Leto 1., štev. 47 Pottnlim pavšaltrtmu V Ljubljani, petek dne 15. oktobra 1920. Posamezna štev. 1 K« Izhaja ob 4 zjutraj« Btase celoletno .. 180 K mesečno. ......15 m sa zased, ozemlje. 300 , ca inozemstvo .. 40o Oglasi za vsak mm viStae stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 nun 'stolpca (58 mm) . 1 * Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: MSdcSičeva cesta št. 16fL Telefon it 72. Upravnlštvo: Sodna ulica St. 6. Telefon S t. 30. Račun kr. pc5t fefc. nr zAa irter. 11. »42. Ljubljana, 14. oktobra. zjuiraj so naše čete vkorakale na Koroško. Ob vznožju Karavank, ob Dravi, p ' jS vinsko planino se je zopet pojavih, priprosta sajkača ju-goslovenskega vojnika. Z nepopisno radostjo je pozdravilo koroško ljudstvo svoje odrešenike od neznosne nasilnosti nad jJrisleparjeno zmago pijanih ^Volksvvehrovcev" in njihovih z=pl£č-nikov. Nemškemu terorju je storjen konec. Navzočnost našega vojaka domeni, da je Jugoslavija zastavila rvoj nabrušeni meč, armado svojih Srbov, Hrvatov in Slovencev v zaščito koroških bratov. Zopet čuva Srbin poleg Slovenca naš rod in gorje onern-!, ki se drzne dvigniti le prst proti našemu .človeku. _ Navzočnost naših čet pa ima še drugi in dalekosežnejši pomen. Smatrati jo moramo kot najučinkovitejši protest proti potvorbi ljudske volje, ki se je zgodila v nedeljo. Na sinočni seji plebiscitne komisije je naš delegat, minister Jovanovič, zastopnikom enten-fe jasno in odločno izjavil, da kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev ne zapusti svojega koroškega ljudstva. 'Mati ne da, da mu iztrgajo in odnesejo dete, domovina ne pusti, da odvedejo sina v večno sužnost. Tem manj more Jugoslavija priznati nedeljski plebiscit, ker je. danes nad vsak dvom njega falzifikacija jasno dokazana, v iKotmari vasi je bilo pri štetju glasov toaštetih 272 belih jugoslovenskih gla-isovnic, danes pa je nad 300 vaščanov, ki so v nedeljo glasovali, prostovoljno pod prisego izjavilo, da so oddali glas za Jugoslavijo! Ta fakt, ki ga bo mogoče ugotoviti, kakor zatrjujejo naše informacije, še po mnogih drugih občinah, je porazen za včerajšnjo objavo plebiscitne komisije. Ugotoviti pa moramo, da je isva pleb. kom. uradno našla, da smo južno cd Drave dobili večino. Navzlic vsem, kar se je zgodijo in navzlic dejstvom, da so socialistični delavci v Borovljah, v Bistrici in drugod — nad 1500! — po ukazu svojega celovškega vodstva * strnjeno glasovali za Avstrijo. V teh ckolnostih moramo razumeti izjavo našega delegata tako in navzočnost jugcslovenske Naša vofska zopet na Koroškem. UISBUANA, 14. oktobra. ura«9 porožs, ©a mHItHo prebivalstvo in nJega isnafšft, ki Če sisr^J««?1 rgroženo po ©rgastfJsfranSh in net>rganiz8rant*s esR-r»l$fcSfc so zasedla naše žeSe vsSneSSe 8o£ke v pssa A na KoroSkem. I vojske na Koroškem, da kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev ni pripravljena izročiti slovensko koroško Zemljo izjar.:z r::pcdstvu. Korak naše države ie da'ekcsežen. Kdor ve. koliko drugih voralani je združenih ž njim, ga bo pozdravil z ono resnobo, s katero se morajo obravnavati velike splcšnonarodne zadeve in bo -prignal, da ga ie bilo treba dobro prevdariti. Politični pirati, ki so v zadnjih dneh tako gnnsno odkrili svoje špekulacije in zanašali v mase; strup nezaupama v in nerodno jedinstvo, so osramočeni. Naše ljudstvo jih bo kmalu še bolj spoznalo. Naročilo se bo na tudi na koroškem primeru zopet, da disciplina, ena glavnih jamstev uspeha in narodno iedinstvo predpogoj za uspešno čuvanje narodnih interesov. Za Koroško se priceir'-nov boj. Izvojevali bomo le, če da leč od sebe pc?*^fmi V3e one, ki nas š kričanjem odvračajo od treznega prevdarka. Tisti, ki v pomar rr:^r,iy čuta odgovornosti ?vri:'»'o ' rivdo na druge ali iS zlobe in iz brezvestne špekulacije na najnižje instinkte hujskajo, kakor smo čitali in čuli zadrie dva dni, so zavezniki sovražnika, ki r.itn hoče oteti Koroško. Jadransko vprašale. Zagreb, 14. oktobra. „Jutarnji Ist" javlja iz Beograda: V tukajšnjih političnih krogih se posebno živahno komentirajo vesti o tem, da Gdide k pogajanjem z Italijo med 'drugimi tudi general Pešič, namestnik šefa generalnega štaba. Iz te okoliščine sklepajo, da so za pogajanja z Italijo našli platformo. Naknadno je uspela najti po posredovanju dr. Vesniča možnost, da se prično pogajanja na osnovi, ki ne izključuje sporazuma. Dejstvo, da »e udeleže pogajanj tudi visoki Častniki, nudi možnost kombinacijam,da Je že sedaj mogoče, da se prične z fljfdjtvijo strafegičnjih mej. Dunaj, 14. oktobra. „Politische Korrespcndenz" objavlja: Poročila o vkorakanju jugoslovanskih bataljonov v cono A se, kakor kaže, potrjujejo. Doznava se pa, da je plebiscitna komisija sklenila, da sama