Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 10 40 K, za pol leta 5'20 K, za Četrt leta 2 60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. — Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati. Enostopna petit-vrstica, (Širina 72 mm) za Izhaja vsako sredo in soboto.	enkrat 20 vin., večkrat po dogovoru.	Posamezna številka 10 v
Bienerth redivivus.
Baron Bienerth smatra samega sebe za najsposobnejšega državnika v Avstriji. To je znamenje velike samozavesti, ki je prirojena le maloštevilnim velikim duhovom, a velikemu krdelu malih ljudi, katerim domišljavost nadomešča umne darove, katerih ni. Z Bie-nerthom pa je človek v zadregi. Analfabet ni in idiot tudi ne. Včasi zna biti celo nekoliko navihan kakor n. pr. takrat, ko je baje zaradi češkoradikalne obstrukcije poslal parlament domov, da je dobil proste roke za vladne akcije o priliki aneksijskih homa-tij. Od te zvijačnosti je pa vendar še neskončno dolga pot do tiste ženialnosti, ki se navadno pričakuje od voditeljev velikih držav in ki bi bila zlasti potrebna v Avstriji, kjer si nasprotuje približno osemkrat toliko raznovrstnih interesov kakor v drugih, normalnih državah.
Bienerth, ki je pred kratkimi dnevi de-misioniral, je dobil na Silvestrovo s svojim lastnim sopodpisom cesarjev nalog, da sestavi nov kabinet in poda vladarju primerne predloge. Tako je mož demisioniral, le da tem krepkeje ostane. On ne zna cesarju nikogar predlagati, ki bi bil sposobnejši za vodstvo avstrijske politike. Ostane nam torej kot dragocena državna posest, katere se nikakor ne iznebimo. Nič ne de, da je bila vsa naša politika dve leti, ravno odkar je prišel Bienerth na čelo, tako neplodna kakor v najklavrnejših časih izza Taaffeovega padca. Kako naj bi se Bienerth odtegnil svojemu mestu, ko ga kličejo od vseh strani, ko Nemci prisegajo, da ga ni političarja poleg njega, ko Poljaki obujajo kes, da so mu postavljali stolček pred vrata, ko se Čehi pripravljajo na vstop v vladno večino in ko Jugoslovani »predpustnemu ministrstvu« dovoljujejo proračunski provizorij ? Bienerthu se v teh razmerah niti ne more zameriti, če je rajši aktiven nego penzioniran ministrski predsednik.
LISTEK.
Odločitev.
Spisal Etb. K.
(Dalje.)
Krepko se je vzravnal njegov ponos. Nikdar ni hotel zaostajati; samo v prvih vrstah je bil zadovoljen in nihče ni bil tako močan, da bi ga bil mogel prepoditi z mesta, ki si ga je bil osvojil. In vsi so priznavali njegovo prvenstvo že izza ljudske šole. Ni jim bilo treba gledati v duše in pretipavati srca; naj so si mislili, kar so hoteli — odrekali mu niso primata.
A zdaj ? Kaj veljajo vse prečute noči, kaj vsi skoraj nadčloveški napori? Kje je zdaj njegovo prvenstvo? Ivan je koncipient pri najglasovitejšem odvetniku, Milan prak-ticira pri deželni sodniji, Josip je pri železniškem ravnateljstvu in Peter, leni, dolgočasni Peter pri državnem pravdništvu. Tomaž, ki je študiral več pri litru kakor pri knjigah, vstopi v treh dneh pri policiji. A on ... ? Odprto mu je, kar je odprto vsem drugim. Lahko se vrne v odvetniško pisarno, a kaj bo tam druzega kakor vsi njegovi tovariši in v čem bo razlika, za katero se je bojeval dolga in težka leta stradajoč, prezebajoč in učeč se bolj pridno od vseh drugih ?.. . Pravičnost! . . . Ivan, ki mu je bil vsak izpit loterija, v kateri mu je le slepa sreča vedno naklanjala zgoditke, je poročil hčerko bogatega veletržca in živi nki velika gospoda, on pa mora preštevati denar, pre-
Žalostno pa je za meščanske stranke, ki hočejo gospodovati v Avstriji, da n; najdejo v svojih vrstah moža, ki bi bil, če že ne Gladstone, vsaj nekoliko več od Bienertha.
Če bi bila Avstrija resnično demokratična država, bi bil tak ministrski predsednik sploh nemogoč. Pa vendar bi bilo tedaj veliko manjše važnosti, kdo je šef vlade, zakaj ministrski predsednik bi moral kratko-malo služiti demokraciji. Do tega političnega ideala pa je v Avstriji še jako daleč. Bie-nierth ni tretjič ministrski predsednik kot zaupnik narodov, parlamenta, političnih strank, ampak kot poslovodja protidemokratičnih struj. V njegovem ministrstvu je ohranjen kos absolutizma, ki neprenehoma moli roge proti parlamentu in parlamentarizmu. In da se meščanske stranke trgajo za takega Bienertha, je še bolj žalostno, kakor da se ponujajo nesposobnemu Bienerthu.
Tretji Bienerthov kabinet je torej žalosten izraz meščanske politične slabosti. Da so te slabosti kriva narodna nasprotja, je jako klavern izgovor. Zakaj če ne zna meščanstvo premagati teh nasprotij in najti sprave, ki mu zagotovi politično moč v državi, si daje izpričevalo nesposobnosti. Po svojem gospodarskem položaju poklicano, da vlada, se je to meščanstvo s svojimi neskončnimi narodnimi prepiri izročilo v službovanje vladam, ki niso njegove in ki z njim počenjajo, kar hočejo. Naraščajoča predrznost kapitalizma in nesramnost veleagrarizma so najžalostnejša znamenja te žalostne politike.
Socialistična izobrazba.
Z naraščanjem socialno demokratične stianke postaja vprašanje socialistične izobrazbe organiziranega delavstva od dne do dne bolj pereče. Komurkoli je na bodočnosti stranke in delavskega gibanja sploh kaj ležeče, mora priznati, da brez temeljitega socialističnega znanja ne dobimo podlage, na
den se upa naročiti drugo četrtinko vina. A Pavle, neresni Pavle, ki je pobegnil še pred prvim izpitom in je celo ponavljal šesto šolo, je izdal knjigo, o kateri pišejo vsi časopisi. Res da nima v žepu toliko denarja, da bi bil preskrbljen za teden dni, a njegovo ime je vendar v vseh listih. A kdo se meni za njegovo, za Velimirovo ime?
Odkar se je vrnil, ga tudi sanje nočejo obiskavati. Morda se jim zde njegove oči premalo jasne in njegovo čelo preveč na-gubančeno. A morda jih je prepodil razum, ki je zgradil sovražen plot iz strogosti in številk. Sanje ljubijo toploto, a to uničuje nervozna treznost primerjajočih računov . . .
V neskladnem razpoloženju je koncipiral vzklic zoper sodbo v pravdi Malnar contra Potočnik, ko je pristopil šef in mu dejal:
— Jutri je banket v č st kolegi doktorju Vidrovču. Saj veste. Sedemdesetletnica. Spodobilo bi se, da pridete. Saj tudi jaz nisem zaljubljen vanj. Jezični dohtar stare šole. Ampak spodobi se vendar. Pa bodo tudi drugi ljudje tam. Nič ne škoduje, če se človek seznani.
