Listje in cvetje
lz  zaklada  naših   pregovorov.
32. Nikomur ne lete pečena pišceta v usta.
Dobra kuharica ntora znati odgovor na dvoje vprašanje: ,,Kaj?" pa pkako?" Niso namreč vsa živila enake vrednosti; a ttidi kuliarska umetnija ima odločilno besedo. Če torej IioČe kuharica pripraviti dobro kosilo, si mora izbrati kaj dobrega, pa tudi okusno pripraviti. Sicer pravijo, da je okus različen in da se o iijem ne lcaže prepirati; a nekaj živil je pa vendarle takih, da se o njih dobroti strinjajo vsaj v vefiini vsi Ijudje. Takim prištevajo n. pr. kuretino in sicer mlajšo, t. j. piščeta. Pa menda tudi v teni so si precej edini, da so najboljša  -  pefena.
Zato ponieni pri navadnih Ijudeh: obirati pcčena piščeta, toliko, kakor izborno živeti. Zelo blagnijejo one, kateri si jih morejo čestokrat privoSčiti, ČeŠ, kako so srečni!
A do tako ngodnega stanja, da bi bila gostokrat pečena piščeta na mizi, se ne more povspeti vsakdo! In kdor doseže kaj takega, se jc moral veliko truditi, ati pa so se morali drugi pred njim in zanj. Saj se Že vsakega koščka kruha drži pridnosti znoj, kaj šele takc imenitne gostijel Težavna je torej pot do višjih služb; a tudi stanovske dolžnosti zahtevajo tem več skrbljivosfi, Čim višji je stan. Naj se suče reč, kakor se hoče, slednjiC le pridemo do apostolovega: Brez dela ni jela, ali natanCneje: ,,Kdor ne dela, naj ne je" — posebno kaj boljšega ne!
-    216    -                                      ^B
Torej nas hoCe ta pregovor prepričati, da tisti, ki so v takem blagostanju, da sl 5mejo čestokhat privošfiti kaj boljšega, so si morali z velikim trudom in naporom pridobiti taico stanje: a tudi še pozneje je treba skrbi in truda, Le liočejo ostati v blagosianju. Pa iudi sploh velja za vse s*anove, da mora pridno delati, kdor hoie poSteno in sreCno živeti. (PiŠčeta ne priJete sama, treba jih |e poiskati, Jnipiti; s teni pa že ni vse — treba jih je tudi še speči.)                                                                                                      Jnternus.-