prevzame upravo tega ozemlja. Jugoslovanske čete bi morale torej nastopati v odkritem nasprotstvu proti en-ientnim oblastvom. Začasno ni nobenega povoda za vznemirjenje. Vsekakor se more misliti, da so gotovi jugc-slovenski vojaški krogi pozvali čete s pretvezo, da je jugoslovensko misleči del cone A ogrožen po av-sirijskomisleiem delu prebivalstva. O takem ogrožanju kajpada ne nui-re biti govora. O vsaki laki bojazni., če bi sploh resno obstajala, se more kar najodločneje trditi, da je brezpredmetna. Ker je plebiscitna komisija zavezana, oddati ozemlje, ki ga ima pod svojo kontrolo, Avstriji, so si dosedanja jugoslovanska oblasf-va morda tolmačila stvar tako, da so do dne predaje upravičena tudi za vojaško zasedbo. Na vsak ndčit more odločiti to vprašanje plebiscitna komisija sama in šele, ako bi st njena odločba ne upoštevala, bi imeli državna vlada in deželna vlada koroška povod, mislili na druga _ sredstva, da. se odda ozemlje Avstr i-1 prevzela upravo teza ozemlja. ji. Seveda je 'državni urM :slala na obupni krik koroškega slovenskega prebivalstva, ko so nameravali Nemci uprizoriti šent-jemejsko noč s koroškimi Slovenci in kuriti krese s slovenskimi domovi. Ako se vlada ne bi bila ozirala na nič drugega, je bila moralno prisiljena k temu koraku iz enostavnega czira humanitete. Poleg tega je danes že dokazano, da se je vršii?. na Koroškun na m slu plebiscita — goljufija. In da ne bomo priznali takega plebiscita, to bo jasno menda tudi gospodom v avstrijski republiki. Dunaj, 14. oktobra. Dunajski kore-spordenlni urad poroča: V cono A sta vkorakata dva jugoslovanska bataljona. Plebiscitna komisija je izdala potrebne cdridbe in bo do predaje ozemlja Avstriji namesto kontrole sama Vesni? O stopanjem ljubljanskih m^otcev. Beograd, 14. oktobra. Na včerajšnji Vprašanje je če ententa direktni seji parlamenta je poslanec Veljak ?por z Jugoslavijo zeu, in ako bo vprašal ministrskega predsednika: 1.) imela moč, dolocoe mirovne pogodbe Aii je vladi znano, da morajo naši uveljaviti. Če tega storiti ni v stanu, prenašati na Koroškem teror in barbar- tudi ne more upati niti na eno iz- stva? 2.) Ali bo vlada zaščitila last- ved bo katerokoli točke mirovne po- nino, življenje in svobodo onih, ki so godbe. glasovali za našo državo? 3.) Ali bo Dunaj, 14. oktobra. Dunaj je apa- vlada izvajala pravilne posledice iz f[ino w vfs( Q ^^ z • pa bah mirovne pogodbe, da so bili naši r'a županov P0ZIV razobesila zastav. na dan glasovanja terorizirani in da O 8l@8RŠklfa komisija m le ncoojektivno postopala, «fi«B%3»»5S»fa marveč še slabše kot pristransko? Mi-j SBBPaar^Bn« nistrski predsednik Vesnič je od~cvo- Borovlje, 14. oktobra. (Izvirno.) ril: 1.) Razen zasebnih sporočil do Danes je bila razkrita ogromna sle-sedaj vladi še ni znano, da sc je vršil parija v Kotmari vasi. Tam smo po teror nad našimi. 2.) Kraljeva vlada liradnem gtetjn dobili 272, Nemci pa bo uporabila vsa sredstva m vso moč _i„.__o' i • _„ • -'-i za to, da zaščiti lastnino, ?ivlienje in 449 F Zn J - i" svobodo onih, ki so glasovali za nas. zaupnikom preko 300 vaseanov, ki Na tretje vprašanje pa vlada še ne 80 prostovoljno pod prisego izjavili, more odgovoriti, ker še nima potrebnih da so glaovali v nedeljo za Jugo-podatkov. Kakor hitro bo kralja vla- slavijo. da dobila o tem podatke, bo odgovori- j V buakeni Lotu io urili falzifikate la na to vprašanje. — Poslanec Vc- glasovnic, 9 katerimi so ojjerirali senjak je bil zadovoljen z odgovorom ^ agitatorji.-in je pozval vlado k odločnosti v ob-; '». •« as rambi naših pravic. (Op. uredištva:! NGtnSKG nSSllnOStla Zadovoljnost g.Veseniaka z omalova-l Borovlje, 14. oktobra. (Izv.) Sin< zujocim odgovorom Korošcc/e?a za- m Nem^ zahrbtno ustrelili našega veznika radikalca^ g. Vesmca, se čud- oroinika v $t Ilju ob Dravi Aiclihol-no stnnja s strupenim Prsarienjem K la a je ^^ naravnost Slovenca" ..Večernega lista" m „ve- v sJrce Po° ld°e /e odšja ^ Borovelj icdrzavniskimi" govon g. Brejca proti ■ na ,io6 posebna komisija z osrednji vladi.) orožniškim kapitanom, da natančno Dunajsko žasopisfe 'preišče ta slučaj. teSke 22°! Borovlje, 14 oktobra. (Izvirno.) nSatiiaso Včoraj ponoči, ko se je vračal nad- • w u f učitelj Koblek iz Smarjete domov, Eunai, J4 oktobra. U-.^-v;;. ^ ^ naparebivalstvo. Po zborovanju se je razvil sprevod, ki je potem mirno, brez posebnih incidentov manifestiral po mestu, akoravno so nekateri temni elementi skušali izrabiti položaj in izzvati napade. Ko je prišla množica pred stanovanje ministra dr. Kukovca, ki se mudi sedaj v Celju, je ta skozi okno stanovanja množico nagovoril ter jo pozval, naj dela čast slovenskemu iirser.u z do tojno manifestacijo. Demonsftrasife v Za« TT« Prestolonaslednik pride v Zssr@&. Zagreb, 14. oktobra. (Izvirno.') •poroča „lliječ" iz zanesljivega vira. pride prestolonaslednik regent Aleksander v kratkem v Zagreb, kjer se bo mudil več časa. Dan uj<3gcKvega prihoda še ni določen, naj-brže pa pride prihodnjo soboto, in ostane v Zagrebu okoli tri tedne. Zagreb je že prispel neki major njegove telesne garde, da uredi vse predpriprav« aa bivanje regenta * Zagrebu. Sedlarska feftf^ m kralja. Biiahupešis, 14. oktobra. {!..