Velimir je prikimal. In drugi dan je šel na banket. Pred staviliso ga imenitnim ljudem in blago mu je bilo pri srcu, ko je čul tudi nekoliko .hvale o odličnih študijah. Posadili so ga poleg gospodične Julke, hčerke glasovitega doktorja Serniča, ki ima tri kon-cipijente in poslaniški mandat. Pozabil je, kako sovraži vprašanja, ko je Julka naivno hotela vedeti za vsako malenkost na vse-
kateri bi bil mogoč trajen razvoj. Tako enostaven socializem vendar ni, da bi ga mogel delavec dovolj temeljito spoznati in razumeti brez nauka. Saj objema socialno vprašanje vse panoge življenja in to polje je tako obsežno, da ga ne more nihče objeti s samim čutom.
Nihče ne more biti prepričan socialist, če ne pozna socializma. In da nam zelo manjka takih prepričanih socialistov, da vsled tega tudi vsi naši uspehi niso taki, kakršni bi lahko bili in kakršni bi morali biti, je pač tako gotovo, da ni treba posebnih dokazov za to.
Delavec, ki res pozna in razume socializem, bo vedel, da za njegov razred ni rešitve brez socialnega preobrata. Niemu bo jasno, da je razredni boj neizogiben, da se morajo za ta boj zbrati vse delavske moči. Jasno mu bo, da mora delavstvo zmagati, če le more dograditi svojo organizacijo na političnem, strokovnem in gospodarskem polju. In če bo imel to spoznanje, ga ne bo nič na svetu moglo odvrniti od edine prave poti.
Nasprotno pa bo delavec brez dobrega socialističnega znanja vedno nezanesljiv. Vsaka demagogija mu lahko postane nevarna. Če mu more nasprotnik postreči z lepšimi frazami kakor socialist — in to res ni težko — ga bo lahko premotil, ga bo lahko odvedei v drug tabor, tako razdejal delavsko enoto, uničil delavsko bojno moč in tako z delavsko pomočjo osleparil delavstvo.
Lahko se pravi, da socialistov brez znanja sploh ni. Kdorkoli si domišlja, da je socialni demokrat, pa ne pozna socializma, se moti sam o sebi. Lahko je član strokovne ali gospodarske organizacije, lahko je prijatelj ali pristaš stranke, toda socialni demokrat še ni. Stranka se ne more nanj zanašati in nikdar se ne more vedeti, kateri veter ga morda odpihne.
Kakor demagogija nasprotnikov, tako tudi osebne simpatije ali antipatije ne bodo mogle premotiti resničnega socialnega demokrata. Kajti vedel bo, da so načela nekaj druzega kakor osebe. V organizaciji ne bo, ker so mu oči in brki tega ali onega sodruga všeč, pa tudi ne bo uhajal iz organizacije, če mu obleka ali manire enega ali drugega sodruga ne
učilišču. Zazdelo se mu je, da ni na svetu zanimivejšega dekleta in zopet je bil srečen in ponosen, ko je spoznal, koliko več zna od nje. Pili so šampanjca, kadili pa samo specialitete in trabuke. Tudi godba je igrala in mnogo se je govorilo.
Šef mu je namignil, da bi napravilo dober vtisk, če bi še on kaj povedal — v imenu mladine. Velimir je bil razgret, ker so mu šli vinski duhovi že polagoma v glavo. To mu je dalo poguma. Gospodična Julka je odšla z mamo popravljat lase in tako je dobil časa, da si je osvežil spomin na podobne govore, ki jih je bil slišal ali pa či-tal. Zazdelo se mu je, da se pripravlja nekaj važnega. Ko je nastala kratka pavza, je še potrkal z nožem na kozarec in vstal. Govoril je gladko in s povdarkom. Bilo mu je, kakor da stoji nekdo neviden poleg njega in mu suflira. Logično so se vrstili stavki, vendar ni vedel povsem natančno, kaj da govori in kam meri. Bal se je le, da se mu ne utrga nit, pa si je zato neprenehoma su-geriral nekaj krepkega. Vmes se je vpletal občutek, da je ta hip vendar povzdignjen. Odlična družba posluša njegove besede , . . Tako je govor dobil nekako radikalno barvo in ko je Velimir sedel, je zašumelo glasno ploskanje.
Prva mu je čestitala gospodična Julka, ki se je bila vrnila, ne da bi bil opazil. Nato so prihajali moški. Vsak je trčil z njim. Doktor Sernič je pa dejal:
— Imenitno ste govorili. A zdaj res ne vem: Ali ste naš pristaš ali naš nasprotnik ?
ugajajo. Njegova disciplina bo utemeljena v spoznanju, ki ga bo varovalo vsake zmote temperamenta.
A še le kadar bomo imeli dovolj takih sodrugov, bomo lahko napredovali.
Kako naj jih pridobimo ?
To je vprašanje, kateremu se ne smemo na noben način več izogibati. Kajti čim več imamo pristašev, tem važnejše in aktualnejše je to vprašanje.
Težave so res velikanske. Zlo ni samo med delavstvom, ampak ima globoke korenine v slovenskem narodu sploh. Med bur-žoazijo ni nič bolje. Le da nas to ne sme tolažiti. Delavstvo mora skrbeti zase, ker ne bo nihče drug skrbel zanj. In posebno socialistične izobrazbe mu ne bodo podajali ne liberalci, ne klerikalci, ne le zato, ker je sami nimajo, ampak tudi zato, ker niso tako na glavo padli, da bi si sami vzgajali nasprotnike. Kakor se mora delavstvo osamosvojiti na vsakem polju, tako tudi v izobrazbi.
Eno sredstvo delavske izobrazbe, o katerem smo že neštetokrat govorili, je časopisje. Temu je pri nas trdno postlano in sicer največ zaradi tega, ker izpolnjuje svojo pravo nalogo in ker je med našim ljudstvom premalo socializma. Odtod tiste večne tožbe, da so socialistični časopisi pretežki. Bila bi pa vendar največja nesreča, če bi se socialističen list hotel ravnati po teh tožbah, kajti tedaj bi ne smel biti več socialističen. Za vsakovrstne marne in čenče bi bila škoda vseh velikih žrtev, ki jih zahteva izdajanje socialističnega časopisja. To itak še preobilno preskrbujejo drugi časopisi. Socialističen list pa mora vzgajati socialiste. To je njegova naloga.
Toda list je le eno sredstvo. Važen je, ker trajno vpliva na svoje čitatelje in ker je vedno pripravljen na boj z nasprotnikom. Enega pa ne more izpolnjevati; List ne more dajati delavstvu sistematičnega socialističnega pouka. Tudi knjiga ne more tega, dasi je tudi ona zelo važen pripomoček.
Za sistematičen pouk je treba šole. Poizkušalo se je tudi s tem. Uspehi so bili doslej nezadostni. Razlogi so zelo enostavni. Primanjkovalo je učnih moči, primernih prostorov večinoma ni bilo, sredstev, brez kaše preden je mogel odgovoriti, se je pa oglasil doktor Hruškovec:
—	Pravi govor za kandidaturo, haha l Tiha voda, mladi gospod kolega, kaj? No, pa mladih moči nam je treba. Toda tako ob strani, to ni nič. Viribus unitis mora biti geslo.
