih bi se delovanje odborovo olajšalo.
Upravni odsek tedaj predlaga:
1.   Letno poročilo §. 3, marg. št. 19—22 vzame se
na znanje.
2.   Deželnemu odboru se nalaga, deželnemu zboru predložiti v prihodnjem zasedanji nov načrt močvirske postave,   pri katerem se  bode   ozirati  na   predstoječe
opazke.
O tej zadevi govori 'gosp. Dežman in nasvetuje:
„Deželnemu odboru se naroča, potrebno učiniti, da se napravijo v §. 13. močvirske postave zaukazani po-družni odbori."
Po konečni besedi gosp. poročevalca se sprejmo predlogi upravnega odseka in dostavek g. Dežmana.
Gosp. Detela potem poroča o znižanji cene soli in o vrejevanji domovinske pravice ter predlaga, da naj se vlada naprosi znižati ceno soli in sostaviti načrt postave, ki vreduje domovinsko pravico.
Gosp. Faber poroča o prošnjah več občin laškega, ribniškega in idrijskega okraja, da bi se vojaški novinci nabirali v vseh sodnijskih okrajih. Sklene se te prošnje izročiti vladi.
(Konec prihodnjič.)