-:.) V narodnem predstavništvu je prišlo do burnih dogodkov zaradi vprašanja kralja. Bivši državni tajnik Kcvecs je v interpelaciji izjavil, da more ljudstvo prosto voliti svojega kralja. Bivši ministrski predsednik Friedrich je za-klical med velikanskm šumom: „Kdo ima pn.vico voliti?" Postal je trušč, kakorše-n celo v ogrskem parlamentu ni običajen. Poslanec Smerecaanv je vpii: „Mi ne rabimo kralja, mi ga že imamo", kar je vzbudilo pri kmetih veliko razburjenje in klice: „kralj Kari je pobegnil!" Bivši državni tajnik Mesko vpije: ,,Friedrich je kralja pregnal!" Hrup je bil tolikšen, da je moral predsednik prekiniti sejo. Ko se seja ponovno začue, se nadaljuje hrup in trušč. Bivši državni tajnik Kovacs izjavlja, da so vprašali kralja Karla, ali bi v slučaju izvolitve za ogrskega kralja hotel jjcstati tudi zopet cesar avstrjski, na kar je kralj Kari odgovoril: „ Nikdar se nisem .odpovedal avstrijskemu cesarskemu prestolu in pod nobenim j>ogojem!" Na to ponoven hrup v zbornici. Smerecsany kliče: »Imenujte mi svoj vir!" Kovacs odgovori: „Povedal mi je to nadvojvoda Jožef in mnogi drugi poslanci so to tudi slišali. Temu vira je vsekakor verjeti! Jasno je torej, da podpira ogrska legitimistična stranka zopetno vpostavitev avstro-ogrske monarhije. Le oni more postati kralj Ogrske, k? vpostavi zopet vso Ogrsko državo in si jo pridobi z orožjem." Ministrski predsednik Teleky je odgovoril, da bi se vprašanje kralja vsejedno dalo re-šiti po sporazumu med strankami. Zt!?»£Gnle češke naroeSne cerkve S ppavosiavno. Praga, 13. oktobra. „Narodni Lt- o vkorakanju jugoslovanskih čet na Koroško. Po izrecnih določbah mi-rrvne pogodbe je samoodločba pre-bivalstvaKoroške zagotovljena. Vsak Slovenec in vsak Nemec ima pravico izjaviti, kam hoče pripadati. Odločitev je padla v prid Avstrije, jugoslovanski oddelki so pa ne glede na to vkorakali na Koroško. Stojimo pred težkimi zapletjaji. Zavezniška komisija je prevzela upravo glasovalnega ozemlja, kar kaže, da misli sede. V skrajnem silobranu » jo Koblek poilužil revolverja ter težko ranil tri napadalce. Ločitev cerkve od dr-lave na Ceikeni. Praga, 14. oktobra. (Izvirno). „Cas" poroča, da je češkoslovaški jx>slanik pri Vatikanu javil papežu, da bo češka izvedla takojšnjo ločitev cerkve cd države in sicer formalno v obliki pogodbe med češko in Vatikanom. Papež je odgovoril, da nastopiti napram neupravičenim po- nima nič proti temu. Zagreb, 14. oktobra. Kakor hitro se je v Zagrebu zvedelo za nepovoljen rezultat plebiscita na Koroškem in za sleparije Nemcev in Italijanov pri glasovanju, je nastalo v mestu veliko ogorčenje in vznemirjenje, ki jc ~riš;o do izraza posebno proti večeru. Vršile so se velike demonstracije proti Nemcem in Italijanom. Skupine demostran-tov, posebno omiadina, kateri so se pozneje pridružili še ostali meščani, 90 korakale po mestnih ulicah in prepevale rodoljubne pesmi ter vzklikale proti Italijanom in Nemcem. V znak žalovanja ae v kinematografih ne vrše predstave. Na poziv demonstrantov so zaprli vse kavarne in gostilne. Sicer se vrše demonstracije v redu in brez incidentov ter ir»jr.;'o > t:('.:.\ ob dvaindvajsetih. Poloiai v Maribor, 14. oktobra. Posšnočnih izgredih ae niso pripetili novi incidenti.' Noč kak«: tudi današnji dan sta potekle popolnoma mirno. Trgovine, katerih lastniki so Nemci, so bile danes vse zaprte. Za danes zjutraj napovedanega ponovnega protestnega shoda ni bilo. Kakor vso noč so tudi danes patrolirale po mestu poleg varnostnih straž tudi močni vojaški oddelki. Glede izgredov je uvedena preiskava, da se izsledijo krivci. Nekateri krivci so že aretirani in izročeni sodišču. sty" pišejo: Po sporočilu predstojnika češkosioviiške cerkve Zahradnika-Brodskega se pripravlja združitev češkoslovaške cerkve s srbsko-pravo-slavno, pri čemer bi obdržala prav gotovo samostojnost. Kakor javlja „Tribuna", je beograjski metropoli* Dimitrije naznanil osrednjemu komiteju češkoslovaške cerkve, da preglasi pravoslavna cerkev magistra Jana Husa za svetnika. Volilno gibanie. Split, 14. oktobra. Vodja parlamia-tarne skupine neopredeljenih poslancev, dr. Smodlaka. je začel akcijo za splošni nastop vseh narodnih strank v Dalmaciji pri volitvah za konstituanto. v tem zmisiu ie poslal vodilnim strankam pismo, v katerem predlaga, da se sstavi skupna kandidatna listina za 11 mandatov. Demokratska stranka naj bi dobila dva mandata, ljudska stranica dva, kmetska zveza dva, izvea-strankarska skupina enega, radikalna dva mandata, o zadnjih dveh mandatih pa naj bi odloči! osrednji volilni odbor. Kako so atrijski užen^Hi uporabljali znanost. Dunaj, 14. oktobra. (Izv.) Pred komisijo za kršenje vojaške dolžnosti je pričela danes razprava proti proslula-mu vseučiliškemu profesorju jjsihiiatru Wagner-Jaureggu. Obdolžen je, da je med vojno skupno z drugimi zdravniki trpinčil mnogo vojakov z električni?