Velimir je bil srečen, da mu ni bilo treba odgovarjati, ker nikakor ni mogel uge-niti, kaj pravzaprav vse to pomeni. Le slutil je, da je previdnost najboljša
Ko se je banket zaključil, se je razvila še prosta zabava. Ne da bi se bil kam silil, je bil neprenehoma v družbi, zdaj z gospodi, zdaj z damami. Njegov ponos je užival kakor še nikdar ne. Ko se je pozno zvečer družba razhajala, ga je Julka vprašala, če je še kam namenjen in ko je zanikal, ga je mama povabila, naj jih spremi domov. Pri vratih pa je rekla, da jo bo veselilo, če jih kmalu obišče.
Ko je šel domov, je bil ves zmeden, a neizrecno zadovoljen. Potihoma je žvižgal, z rokami je mahal, kakor da sestavlja v duhu govore, a misli so se mu razhajale na vse strani. Ko je bil že v postelji, se je spomnil na Slavko: Škoda da me ni slišala! Hotel se je domisliti, kaj je pravzaprav govoril, a ni se mogel. V tem je zaspal.
Drugo jutro je prišel šef smejoč se v njegovo sobo.
—	To ste pa dobro napravili včeraj! Povejte mi: Kako pa to mislite? Ali hočete le v stranki voditi opozicijo, ali ustanoviti novo stranko?
terih se nič ne opravi, še manj. Največje zlo pa je menda to, da ni bilo prave organizacije, ki bi skrbela, da se odpravijo nedo-statki.
Z vsestransko dobro voljo bi se pa gotovo prišlo tudi tem težavam v okom. Tudi za že obstajajoče organizacije, prav posebno za strokovne, je važno, da dobe njih člani boljšo izobrazbo, ker se brez nje nikdar ne bodo rešili onega zla, ki ga najbolj čutijo: Fluktuacije svojih članov. Če bi te organizacije resno pomagale, bi se lahko ustano-novila učna organizacija, katere uspehi bi desetero poplačali vsako žrtev.
O tem poglavju bo torej treba resnih besed.
Politični odsevi.
*	Baron Bienerth razpravlja s prvaki vseh mogočih političnih strank, da najde podlago za sestavo novega ministrstva. Po časopisju pa je vse polno proročanstev in ugibanj, kakšen da bo novi kabinet, kdo od sedanjih ministrov ostane, kdo pojde, kakšni novi možje da pridejo itd. Ker visi to vse še v zraku, ni vredno priobčevati teh vesti, ki se lahko že jutri razkade. Izmed vseh imen, ki se javljajo, ni ne enega takega, da bi se smel pričakovati resen preobrat v vladi. Večinoma se ponujajo obnošene obleke. Kadarkoli bomo definitivno zvedeli za nova imena, bo menda še dosti zgodaj. Za večnost si jih potem tudi ne bo treba zapomniti.
*	v/eški in nemški voditelji so se v pondeljek sešli pri knezu Lobkovicu zaradi nadaljevanja spravnih konferenc. Zaključili pa niso ničesar, češ da nimajo nobenih pooblastil od svojih strank. Prihodnji sestanek bo v sredo popoldne. Dotlej se imajo posvetovati s svojimi klubi.
*	Ogrsko nove leto je vedno velika parada, pri kateri spuščajo voditelji političnih strank dolge govorance, da se potem razpošiljajo po svetu. S tem hočejo vladajoči in po vladanju hrepeneči politični ko-medianti napraviti vtisk, da je na Ogrskem posebno bujno razvito politično življenje in da vodijo deželo moderni duhovi. Kakor po navadi pa je bila tudi letos ta parada velika burka. Zlasti se to lahko pravi o sprejemu vladne stranke pri ministrskem predsedniku Khuen Hedervaryju. Z mnogimi besedami malo ali pa nič ne povedati — to je umetnost, v kateri je Khuen pravi mojster. In tudi na novo leto se mu je to imenitno posrečilo, vsaj v enem oziru. Dotaknil se je — kajti grof Khuen Hedervary je moderna dušal — socialnega vprašanja. To bi bilo gotovo zelo umestno, kajti važnejšega vprašanja pač ne pozna naša doba. Toda kaj je vodja najnovejše ogrske politike znal povedati o njem? »Stara družba se razpada, nova še ni mogla prav najti svojega mesta. V tem je iskati vir marsikaterega zla. Vsakemu je treba pravzaprav določiti prostor, kjer naj dela, da bo mogel brez prevzetnosti izpolniti svoje mesto, naj bo že kakršnokoli in doprinašati za razvoj enotne moči, ki nam je tako potrebna.« Kakor da bi bila v teh besedah velikanska modrost, tako so skrivnostne. Pa bi bilo vendar bolje, če bi bile nekoliko jasnejše, da bi človek razumel, kaj je pravzaprav gospod grof hotel reči. In ker se od ogrskega ministrskega predsednika sploh ne more pričakovati, da naj govori o socialnem vprašanju v pravem socialnem zmislu, bi bilo lepo, če bi se bil
Vladimir ga je debelo pogledal.
Šef pa se je še glasneje nasmejal.
— Nemara mislite, da ste preveč povedali. To se večkrat zgodi govornikom. A razumeli smo prav dobro. Pa imate prav. Veste, meni je nazadnje vseeno. Nekje mora biti človek. Zastave ne zapustim na stara leta. Toda če hoče kdo malo pomešati, mi je čisto prav. Le pametni bodite. Meni se zdi, da z domačo opozicijo več dosežete.
Velirnir ni vedel kaj reči. A šef se je le smejal. Opravila sta nekaj pisarniških reči in potem je odšel na sodnijo. Bil je zelo razburjen. Kaj se pravzaprav godi ? Stranka ? Opozicija ? . . , Na vse to sploh še ni mislil. Če se je sploh kdaj v duhu bavil s takimi rečmi, se mu je zdelo, da mora še mnogo študirati in si ohraniti neoovisnost, da more ostati sam sebi zvest. In tako je menda hotel tudi včeraj govoriti. Kako je tedaj v resnici govoril?
Njegov položaj se je čudno izpremenil. Doslej se ni nihče brigal zanj. Zdaj so ga začeli vabiti odlični ljudje, ki so vplivali v javnosti. Tudi Julkino rodbino je obiskal in tudi tukaj so ga vabili, naj prihaja večkrat ter mu naznanjali veselice, na katere so zahajali.
Njegovo življenje je postalo tako bujno, da se je čudil.
Gospodje so se z njim najrajši pogovarjali o politiki. Pazil je, da bi ne užalil nikogar, toda zatajeval ni svojih misli in po-gostoma je prihajal z vplivnimi ljudmi v nasprotje in tedaj je trdovratno zagovarjal
vsaj o kakšnem posameznem socialnem problemu natančneje zmenil, n. pr. o volilni reformi. O tem je gospod grof previdno molčal. A ta molk je tudi zgovoren. Ogrsko delavstvo bo že razumelo, da tudi od Khuena nima pričakovati volilne pravice, če si je ne bo samo priborilo.
*	Srbsko prizivno sodišče je potrdilo obsodbo Vasica na pet let ječe.
*	V bolgarskem sobranju je bil vložen predlog, da se stambulovistični ministri prejšnje vlade obtožijo radi zlorabe uradne oblasti, radi kršenja ustave in radi slabega gospodarstva. Prizadeti ministri se zagovarjajo, da so bili v izjemnem položaju, ker je grozila vojna s Turčijo.
