384
Novičar iz raznih krajev.
Iz Dunaja se sliši, da so ondotni nadškof Ranšer že začeli se posvetovati z ministroma Baol in Bach zastran izpeljave postav, ktere se s konkordatom vežejo. V nekem češkem časnika se bere, da z upeljavo konkordata pride čez 21.000 dvornih dekretov, kteri v konkordatne reči sedajo, ob veljavo. — V Krima se zadnje dni nič posebnega ni pripetilo. Francozi so Rusom 270 volov, 3450 ovac, 50 konj in 50 velbljndov ali kamel, kteri so bili Rusom namenjeni , vzeli. — Angležke barke so zasačile v azija-tiških vodah bremsko barko „Grete" , ktera je ravno 280 Rusov v Ohock prepeljala. Tudi so kurilske otoke Rusom odvzeli in ondotne   rusovske   vselina pokončali.   —   Ameri-
kanci se čedalje bolj z Rusi sprijaznujejo. Posebno jih je razkačilo širokoustno bahanjc angležkega časnika „Timesu, kteri jim je o pada Sevastopolja žugal, da bi vsemogočna francozko-angležka zaveza kakor zdaj Rusa, tako v kratkem tudi prešerne Amerikance spokoriti utegnila. Nemila osoda in hudi nasledki sedanje vojske preganjajo teržaškega kupca in brodnarja Gopčeviča. Ze mu je rusovski car dovolil, da sme svoje žito iz rusovskih postaj v azovskem morji odpeljati, in on se je tje z barkami podal, kar mu angležki admiral Lvons veli, da mora do 20. novembra z barkami azovsko morje zapustiti. Ker je tam tudi hud mraz nastopil, že nektere njegovih bark v leda tiče, — V Pariza je francozki cesar sardinskega kralja Viktora Ma-nojla z vso častjo sprejel. Pri paradi, ktero je njemu v čast napravil, sije Napoleon vojaško svetinjo, ktero nosi,, odpel in jo kralju pripel rekoč: Da je vreden, da jo oo zavolj svojega poguma in zavoljo svojih vojaških del nosi. Kralj se bo od tod v London podal, kamor ga je arigležka kraljica povabila. — Od cesarja Napoleona se bere sledeče, ko se je s svojimi ministri zavoljo uzrokov sedanje dragine pomenkoval, je rekel: „Sedaoja vojska ni uzrok dragine, temač pomanjkanje žitnih pridelkov, ker je tolikanj armad potreba, ki milijone kapitalov in delavnih moči požirajo. Rusija prav za prav je vojaška deržava, ktera vedno celo Eu-ropo strahuje, da mora ona vedno v brambo pripravljena stati. Toraj moramo ne le sedanjo vojsko, temuč tudi uzrok prihodnje vojske končati. To je terpežni mir, kterega želim in kterega bomo po popolni zmagi sklenili. — V Mesini in njeni okolici do 30 milj deleč je 12. t. m. strašen vihar tako divjal, da je mnogo ljudi in živine od njega v morje zagnaoih tam konec storilo. Škodo, ktero je napravil, cenijo na več milijonov ončij. — V Jeruzalema je huda lakota in pomanjkanje vode. — Od 12. do 17. p. m. je sploh cena žita pri vaganu za 2 do 15 kraje, na tergih austri-janskih poskočila. — Parižka zdravilska akademija je zdaj tudi rusovski vojaški kruh ali komia, kterega so vjetemu Rusa vzeli, natanko pretehtala. Ta kruh je čern, se težko lomi, je tu in tam z majhnimi gobicami nasejan, nima duha, je grenjkega okusa, je kakor usnje, in obstoji iz obilo otrobov, iz pšenice, reži, ječmena, travnih in sočivnih semen. Ima le malo močiča v sebi, in se toraj slabo prebavlja, je le malo tečen.