* tokom visoke napetosti. Zaslišan je bil prejšnji vodja vojne bolnice v Grinzin-gu. Izjavil je, da je mnogo pacientov bilo Čehov, ki so izjavili, da bodo tako dolgo bolni, dokler traja vojna. Zaro ie bilo treba uporabljati vsa različna sredstva, da se je vzdržala disdplii na. Razprava še traja, Minister dr. Ku-kovec o Koroški " Minister dr. Kukovec ki se mudi te eni'v Celju, je dal uredniku „Nove dobe" sledečo izjavo: Izid še sicer ni povsem znan, vendar |» informacijah, ki prihajajo od raznih skrutinijev, skoro ni več dvomljiv. Jasno je pa, da izida, če je neugoden, priznati ne moremo, ker je bil plebiscit izvršen pod pogoji, ki so proti mirovni pogodbi, katero je pogazila plebiscitna komisija. Celo vrsto goljufij je plebiscitna komisija pripustila. Stvar pa more in sme biti končno rešena edino po principih, kater* je določil za vsakteri plebiscit VCilson. da je namreč plebiscit sredstvo za reševanje narodnih manjšin, ne pa za podjarmljenje. Z ozirom na formalni izid mora nam pripasti, kar /> r>a*c, in to je večina oblin, četudi so deloma ponemčene. Po mirovni pogodbi (člen 50, predzadnji odstavek) za slučaj, če bi glasovanje za Avstrijo ugodno izpadlo, nikakor ni rečeno, da vsled tega ccli pas A naenkrat postane last Avstrije, ampak ima odločevati sporazura z odbf-1 rom velesil. Ta sporazum ra "cb?i rr- i čin po človeški pameti ne nore izpsui v tem zmislu, da bi narodne slcve upravno celoto. Meje te celo*p «o Mk precej nejasne: obsegale bi bile skdeče dele: Prekmurje, Štaje«ko, Koroško, Kranjsko, Goriško, Istro in Beneško Slovenijo. Od teh pokrajin, ki so bile nekdaj naše in so bile te kom let deloma pofcijčene, smo izgn bili leta 1866. be.tcšVe Slovence, ki so te c plebisciti' izrekli za Italijo (proti Avstriji), leta i868. Prekmurje, ki je vsled dualizma pripadlo Madžarski. Tako sta bila odrezana dva skrajna dela slovenske zemlje cd celote. Od leta 1870. se je začel obupen boj ža Koroško in za Primcrje — to sta bila draga dva dela, ki sta prišli ra vrsto. Na jugu je šlo dobro — na se veru slabo. Po svetovni vojni smo upali, da bo naša meja rečsnn: upali Rmo na pravico. In kaj sc je zgodilo: Primorje so zasedli Milijard — Koroško Nemci. To je imela biti ga delitev slovenske zemlje. Ako bi se te zgodilo, bi bili Slovenci najbolj premagan narod v Evropi, kajti zgubili bi polovico svoje zemlje ir tiei-jino svojega naroda. Ako bi s: to zgodilo, bi bilo treba sar.o še treijč delitve: in Slovencev bi ne bilo več. Ako smo težko preboleli prvo celi-tev (leta 1866. in 1869.) in smo protestirali proti nji na taborih, je bilo tem naravneje, da smo so uprli drugi delitvi, ker se ta dotika že neposredno naše sredin«. Zato je slovenski narod čutil, da gre za njegovo življenje, ko je šlo za Koroško in ko smo čuli, da so raso zemljo zasedle čete, crco čutili ka tegorični ukaz našega obstoja. Nikdar več nazaj! Desnonsftssifs v Uu&iiani. Ljubljana, 14. oktobra. V Ljubljani živi peščica ljudi, neodgovornih, ki mislijo, .t t,. da smejo izrabljati splošno potrtost, ki je nastopila vsled naše narodne nesreče na Koroškem, zato da hujskajo in ščujejo. Na ljubljanskih oglih so se pojavili danes opoldne, ko je bilo že splošno znano, da je naša vojska ponoči zasedla koroško plebiscitno ozemlje, lepaki, ki so poživljali na protestni shod zvečer ob 7. uri pred Mestnim domom. Kdo je sklicatelj tega shoda,-iz lepakov ni bilo razvidno, evidenten pa je bil hujskajoči namen v pristavku: Beogradska vlada nema vremena! Res se je zbralo zvečer na tisoče ljudi pred Mestnim domom; med njimi žalibog tudi precej elementov, ki so imeli očividno namen ponoviti včerajšnje mariborske dogodke v Ljubljani. Vsi so došli, samo sklicateljev ni hilo. Množica je precej časa potrpežljivo čakala, pa je že postajala nestrpna. K sreči so nastopili govorniki, ki so pokvarili hujskačem koncept. Pojasnili so ljudstvu, da je naša vojska medtem že vkorakala na Koroško in da je zato nameravani protest brezpredmeten. Iz izvajanj g. Bronfnfirja in drja. Oblaka se je zrcalila odločna volja Ljubljane, da naša —>iska ne sme prej zapustiti Korono, dokler ne bo koroško vprašanje pravično rešfno io slovaški Koro*an definitivno priklopij^n Jugoslaviji. Govornik s Koroške je naglasa1 s p^u\erVc-m. da kaže Ljubljana neomajno odločnost ohraniti Koroško domovini. Po zbrovanj'« c/> se zborovalci uvrstili v mogočei sprehod, ki je krenil po ljubljanskih ulicah pevajoč narodne himne in neprestano vsklika-joč naši Koroški. Fr°d divizijsko komando ro mncžice prirejale o v arije naši vojski ter se nato mirno razhajale. Mavdfšenn omladina je odhaja ječ prepevala „Zovi, samo zovi". • Vprr.