*	Princ Maks saški se je papežu popolnoma podvrgel ter je izjavil, da je bil njegov članek zmota. Prinčev znanstveni pogum je bil zelo kratkotrajen.
*	Predsednik francoske republike Fallieres je pomilostil Duranda na pet let ječe. Če je imelo pomilovanje le namen, rešiti Duranda giljotine, tedaj je vseeno, če so mu prisodili pet ali pa petdeset let. Zakaj pomiloščenje, naj bo kakršno koli, ne daje zadovoljščine ne Durandu, ne organiziranemu delavstvu, ki je na stvari enako prizadeto kakor obsojenec sam. Že sedaj so se francoske oblasti lahko prepričale, da je sodba rouenskih porotnikov postala mednarodno vprašanje vsega zavednega delavstva. Pomiloščenje je epizoda; kar pa zahteva Proletariat, je vse nekaj druzega. Du-randov proces se mora revidirati in obsojencu se mora vrniti pravica.
*	S Portugalskega so zadnje dni prihajale vesti, da je republika v največji nevarnosti. Govorilo se je o vojaški in mornariški zaroti, kateri je baje namen, posaditi zopet kralja na tron, na drugi strani pa se je javljalo o pripravah nekake jakobinske stranke, o anarhističnih stavkah in podobnih rečeh. Vesti so bile že od začetka precej sumljive, ker je bilo v njih preveč konfuz-nosti. Tako je eno poročilo vedelo, da je vse organizirano za sprejem kralja Manuela, drugo pa je pripovedovalo, da pride stric bivšega kralja, vojvoda od Oporta, na prestol. Republičanska vlada javlja, da so vse te vesti neresnične. Da ima sedanja vlada težave, bo že verjetno. Grehi preteklosti se ne dajo odpraviti kar čez noč in da pristaši kraljestva rujejo in ščujejo, bo gotovo tudi resnično. Vendar pa ni zelo verjetno, da bi imeli rojalisti kaj opravičenega upanja. Portugalska republika se bo menda razvijala naprej, ne pa nazaj.
*	Na Španskem je vlada podala demi-sijo, da spozna, če kralj soglaša z njenim programom ali ne. Kralj je zopet naročil dosedanjemu ministrskemu predsedniku Cana-lejasu, naj sestavi kabinet. Na novo so imenovani ministri Gasse t za javna dela, Al-fonso C a s t r i 11 o za notranje zadeve, Arnos Salvador za nauk.
*	Papež Pij X. je katoliškim patriarhom grškega obreda (uniatom) naznanil svoje nazore o združenju katoliške in pravoslavne cerkve. Pri pravoslavnih pač ne bo ničesar opravil s svojim petjem.
*	V turškem parlamentu se je opozicija pritoževala, da je policija po nedolžnem zapirala ljudi in jih v zaporih mučila. Tudi poslance je vkljub imuniteti aretirala.
*	Grška vlada hoče od ameriških Ze-dinjenih držav kupiti križarki » Kentucky * in »Kearsarge«.
svoje nazore. Čim več je bilo takih slučajev, tem bolj so ga vabili v svojo družbo. O nekem gospodarskem vprašanju je napisal članek, ki se mu je zdel tak, da bi mu ne mogel ugovarjati nihče. A doktor Hrušicovec mu je očital, da je to sama teorija; v življenju je vse drugače.
Tedaj so prišle volitve. Njegov šef se je zopet smejal in ga dražil:'
—	Aha, zdaj prihaja čas. Ali ste si že izbrali kandidaturo ? Veste, zdaj bi morali biti pametni. Sami zase vendar ne opravite ničesar. Le zgaga bo. Agitirali boste in škode boste napravili, sebi pa vendar ne pomagate. Če Vas pa podpre stranka, ste na konju. Ampak pametni bodite, pa trdi. Saj me razumete.
Velimir ga je pogledrl:
—	Gospod doktor, pozabili ste, da itak še ne morem kandidirati.
—	A, tako! Kaj res še niste trideset? Aha. Torej si mislite, da lahko agitirate brez škode. No, kakor menite. Ampak oni tudi potrebujejo agitatorjev.
--Pa tudi na to še nisem mislil.
—	Kaj ? . . . No, meni že lahko zaupate. Saj sem Vam že dejal, da mi je vseeno. Na svet pa nisem prišel še le danes. Kaj pa ste nameravali s tistim člankom? Pa tisti koncept, ki ste ga včeraj pustili na mizi — kaj to ni načrt govora ? No, veselili se ne bodo, če boste tisto govorili.
—	Gospod doktor, kar ste čitali, so moji nazori, a namen je bil drugačen.
Konec prihodnjič.
* V Mehiki revolucija še ni končana. Koncem starega leta so iinele vladne čete štiri dni hude boje z vstaši pri Časa Colo-rado in so izgubile 600 mož.
Domače vesti.
Ljubljana in Kranjsko.
—	Ljubljanske občinske volitve bodo baje še le meseca marca. Rekli smo že davno, da se deželni vladi ne mudi in tudi klerikalcem je menda ljubše, če se volitve še zavlečejo, zakaj če se znani račun drja. Zajca že ne da izvesti, je tudi za manjši uspeh treba še prav mnogo agitacije. Zato je že verjetno, da bo do dneva volitve še steklo mnogo Ljubljanice v Savo. S tem pa še ni rečeno, da imajo sodrugi še preveč časa za delo. Nasprotniki agitirajo že na vse kriplje, pa je treba, da se tudi naše politične organizacije pobrigajo. To je posebno važno, ker je volilni red tako kompliciran, da človeka popolnoma zmede. Klerikalci so zelo ponosni na svoje deželnozborske juriste, a s tem zveriženim zakonom se res niso odlikovali. Seveda se pri klerikalcih nikdar ne ve, če niso namenoma napravili take zmede; saj so vedno radi v kalnem lovili ribe. Za so-druge je sedaj glavna naloga, da agitirajo od moža do moža. Pri proporčni volitvi bo vsak glas važen, tembolj ker bo volilna dolžnost. Volilcem, ki jim je stvar bolj nejasna, je zlasti treba razložiti, da bo vsaka stranka dobila toiiko mandatov, kolikor ji gre po številu njenih glasov. Treba je torej, da glasuje vsak socialno demokratični volilec za socialno demokratično listo. Le na ta način more stranka dobiti toliko mandatov, kolikor ji gre. To pa je važno za delo v bodočem občinskem svetu. Če stori vsak socialno demokratični volilec svojo dolžnost, se lahko pripeti, da postane stranka v občinskem zboru jeziček na vagi in s tem bi se dal doseči marsikakšen uspeh za delavstvo. Ampak delo se pač ne sme odlašati, zakaj škodo bo trpel tisti, ki pride prepozno.
—	Jutranja izdaja »Slovenskega Naroda« je z novim letom ponehala izhajati. Pravimo to brez škodoželjnosti in bavimo se s tem dogodkom le zato, ker je zelo značilen za naše politično-kulturne razmere. Da smo s politično in socialno tendenco »Slov. N.« v najskrajnejšem nasprotju, je dejstvo, ki ne more ovirati našega priznanja, da je bil jutranji »SI. Nar.< poizkus resnega napredka v slovenski žurnalistiki. To velja vsaj za prvo stran, ki je bila namenjena brzojavnim oziroma telefonskim poročilom. Med tistimi slovenskimi sloji, katerim je »SI. N.c v prvi vrsti namenjen, niso našla ta poročila toliko zanimanja, da bi se bili mogli pokrivati stroški. Slovenski inteligenci je kak te-pež na ulici, kakšno sejmarsko sleparstvo ali pa kakšna osebna zafrkacija veliko bolj važna nego dogodki v parlamentu, v delegacijah, važnejža nego politični preobrati v drugih državah, skratka važnejša od vsega, kar je politično zrelim ljudem res važno. Če pa je inteligenca politično tako indiferentna, kaj naj se tedaj pričakuje od drugih slojev? S splošnega narodnega stališča je to jako žalosten simptom. Ob taki politični ravnoduš-nosti se ne more priti do politične veljave. In brezpomembnost ter brezuspešnost slovenske politike razlagajo isti vzroki, ki so zakrivili tudi smrt jutranjega »SI. Naroda«. Slovenskemu delavstvu pa bi to moralo biti resno svarilo. Brez politične kulture ni političnega življenja in političnih uspehov. Delavstvo v tem oziru ne sme posnemati bur-žoazije, ampak mora napeti vse sile, da se dvigne nad njo.
—	Akademija priredi nocoj, v sredo, 4. januarja ob 8. javno predavanje v dvorani -»Mestnega Doma«. Predaval bo pisatelj sodrug Etbin Kristan o Levu Nikolaje-viču Tolstem. Vstop je prost. Delavce opozarjamo na to predavanje.
—	O ženah Američankah je v petek, dne 30- dec. v »Mestnem Domu« predaval d. M. Pečar. Zanimivo je bilo slišati, da je v ameriških družinah srednjih slojev služkinja neznana, ker je prava ameriška hiša urejena tako udobno, da je služkinja docela odveč. V soboto zjutraj telefonira gospodinja sna-žilcu stanovanj; ta pride s sesalnim aparatom, ter temeljito odstrani ves prah iz preprog in iz vsega stanovanja. Nesnaga se ne najde v nobeni hiši. V spalno sobo, v kuhinjo in kopalno sobo je vpeljana vroča in mrzla voda; perilo se daje izven hiše prati. Gospodinja telefonira v trgovino in mesarju pa dobi za isto ceno kakor tam, vse v hišo. Prava Američanka je dobra gospodinja in skrbi tudi za lepoto in zelenje pred hišo. Ona ima kaso v roki — ne mož. Precej znano je, kako visoko Amerikanec čisla ženo. Ker dobivajo dečki in deklice v šoli enako izobrazbo, po izstopu iz šole pa ima žena več časa za čitanje in prav marljivo skrbi za nadaljno izobrazbo same sebe, zavzema prvo stališče, je takorekoč superiorna nad možem. Vizite, gostije in kavarne se tam ne
poznajo. Zato pa ostaja Američanki dovolj časa za izobrazbo, ki jo nudijo ženska društva. Šport cvete pač v strogo ekskluzivnih krogih milijonark, a že na srednjih stanov nima časa za šport — ona dela. Vsaka deklica se pripravlja za gotov poklic. Pač pa gledajo na gimnastiko, da si ohranijo gibčno in zdravo telo. Smisel za organizacije je pa jako razvit; ne ene prave Američauke ni najti, ki ne bi pripadala kaki organizaciji; centralni duh preveva vse. Časopisje je jako poceni in v svoji organizaciji najde vse, kar rabi za svojo izobrazbo. Zanimivo je zagotavljanje g. predavatelja, da se vsled tega, ker zavzema Američanka toliko višje stališče od evropejske žene, (slednja ni druzega, nego »služabnica« moških), se tudi mož Amerikanec ženi iz višjih motivov, nego zato, da bi imel služabnico in zabavo. Redki so slučaji, da bi žena zlorabljala svoje višje stališče. Lepa stran njenega značaja je, da stvarja organizacije, ki ne služijo samo Američankam, ampak vsem ženam sploh. Če pride Kitajka ali Slovenka ali žena druge narodnosti v Ameriko, ne da bi se spoznala, najde na vseh kolodvorih ženo v višnjevi obleki z rdečim trakom, katera jo pelje v ženski hotel, ki je z vsemi udobnostmi preskrbljen; tam pa lahko ostane, dokler ne najde službe, nakar jo ista žena privede na novi cilj. Faktične stroške v hotelu lahko odplačuje pozneje. Ločitev zakona je za Američanko zelo lahka stvar; zadostuje, če mož pije ali kvarta ali preveč cigaret kadi, moški pa more le v slučaju zakonolomstva zahtevati ločitev. In vendar so ločitve zelo redke! Tudi svoje slabosti imajo Američanke, ki so večinoma protestantke in strašno pobožne, a njih pobožnost je bolj naučena, kakor iskrena. Kakor v verskem življenju se najde celo v antialkoholnem gibanju mnogo hinav-ščine. V antialkoholnih društvih je 90% žen, 10°,o pa popov — na skrivnem pa pijejo eni in drugi. Tako je menil dr. Pečar. Tudi kvart se ne manjka v nobeni hiši, in na borzi igra vsak pravi Američan. A vkljub svojim slabostim — biblija, karte in borzna špekulacija — so vendar veliko na boljšem, kakor mi - - to pa vsled razvitega zmisla za združevanje.
—	Meso se je v Ljubljani zopet podražilo z novim letom, tako da je sedaj govedina prve vrste po 1 K 80 vin., druge vrste po 1 K 60 vin., tretje vrste pa po 1 K 40 vin. To kar se prodaja kot meso tretje vrste, skoraj edino, ki ga kupuje delavstvo, kolikor ga sploh še kupuje, je itak komaj še govedina in če je že to po 1 K 40 vin., tedaj je pač lahko preračuniti, da bo uživanja mesne hrane v delavskih družinah kmalu popolnoma konec. A cene mesa še niso na vrhuncu, ampak streme še vedno kvišku, tako da je v kratkem pričakovati še novo podraženje. Naravno da je to po zimi še huje kakor po leti, zakaj sedaj se mesna hrana še teže nadomesti z drago. To otež-čavanje življenja ima prebivalstvo zahvaliti agrarni oderuški politiki, katero podpirajo s tako vnemo naši klerikalci, ki bi še Ljubljano radi dobili v svoje kremplje. Pri občinskih volitvah bodo pač konsumenti morali razmisliti, kdo more varovati njih interese v občini.
—	Argentinsko meso, ki ga vozi par-nik »Wyandotte« na račun »Austro Američane«, je danes najbrže že v Trstu. Tega mesa se pošlje nekaj tudi v Ljubljano. Prodajalo se bo na stojnicah na Vodnikovem trgu (za Mahrovo šolo) in menda v neki mesnici na Starem trgu. Tako bodo Ljubljančani dobili priliko, da spoznajo, kakšno je to meso.
—	Iz Polakove tovarne. Načelsivo krajne skupine Ljubljana avstrijske strokovne zveze strojarskih delavcev nas prosi, naj kon-statiramo, da ni v zvezi z dopisom, ki je bil objavljen v našem listu dne 4. junija 1, 1. V tem ko to potrjujemo, omenjamo, da je moralo biti pač vsakemu objektivnemu čitatelju jasno, da je bila tista notica političnega značaja. Zdelo bi se nam, da je to moral razumeti tudi gospod Polak, ki vendar ni samo tovarnar, ampak rad prestopa tudi politični prag.