š°nje, kdo je sklicatelj shoda, ki bi bil lahko postal politično jako resrečen incident za narodro stvar, pa ne sme ostati nerazpravljeno. Kar vemo mi, hočemo povedati. Sinoči proti 1. pepoLnoči je klical na telefonu na redakeijo g. Pesek ter nas povabil, da priobčimo v listu poziv na protestni sbed pred Mestnim domom. G. Pesek nam je dejal, da ro ski-catelji shoda „dobrcvoljci". Mi smo vedeli, da to ni res, in poziva nismo objavili. Na naše največje zrčuder.je pa poziva na shod tudi g. Pesek tem. v „Jugoslaviji" ri objavil. Pač pa smo potem čitaU povabilo na shod v „Slov. Narodu", ki bo gotovo vedel, kdo je pravi sklicatelj. Mi se bomo na to stvar še povr nili in konstatirali še nekaj činjenic, ki bodo pokazale, kako malo je pri nas one narodne discipline, ki je predpogoj vsakega občega političnega uspeha. N?Inevarne|ii problem žghosSovaške republike. (Po nemirih na Slovaškem.) Praga, dne 10. oktobra. H. — Od časa do časa se razlete po svetu divje vesti o dogodkih na Slovaškem: Stavke in poboji, madžarski upori, grozovita boljševiška agitacija, madžarski vpad, razglasitev sovjetske republike itd. vsem tem vestem daje podlago enkrat narodno sovraštvo, drugič komunistično gibanje, tretjič nezadovoljstvo Slovakov proti Čehom, včasih je to tudi antisemitsko gibanje; a vedno delujejo vsi ti elemnti skupaj in vsi so podpirani od zunaj, tako da je notranji proces vedno pod vplivi tujine. Dokumenti iz madžarskega poslaništva na Dunaju, ki sta jih svetu poka- slavi kot posledica borbe komunistov s zala ,,'Arbeiter Zeitung* in „Pravo . » r_____f____OA n/\i ocnili nAln70f tn AHA7A. socijalnimi demokrati splošna stavka, ki je grozila tudi drugim mestom, kjer prebiva madžarsko delavstvo, lavstvo. Dognano je, da je bila ta stavka čisto političnega značaja in da so jo vodili agentje madžarskih komunistov v službi Horthyia. Ti agenti so živeli in žive še na tisoče po češkoslovaški ški republiki cd slovaške strani in res, takoj v teh dneh se je začela v Brati-republifci, zlasti na Slovaškem zlorabljajo pravico azila za agitacijo proti državi ki jim daje zavetje. Ta agitacija je taka, da se ni le slovaško delavstvo ampak tudi nemško in madžarsko postavilo proti stavki, ker se upira neprestanim nemiiom in gospodarski nevarnosti. Pri zadnji stavki v Bratislavi se je to jasno pokazalo. Vsi ti nemiri, poizkusi in upori izvirajo z Pešte. Razumljivo ie. da Madžari ne morejo pozabiti, da so bili fisoe let gospodje. Slovaki, Jugos' .va-ni in P»imini pa podložniki. ki so za gospode delali. 7a*o so Madžari zahtevali ndofakljivost Madžarska in ko v. jim to ni posrečilo, so poskušali vse mogoče, c'a bi Evropo prepričali o svoji pravici. Beračili so, jokali, psovali, 3gitira'i, plačali milijarde za propagando po svetu, skušali so z Andrassy-jem, s Karolyj°m, s Kunom in nazadnje s Horthyjetn. Vse to nacionalno gibanje je bilo p red vsem naperjeno proti Čeboslovaški. Borba Madžarov preti Čehoslovakom se vrši na razne načine. Tu gre za tekmovanje na mednarodnem forumu za prvenstvo Madžarov, zato hočejo osramotiti Čehoslovake. Na drugi strani hočejo dobiti pri Romunih ali pri Poljakih zaveznike proti Čehom. Predvsem pa hočejo oddeliti Slovake od Čehov in jih pridobiti zase. Zato podpirajo vse revolucionarne in ekstremne protidržavne elemente na Slovaškem. To se vrši stalno, pa naj vlada v Pešti Karoty, Bela Kun ali Horihy in bo tako ostalo, tudi če se vlade izpreminjajo. Za čehoslovaško republiko je to dejstvo največje važnosti. In sicer 1. iz mednarodnih razlogov. Čehoslovaška zahteva garancija za svoj obstoj v bratski družbi z drugimi narodi in državami Evrope in zveze z vzhodom z Rusijo in Jugoslavijo na prvem mestu. To je bilo rečeno že med vojno in prvi korak k temu je „Mala antanta". Temu nasproti stoje iu boao stali Madžari eni« a.kotava.it rd-i Germanov, drugič drugače. Važno pa je to vprašanje tudi iz notranjih razlogov, ker kompji-cira in onemogočuje ujedinjenie in ureditev države in združenje Čehov in Slovakov, ki so bili tisoč let ločeni, in se morajo zopet spojiti v enoto. To je sedaj prva dolžnost čehoslovaške države, ako hoče vztrajno obstojati, ia problem je večje važnosti, nego nemški, boljševiški, socialni itd. Poleg madžarsko nacionalnega ruvarenja delujejo