—	Pevskemu odseku »Vzajemnosti«
je gostilničarka ga. Petričeva darovala 10 K. Odsek se darovateljici lepo zahvaljuje, mi pa priporočamo njen primer v posnemanje.
—	Odborova seja skupine lesnih delavcev v Ljubljani se vrši v četrtek dne 5. t. m. zvečer takoj po delu. Radi važnosti dnevnega reda te seje vabim vse odbornike, da se je gotovo udeleže.	J. Babšek.
—	Nova kavarna. Gospod Štefan Mi-holič, obče znan in priljubljen kavarnar v »Iliriji« je kupil kavarno Pua na sv. Petra nasipu, katero otvori popolnoma na novo opremljeno dne 1. svečana 1911. Gosp. Mi-holič je še poznan izza časa, ko je bil plačilni marker v »Narodni kavarni«, »Evropi« ter »Avstriji«. Novo podjetje se toplo priporoča.
Širite, naročajte in priporočajte „RDEČI PRAPOR"!
Toda kljub vsemu temu so porotniki oprostili list »La Voce del Popolo«.
»Piccolo«, ta italijanski kljukec je seveda o obravnavi poročal po svoje, toda ni se mu posrečilo pokriti blamaže, ki so jo dobili na tako odličnem mestu. Zakaj pozabiti ne smemo, da je sam zastopnik kralja, Panini, priznal, da je sodrug Storchi na tej obravnavi dosegel svoj namen, to je, da se je spoznalo njegovo delo kot nesebično in odkritosrčno. Tako priznanje Storchiju je pa priznanje vsej tržaški socialno demokratični stranki in tako so dobili italijanski nacio-nalci pljusko v obraz od najbolj italijanske strani. Blamirali so se. Mednarodnim izda-dalcem naroda se ni moglo dokazati ničesar, kar bi ne bilo socialistično. Socialni demo-kratje smo. Nobene nasprotne stranke ne bomo nikdar vprašali, kakšno naj bo naše postopanje v tem ali drugem vprašanju. In naša dolžnost bo, da kakor doslej tudi naprej gremo po poti, ki je socialistična. In kadar bodo zopet volitve, pa se bodo obre-kovalci zopet ojunačili in bo zopet odmevalo o izdajalcih naroda, tedaj bomo rekli samo par besed. Gospoda I Mi smo socialni demo-kratje.
Istra.
—- Zopet veleizdaja. Toliko »veleizda-jalnikov« menda ni v nobeni državi na svetu, kolikor v Avstriji. Vsi narodi so pri tem prizadeti in nobenega ne mine usoda, da mu zapro zdaj nekoliko nezrelih tantalinov, zdaj nekoliko politično neljubih ljudi radi »vele-izdaje«. Nosovi, ki vohajo za veleizdajalci, se pa nič ne ženirajo, če se neštetokrat bla-mirajo. Tako se je končala Friedjungova zadeva z velikansko blamažo, tako se je pred kratkim zaključil pred graško poroto proces proti tržaškim veleizdajalcem z blamažo, ker so bili vsi po sedemmesečni preiskavi oproščeni. Zdaj pa je policija zopet v Pulju iz-teknila veleizdajalce v nekem italijanskem nacionalističnem izobraževalnem in nekem športnem društvu. Bile so razne hišne preiskave in aretacije. Kaj je na stvari, se ne javlja, lahko pa si je misliti, da gre zopet za kakšne otročarije, pri katerih si nezreli ljudje domišljajo, da so veliki junaki. Treznim ljudem se že dozdeva, da se s takimi sen-začnimi procesi le vabijo nepremišljeni brez-pomembneži, da bi se z siredentovskimi« komedijami delali važne.
Štajersko.
—	Samomor davčnega eksekutorja.
Iz Maribora poročajo: Davčnega eksekutorja Franc?. Hambroscha so zaradi nerednosti, katere je zakrivil pri pobiranju davka, suspendiral. od službe. 21. decembra je naenkrat izginil. 24. decembra zvečer so ga našli v gozdu na Kalvariji pri Mariboru mrtvega. Ustrelil se je z revolverjem v usta. Ham-brosch je bil 45 let star, oženjen in oče petih nepreskrbljenih otrok.
—	Mejni prepiri. Iz Ormoža poročajo: Med občinama Obrežje na Štajerskem in Družbino na Hrvaškem so v Dravi majhni otoki, ki so zaraščeni z gozdom. Prebivalci obeh teh občin si ta les prilastujejo. 17. t. m. so hoteli prebivalci obeh občin na teh otokih les sekati. Prišlo je do prepira. Štajerci, kakih dvajset, so šli s sekirami na Hrvate. Hrvati, katerih je bilo okoli štirideset, so bili tudi dobro oboroženi. Štajerci so se morali končno umakniti. Tudi Hrvati so šli domov. Okoli osme ure zvečer so šli pa zopet na otok. Ko so se okoli devetih vračali domov in so se trije nekoliko preveč oddaljili, so naenkrat začeli na nje iz skrivališča streljati. Ustrelilo se je štirikrat. Kmetje so bili težko ranjeni, eden je bil takoj mrtev, dva sta pa v smrtni nevarnosti. Streljali so lovski čuvaji, ki so imeli kmete za lovske tatove.
»Meggendorfer«. Toda če jemala karikatura skrbne mamice, ki čaka za grmom, kdaj bo zaljubljeni mladenič objel njeno milo hčerko, da plane s svojim blagoslovom na dan, zabavna, je taka »ideja« vendar presiromašna za triurno igro, tudi če se »dovtip« reproducirá v dvojni ali trojni izdaji in za ocvirek navrže do zoprnosti znana figura oženjene šleve, ki hoče — tudi po receptu iz »Flie-gende« — postati »energična« iz knjige. In vsebina te »Mišnice« ni nič druzega. Mladim ljudem, ki jim ugaja »neprisiljena« zabava z ženskim spolom in »flirtanje« brez resnega namena, nastavljajo pasti, iz katerih vodi edini izhod naravnost v zakonski stan. Ali te pasti so tako prokleto primitivne in vsa iznajdba je tako borna, da živ krst ne bo dal patenta na to. Če je imela ta burka kakor še marsikatera druga na Dunaju uspeh, nam to prav nič ne imponira, ker Dunaj sploh že davno ne prednjači več v gledališki umetnosti. Take uprizoritve kakor n. pr Schonnerrjevo »Glaube und Heimat* so postale na Dunaju že neznansko redki dogodki. — Igralo se je precej dobro, dasi je velik križ, iz takih praznih vlog sploh kaj napraviti, tembolj ker so figure vseh takih izdelkov navadno prikrojene gotovim dunajskim igralcem. Ta je spisana za Maraña, ona za gospo Niese, vse drugo je pa garnitura. Gospod Verovšek je koristil svoji nalogi s tem, da ni pretiraval; njegov Škalair.era je bil vsaj človeška figura. Gospa Danilova je pač ¿obro igrala, toda vloga Filo-mene se ji a priori ne podaja. Adelgunda, ki jo je igrala gdčna. Win t rova, je tako prazna, da je bilo človeku žal dobre igralke, ki se mora ukvarjati s tako ničnostjo. To bi se lahko reklo tudi za gosp. Bohuslava, kajti šlevasti Omulec je sploh nesposoben za kreacijo; da mu je g. Bohuslav podal toliko karakterističnih potez, kolikor je le mogoče, je skoraj nepotrebno povedati; iz ničle pa ne more nihče izluščiti jedra. Nekoliko bolj hvaležna je bila še vloga krojača Čuleka in g. Mole k jo je dobro interpretiral. Slabša je bila g. Rakarjeva, ki je igrala njegovo ženo, dočim je bila ga. Bukšekova kot mama Podrgajsova v svojem elementu. Vlogi zakonskih kandidatinj Jederti in Heme sta bili v dobrih rokah gdčne. Thalerje ve in gosp. Iličičeve. O ostalih moških vlogah ni mnogo govoriti. Gospodje Skrbinšek, Povhé, Peček, Danilo in Šimaček so iz njih izvlekli, kar se je dalo, le gosp. Danilo je imel zopet dvoboj z besedilom. Gdčna. Zupančičeva je čedno odigrala vlogico Roze.
e. k.