na Slovaškem skupno z Madžari še drugi činitelji proti Čehom in proti državi, ter etežkočujejo položaj, pro-vzročajo nemire in povečujejo mednarodno krizo, v kateri žive vse države sedanje Evrope. Od zunaj je to predvsem vpliv sovjetske Rusije in vagitacija habsburških agentov, ki sicer nimajo nobenih velikih nad v čeških deželah, pa računajo na Slovake. Vsled prirojenega in vzgojenega slovaškega konser-vatizma ima protičeška agitacija mad-žarsko-habsburška in komunistična mnogo uspehov. To se kaže posebno v borbi slovaških klerikalcev proti državi. Reakcija, socializem in radikalizem lidu" so pojasnili položaj in opozorili na nevarnost, ki preti češkoslova-ravno ponesrečena stavka v Bratislavi. Gotovo je, da se razvoj države, napredek in gospodarska konsolidacija, s tem ovira in otežkočuje in bodo morale uspehe, ki bi jih lahko c^cgla ena generacja, izbojevati šele bodoče generacije, da bo torej konsolidacija držav potrebovala ne dvajset do trideset. ampak mogoče petdeset let, a /se to ne more uničiti trdne čehoslovaške države, temveč le kompromitira Madžare pred svetom. Politične beležke. -j- Volilna borba v Bosni. Iz Sarajeva poročajo, da hočejo frankovski in klerikalni elementi iz seljaške stranke nastopiti pri volitvah s svojo listo, katere nosilec bo urednik ,,Hrvatskega Dnevnika" Rudolf Bojič, znani organizator pogroma proti Srbom leta 1914. po umoru Franca Ferdinanda. — Sarajevski ži^je istotako mislijo nastopiti s samostojno rionistično listo. + Bajski trikot Prebivalstvo baj-skega trikota je priredilo v Gornjem Sv. Ivanu velik narodni tabor, na katerem je bila soglasno sprejeta in poslana vladi resolucija, da razpiše volitve v konstituanto tudi v bajskem triketu. V ta namen je odšla depu-*arija v Beograd. Italija podpira bolgarske komite. „Politika" javlja iz Sofije, da je sofijska policija prišla na sled, da dela propagando med bolgarskimi komiti italijanski polkovnik Vincelle, ki je član medzavezniške kontrolne komisije v Sofiji. Policija je o delu fpga polkovnika obvestila vlado, ki je opozorila na to komisijo, da pre, pove svojemu članu tako propagando, ki bi mogla imeti usodepolnih posledic za bolgarsko-jugoslovanske odnošaje. Dopisnik „Politike" trdi,t, da italijanski polkovnik Vincelle podpira moralno in materielno komite, ki mu jih nabirata znana komitska vojvodi Čanlev in Bojadžijev. Vincel-!i ima na razpolago velike vsote denarja, tako da plačuje vsakemu ko-mitu pri vstopu v četo 1000 levov. .Politika" poziva sofijsko in našo jdo, da naj skupno nastopita proti zlorabljanju vlasti od strani italijanskega delegata v mednarodni misijL + Novi bolgarski poslanik v Parizu general Savov, je dospel v Pariz. „Temps" javlja, da je simpatičen gest bolgarske vlade, ker je poslala v Pariz moža, ki je bil odločen .asprotnik bolgarske intervencije, ter bil tudi zaradi tega leta 1916. upokojen, ter v vojni ni igral nobene uloge. -4- Nov ravnatelj Vojne akademije v Beogradu. Ker je dosedanji upravnik vojne akademije general Živko Pavlovič, eden najboljših strategov naše vojske, imenovan komandantom Jadranske divizije, pride na njegovo nesto general Matic, bivši komandant Savske divizije. -f Konferenca za propagando ,.Zveze narodov" je začela zborovati v Milanu. Na konferenci so zastopane sledeče države: Francija, Anglija, Italija, Jugoslavija, Čehoslovaška, Belgija, Španija, Japonska, Kina, Norveška, VI. ... . .......-------- i----J—7 i--------' ------' - -- l vse troje gre reko v roki proti čehoslo-J Poljska, Rumunija, Švica in Portugal-vaški državni ideji. Zato* pripravljajo j ska. Konferenco je pozdravil minister i ___1__/-!n ^ ' tiiti on! ili "»o/in«r ronl-o C in r—7 O o AT iniP. flarodno gledališče. Drama: Četrtek, 14. okt.: Bernhard Shaw: Pvgmalion. A. Petek, 15. okt.: Milan Ogrizovič: Ha-sanaginica. C. Sobota, 16. okt.: Bernhard Shaw: Pyg-malion. D. Ned. ja, 17. okt.: Ivan Cankar: Za narodov blagor. (Izven.) Ponedeljek 18.okt.: Milan Ogrir lč: Hasanaginica. E. \ Opera: Četrtek, 14. okt.: Verdi: Rigoletto. Petek, 15. okt.: Offenbach: Ho.':-cn-nove pripovedke. D. Sobota, ?okt.: Nedbal: Od bajke do bajke. E. Nedelja, 17. okt.: Offenbach: HoS-mannove pripovedke. (Izven.) Ponedeljek, 18. okt.: Plastični balet Klavcije Isačenko. »Nova Evropa**. Ta revija za politiko, gospodarstvo, umetnost in književnost je pričela izhajati v Zagrebu. Iz nje pelitičnega programa posnemamo sledeče: V no-tranje-političnem delovanju hoče v prvi vrsti gojiti intenzivno praktično-kon-štruktivno delo v vseh panogah narod- nega življenja. Izdajateljem — „pokre-tačem" je naše narodno ujedinjenje fait accompli. Oni odklanjajo vsako nadaljno medsebojno borbo na tem po-prišču; plemenske in kulturne neenakosti, ki se bodo same