Delavsko gibanje.
Srbska socialno demokratična stranka na Ogrskem ima dne 14. in 15. jan. t. 1. svoj šesti redni občni zbor v Budimpešti (VIII. Tokoly ut, št. 56). Na dnevnem redu je: 1. Konstituiranje kongresa; 2. Poročilo agitacijskega odbora ; 3. Poročilo nad-zorništva; 4. Volitev novega agitacijskega odbora; 5. Časopisje; b. Volitev stalnega tajnika; 7. Organizacija bunjevaškega delavstva ; 8. Gospodarske in politične organizacije. 9. Poljedelsko gibanje. 10. Splošna volilna pravica. 11. Izobrazba srbskega naroda in cerkveno-šolska avtonomija. 12. Vprašanja in predlogi.
Kovinarski delavci, zlasti žičarji in žebljarji so naprošeni, da ne potujejo v Sarajevo in da ne prevzamejo dela za tovarno Racher in Babic, ker so delavci te tovarne radi večnega šikaniranja in odpuščanja zaupnikov pred stavko.
Častiti gospod
Gabrijel Piccoli
Trst.
Mednarodni izdajalci narodov.
Dne 21. t. m. je v Reggio Emilia v Italiji končala porotna obravnava Storchi contra »Voce del Popolo« zaradi obrekovanja potom tiska. Za nas in za slovensko javnost je ta obravnava važna, kakor so važni tudi vzroki, ki so dali obravnavi podlago. Amilcare Storchi je socialist v najlepšem pomenu besede, ljubljenec velikega učitelja mladih italijanskih agitatorjev sodruga Prampolinija. Bil je urednik tržaškega »La-voratora«, ko je izhajal dnevno; pozneje urednik tedanjega socialističnega lista »II Tempo« v Milanu. Izredno dober in poljuden govornik. Pri zadnjih tržaških deželno-zborskih volitvah je prišel v Trst, da pomaga italijanskim sodrugom pri agitaciji. Tudi takrat se je pokazal odkritega in neizprosnega mednarodnega socialnega demokrata in z vnemo je na shodih opravičeval kandidaturo dveh slovenskih socialistov. To in dejstvo, da se je na shodu v gledišču Fenice, kjer so se proklamirale socialistične kandidature, izjavil, da je vseeno, ako mu Slovenci ali Italijani dajo vodo, samo da je dobra in zdrava, mu je pridobilo neprizanesljivo sovraštvo italijanskih nacionalcev. Proglasili so ga sramotilca svoje matere in za velikega izdajalca italijanskega naroda. Tako obrekovanje, ki se je v vsej svoji ostudnosti porodilo v Trstu, se je nadaljevalo pozneje v Italiji, kamor se je po volitvah vrnil. Zlasti se je posluževal tržaškega obre-kovalnega načina milionar Cottafavi, proti kateremu je v Reggio Emilia italijanska socialistična stranka kandidirala sodr. Storchi j a. V ta namen je pa Cottafaviju služil njegov list »La Voce del Popolo«. Proti temu je sodrug Storchi vložil tožbo zaradi obrekovanja. Pri porotni obravnavi, ki je trajaln 5 dni do 21. m. m., so nastopili kot priče poleg raznih italijanskih nacionalcev tudi sodrugi Valentin Pittoni, dr. Angelo Vi-vante in Lanza, sedanji urednik »Lavoratora«. Italijanski nacionalci so poslali znanega Me-nesinija, pa poleg tega še bivšega socialista Lazzarinija. Kot priča je nastopil tudi znani sindakiilist Labriola in italijanski nacionalistični pisatelj De Frenzi (Federzoni), ki je s svojim nacionalističnim kongresom v Fi-renci slavno pogorel. Značilno je, da se je bolj kot zadeva, zaradi katere je bila porota sklicana, na tej obravnavi razpravljalo o zvezah med tržaškimi socialnimi demokrati in redarstvom, o socialistični zvezi s tržaškim namestnikom liohenlohom itd. Italijanski nacionalci so hoteli opravičiti svoje obrekovanje, češ da so italijanski socialisti krivi, ako vlada tako zatira (f) Italijane ter da so italijanski socialisti podrepniki slovenskim, ki da so izsilili sprejem dveh slovenskih socialistov v socialistično kandidatno listo pri zadnjih deželnozborskih volitvah v Trstu. Vendar se na tej obravnavi niso upali govoriti tako kakor navadno pišejo po svojih listih. In še to, kar so si upali izjaviti, so jim socialni demokratje pobili.*) Rekli so, da je princ Hohenlehe vprašal sodruga Pittonija za svet, ko je vlada odvzela tržaški občini prenešeni delokrog ter da je socialistična stranka dobila vladno podporo, da ni proti takemu kršenju občinske avtonomije protestirala. Sodrug Pittoni je pa dokazal, da so socialni demokratje protestirali, da mu je sicer Hohenlohe res povedal, kaj da vlada namerava, toda da je to še prej povedal te danjemu županu Sandrinelliju. Očitali so mu, da zahaja k Hohenlohu in Pittoni je izjavil, da je šel mnogokrat in da pojde vselej, kadar bodo od njega zahtevali to delavski interesi. Pittoni, Vivante in Lanza so pa temeljito dokazali, da so socialni demokratje v Trstu edina resna protivladna stranka, dokazali so, da ni bilo nič nesocialističnega, ako sta v Trstu kandidirala dva slovenska socialna demokrata. Opravičili so socialistično postopanje v korist slovenski šoli v Trstu. Dokazali, da je v Trstu Slovencev več kot jih izkazuje statistika ter da ni mogoče zahtevati za Italijane, kar bi se odrekalo Slovencem. Sploh lahko rečemo, da so na tej porotni obravnavi socialni demokratje zastopali koristi Slovencev in bičali strogo vse, kar je proti razvoju delavstva in narodov. Poleg tega so pa tudi konstatirali, da so slovenski in italijanski nacionalci pravi peto-lizuiki avstrijskih vlad in so vedno združeni proti delavcem. Samo po sebi se razume, da so na ta način tudi dokazali, da je sodrug Storchi postopal pravilno v zmislu socialističnih načel, ko je prišel v Trst agitirat.
*) Žal, da vsled pomanjkanja prostora- ne moremo objaviti razprave, ki bi brezdvomno zamašila usta raznim slovenskim opičarjem.
Umetnost in književnost.
— Slovensko gledališče. O »Mišnici« Aleks. Engla in j. Horsta, ki se je na novega leta dan igrala v Ljubljani, ni treba mnogo besed. Vse te v kompaniji izdelane burke dunajskih literarnih rokodelcev so napravljene po enem kopitu in vse so skoraj enako neslane. Svojo srečo imajo avtorji takih kompilacij zahvaliti dejstvu, da je mnogo ljudi na svetu, ki se radi smejo tudi takrat, ko ni nobenega povoda za smeh; v gledališče prihajajo že razpoloženi za smeh in potem je že vseeno, naj nastopa »Kašperl«, hodi igralec po vseh štirih, ali pa naj se utrga sofita. Snovi za ščegetanje dobrovoljnih poslušalcev zajemajo iz starih letnikov nedolžnih šaljivih listov a la »Fliegende« in
lekarnar
v Ljubljani.
Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Sterie
Posestnik in premirani medvedji lovec v Koritnicah, pošta Knežak pri Št. Petru na Krasu.
EksCelenca tajni svetnik baron Aleksander Hoyningen-Huene v Petrogradu je iz lastnega nagiba pisal gospodu dvornemu lekarnarju Fellerju to-le pismo: »Sprejmite naj-vdanejšo, najglobokejšo zahvalo Vašega čudovitega pristnega Fellerjevega fluida. Moji nogi je storil dobro, vse bolečine so prešle, da se sedaj zopet lahko svobodno premikam. Storil bom, kar bo mogoče, da pristni Fel-lerjev fluid svojim znancem in prijateljem najbolje priporočim.« Fellerjev fluid z znamko »Elzin fluid« se dobiva E. V. Feller v Stu-bici, Elzin fluid št. 252 (Hrvaško) in sicer se dobi 12 majhnih, 6 dvojnatih ali 2 spe-cijalni steklenici franko 5 K. Mnogo ugodnega se sliši o vsestranskem učinku tega staropreizkušenega domačega pripomočka, ki ima, kakor se razvidi iz zgorajšnjega pisma, navdušene pristaše tudi v daljnji tujini.
Želodčni liker
je najboljše krepčilo želodca!
Blizu in daleč Vse ga pozna, Kdor ga ima, Ima zdravje doma!
Ljudska kakovost	liter K 2.40
Kabinetna kakovost	, , 4 80
Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljubljana.
Postavno varovano.
Srečno in veselo novo leto!
želim vsem znancem, prijateljem in svojim cenj. naročnikom z velespoštovanjem
PETER MATELIČ,
prometna pisarna za prodajo in nakup zemljišč in posestev, plskaterni zavod — — in snaženje stanovan. — —
LJUBLJANA, ŠKOFJA UL. 10, TELEF. 155.
Kavarna Leon
vsem cenjenim gostom, kakor tudi prijateljem in znancem želiva
veselo novo leto!
Leon in Fatii Pogačnik.
RESTAVRACIJA „NARODNI DOM"
Vsem spoštovanim gostom, slavnim draštvom in kegljaškim klubom veselo
ter se priporoča za blagohoten mnogo-brojen obisk oziroma prireditev seselic. — — Z odličnim spoštovanjem — —
EMIL in M. K RŽI ŠNI K.
srečno in veselo novo leto J
želim vsem saojim častitim gostom, prijateljem in znancem, zahvaljujoč jih obenem za dosedanje zaupanje ter se priporočam v na-daljno naklonjenost — Z odi. spoštovanjem
Beti Pilko-Kos restav.,pri Zlati ribi' V Ljubljani, Stritarjeva ul. št. 7.
Kakor en mož se bojujmo, naro-čajmo in čitajmo strankino glasilo „Rdeči Prapor"!
mM
Vsem cenjenim trgovcem in odjemalcem
Kolinske kavne primesi
želi
srečne novo teto
m
wz
mm
im
K o lin ska tovarna za kavno primes v Ljubljani.
mt
KNJIGOVEZ, LJUBLJANA
SLOMŠKOVA ULICA ŠT. 31.
ANTON ZUPANČIČ,
priporoča se za prijazna naročila na vsakovrstna v knjigoveško stroko spadajoča dela. — Izdeluje tudi jako ===== okusne okvirje in passepartout, prikladne vsakovrstnim podobam. =====
Ustanovljeno 1847.	Ustanovljeno 1847.
Tovarna pohištva J. J. Naglas
Turjaški trg št. 7. LJUBLJANA Turjaški trg št. 7.
k
Največja zaloga pohištva za spalne in jedilne sobe, salone za gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na zmeti, žimnati modroci, otroški vozički i. t. d. KTajnlžje cene.	KTaJsolianejše "blago.

Najbolj varno naložen denar!—Največja slovenska hranilnica!
Denarnega prometa do 31. dec. 1910 nad 564 mil. kron.
Stanje hranilnih vlog nad 39 mil. kron
MESTMR
Rezervni zaklad nad 1,200.000 kron
HRRNILNICR LJUBLJANSKA
VLRSTMI HIŠI V LJUBLJANI PREŠERNOVA UL.3.
sprejema hranilne vloge vsak dan in jih obrestuje po
fl/O/
* U 'o brez odbitka. Ne-vzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
Denar in knjižice se lahko pošilja po pošti.
Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. dež. vladi, izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem. — Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa ^IKiFtEIDITJNrO IDIFL UŠTVO'.
Posoja na zemljišča po 5°/0 in proti poplačevanju dolga po najmanj 1/4«/0. Dolžnik pa more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje.

Prvi kranjski pogrebni zavod
iUMlf
Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 10.
Ustanovljen leta 1868.	Telefon štev. 97.
Prevzemajo se pogrebi, prevažanja z vozom in po železnici in oskrbujejo se tudi pogrebov se tičoče stvari v Ljubljani po najnižjih cenah. Imitirane kovinskolesne krste lastnega izdelka. Velika zaloga kovinskih krst v vseh velikostih s primerno opravo. Oskrbujejo se sveži in suhi cvetlični venci s primernimi trakovi z napisom
in brez napisa.

«
Produkt, zadruga ljublj. mizarjev
===== registrovana zadruga z omejeno zavezo	--
s sedežem v Ljubljani, Marije Terezije c. 11 (Kolizej)
Zaloga pohištva
lastnega izdelka in
tapetniškega blaga.
Izvršuje vsa mrarska stavbna —	dela.	—
Lastna tovarna na Glincah pri Ljubljani
Našim somišljenikom priporočamo:
Ilirija in Fraxin kremo za črevlje. Ciril in Metodovo vazelino in vazelino z mednarodno znamko Ciril-Metoda ter Plerin čistilo za kovine
Te predmete izdeluje domača tvornica kemičnih izdelkov
Golob & Volk, Ljubljana.
Delniška družba združenih povaren Žalec in Laški trg
V LJUBLJANI
Telefon, štev. 168.
Telefon štev. 1G8_
priporoča svoje
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
ZALOGA V SPODNJI ŠIŠKI.
Potniki v seyerno in južno Ameriko
vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
AVSTRO-AMERIEANJL
Trst - Newyork, Buenos Aires - Rio de Janeiro z najnovejšimi brzoparniki z dvema vrtenicama, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače brane z vinom, sveži krnh, posteljo, kopelj i. t. d. Odhod parnikov: V severno Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Vsakovrstna pojasnila dajo drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko. Štajersko in Koroško:
SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26.
m t
Kavarna
,Unione v Trstu'
ulica Caserma in Torre Blanca
se priporoča.