od sebe izgla-dile, naj ne bodo predmet teoretičnega razpravljanja. Zastopajo pa stališče potrebnosti okrožnih in selskih samouprav. Trdijo, da voditelji prejšnjih strank in stari političarji niso povsem razumeli zgodovinsko velevažne naloge, ki jim je bila poverjena v dobi prvega urejevanja naše mlade države; sicer pa naj ne bo ta kritika predmet zamere in to tem manje, ker išče „No-va Evropa" stik z vsemi, ki so dobre volje, in ker je pripravljna tudi na sodelovanje „s pokretima i strankama koji s kreču više u levo nogo što bi se joj samoj činilo, da je u ovom času savremenO i prema prilikama najna-prednije." Zunanje - politični program tednika pa je nov, razveseljiv pojav v našem novinarstvu za vse one, ki so do sedaj čutili, kako visoka je naša domača za-graja in kako redko se nam nudi vizel, da pogledamo za hip v daljni, širši svet Zadovoljevali emo se v ozkem obzorju lokalne in strankarske politike, ki je dalo svoj pečat vsemu našemu življenju, da ne bi rekli, našemu naziranju. Ljudje okrog „Nove Evrope" nočejo pričeti s podiranjem kitajskega zidu. ki nam ea je postavila na eni strani indiferentnost, na drugi pa neka nerazumljiva bojazen pred vplivom novodobnega stremljenja po živahni organizaciji mednarodnega življenja. Potrebni so nam intenzivni stiki z zunanjim svetom, posebno z za-padom, da se naša zemlja „evropeizi-ra", in da postanemo po resnem sodelovanju v vseh svetovnih vprašanjih enaki med enakimi v društvu civilizo-vanih narodov. „Nova Evropa" je prva" jugoslovanska revija, ki je jasno in odločno vzela v svoj program Lipo narodov, katera ji je po čc-vr-'r; —-organizaciji Evrope na osnovi demc-kratizma in natijonalizma delo skrajnega in najvišjega cilja". S tem naprednim zunanje - političnim programom se nam predstavlja kot kažipot iz našega zadehlega provincializma v mednarodno življenje in stremljenje s svojim praktičnim smotrom ..stveranja i organizovanja prisnih i korisnih in-tersavezničkih i internacijonalnih veza". Revija je ustanovljena po glavnih načelih angleškega časopisa „The New Europe", kl je last znanega publicista in priiatclja jugoslovenskega naroda, g. P. W. Seton-Watsona. A. Petruicii. — Osnutek za nagrobni sporne. nik slovenskima igralcema Ign. Borštniku in Ant. Vc-rovšku je izr postavljen v izložlienem oknu na nravil kipar Kralj. Upati je, da bosta naša velika gledališka umetnika kmalu dobila vsak svoj spomenik. — Ruski balet V ponedeljek nastopi v ljubljanskem opernem gledališču gospa Klavdija Isačenko, ki je nastopila pred časom v Beogradu in je bila angažirana kot prva plesalka na tamoš-nji operi in kot voditeljica novoustanovljene plastične šole. Nastopala je s svojimi plastičnimi plesi na umetniških turnej ih v Holandski, Švici in drugod. Gospa Isačenko priredi plesni večer v Ljubljani, Celju in Mariboru. Gospa Isačenko je napisala o plastičnem plesu več razprav, ki so izšle v ruskih umetniških reviiah. — „ Jugoslovenska NJiva-Ob-nova" prinaša v svoji 34. številki vič-: Amerikanizem o filozofiji (članek {rorori o Jamesu in njegovem ski: Ekonomska veda na Poljskem, dr. Ljub. Tomašič: Trgovska zastava, dr. Ljud. Auer: Sovjetska Ku-sija. „Smotra" prinaša bogat kregled o novih knjigah. — Dubrovačko trilogijo, veliko delo pesnika Iva Vojnoviča, je prevedel v francoščino znani francoski pesnik in estetik Camille Mauclair. — Maksim Gaspari. Narodne noše. Izšla je zbirka desetih razglednic našega domačega slikarja M. Gasparija. Zbirko je izdala ..Umetniška propaganda", izvršila jih je firma Stene v Aleksandrovi cesti. Osnutek je na-Pragi. Na razglednicah vidimo slike iz našega domačega življenja z narodno omamentiko in s kiticami iz narodnih pesmi. Narodne noše so vzete I iz vseh slovenskih krajev. Med pripro-!stim narodom bodo te razglednice našle dosti odjemalcev. * Institut slovanske znanosti v Pari-,zu. Francoska vlada je podelila insti-j tutu slovanske znanosti v Parizu letno 'subvencijo v znesku 25.000 frankov. V j posebnem pismu izraža vlada institutu svoje zadovoljstvo, da francoski inte-: lektualci sodelujejo na vzdržavanju 1 francosko-slovanskih stikov. Naš prejšnji kulturni odbor v Parizu je svoje posle izročil jugoslovanski sekciji tega instituta. * Konferenca slikarskih umetnikov. Dne 18. oktobra se vrši v Zagrebu velika konferenca slikarskih umetnikov iz cele naše kraljevine. Konferenca bo sklepala o edinstveni organizaciji i umetnikov. j — Stavbinska razstava se pripravlja v Pragi. Na tej razstavi se bodo videli načrti v novem modernem slogu, predvsem pa ima razstava namen, da pokaže novo tehniko in stavbeni materi-jal, s katerimi bi se dale graditi stavbe kar najhitreje in najceneje. Na ta način skuša Praga pospešiti zgradbo novih hiš. — Gospa Sadoven in Skupjevski, znana ruska operna pevca, ki sta dalj časa pela v zagrebški operi, sta angažirana na novo rusko opero, ki bo da-jala predstave v veliki pariški operi. * Krajevne organizacije JDS Ljubljani imajo sestanek danes, dne 15. oktobra ob 18. uri v prostoru kakor zadnjič. Pristaše demokratske misel vabimo, da se sestanka polno-številno udeleže. • Volilni imeniki za konstituanto. Deželno sodišče v Ljubljani opozarja občinske urade na nastopno: Po členu 23. volilnega zakona morajo biti vo-lini imeniki razgrnjeni v občinskem uradu celih osem dni in ima vsakdo pravico tekom teh osem dni zahtevati pooravck. Da se zamore presojati pravilnost postopanja občinskih uradov in pravočasnost reklamacij, naj županstva na volilnem imeniku potrdijo, od katerega dne do katerega dne je bil volilni imenik razgrnjen, (ia volilni imenik je bil razgrnjen v občinskem uradu od .... do ... . županstvo .... podpis in pečat.) Prekasno vložene reklamacije je zavrniti in v sklepu navesti, kdaj je bil volilni imen;k razgrnjen. Dne 6. novembra 1920. je po členu 30 volilnega zakona imenik zaključiti. Tavoliln imenik seje danes zaključil. Županstvo .... dne 6. no-Tako zaključene imenike je takoj poslati prvostopnemu sodišču v naknadno potrditev. * Poljski gostje v Ljubljani. Danes je prispel v Ljubljano g. Stanislav Roszkowski, poljski eocijalni politik, ki je zadnji čas bil že tudi v Beogradu in Zagrebu. Hore se natančneje poučiti o naših političnih razmerah. Z njim je prispel poljski generalni konzul v Zagrebu A. Szczepenki.. Iskreno pozdravljamo odlična poljska gosta. * Mariborskih izgredov, ki ?o se vršili v sredo zvečer v Mariboru, se trezno misleči Slovenci niso udeležili, kar moramo izrecno naglaša ti. Razbijali so samo razni temni elementi, ki so se skušali okorostiti, ne meneč se za pomirjevalno vplivanje razrednih ljudi. Med razbijači je bilo opaziti tudi mnogo ljudi, ki so vse prej kakor zavedni Slovenci. To dokazuje najbolj tudi dejstvo, da so razbili napise tudi dr. Sernecu, dr. Rosini, dr. Kodermanu, dr. Rapocu, Mariborski eskomptni banki, Jadranski banki in trgovcu Ervinu, ki je zran Sokol! Na izgredih samih policije r.e zadene nobena krivda. Skušala je preprečiti vandalizem, a se je morala umakniti, ker je bila preslaba. Pri tej priliki se je zopet pokazalo, do je premalo preskrbljeno za javno varnost v Mariboru. Za včeraj dopoldne napovedani shod se ni vršil. Na glavnem trgu se je sicer zbralo mnogo dijaštva in drugih ljudi, ki pa jih j s policija razgnala. Trgovine in gostilne so bile včeraj večinoma zaprte. Včeraj je vladal v Mariboru mir. * Obračun. Iz Kranja nam poročajo: Pred nekaj dnevi se je pojavil v Kranju znani baron Zois, ki je v času vojne denunciral mnogo naših ljudi. Ko ga je srečalo na ulici nekaj gospodov, ki poznajo njegovo delovanje, so mu priložili devet krepkih zaušnic in šii mirno svojo pot naprej. A baron Zois je izginil iz Kranja. * Lepa družba. Glasilo črnogorskega izgnanca kralja Nikite ..Glas Cmo-goraca" poroča iz Rima (! i) da je povodom potovanja prestolonaslednika Aeksandra v Bosno bil izvršen atentat na dvorni vlak in da je bilo šest vagonov vrženih iz tira Kako debela je ta laž, se vidi že iz tega, da je imel dvorni vlak le tri vagone! — Isti list prinaša celo kopo vesti o razmerah v Jugoslaviji, seveda so vse te vesti iz Rima in dokazujejo tesno prijateljstvo Nikite in Italije in popolno soglasje v lažeh in natolcevanjih o Jugosla viji. * Stanovanjske korupcije v Mori boru menda še ne bo konca. Predsednik dr. Juvan se krčevito drži svojega mesta. Bogatini in nemškutarji so na varnem. Nemški milijonar dr. Mravlag ima v mestu luksurjozno stanovanje devetih sob, katero rabi s svojim sinom samo za „absteige-Suartier", kajti pravo stanovanje ima ni syojem posestvu v Leiteršpergu, odkoder se vozi s svojim sinom z avtomobilom v Maribor. Dr. Juvan je seveda odklonil delno zasego tega stanovanja. Zato pa narodni poslanec Kejžar, ki ima celo svojo ulico v Mariboru, seveda ne more dobiti stanovanja. Prosil je naj bi se zasedlo stanovanje nemškega zdravnika dr. Krausa, kar se je tudi zgodilo, a je dr. Juvan pozneje zasedbo zopet razveljavil. Kejžar seveda ni med somišljeniki Juvanovimi, ki so dobili razkošna stanovanja. In ti ljudje si upajo napadati Srbe, sami pa so slabši ko Lahi. Ljubljana, 14. oktobra na Dunaju kovanje nišega novega, kovanega denarja javlja, da delo hitro napreduje in da upa, da dospe prva partija novega 10-parskega denarja že koncem teoa meseca v Beograd. * Yan-San-Zen srbski vojak, Ko so se tekom svetovne vojne tudi v Sibirij začeli nabirati prostovoljci za srbsko armado, oglasil se je za vstop tudi Kitajec Yan-Šan-Zen, rodom iz Či fu pri Pekingu. Ko so se pozneje te dobrovoljske čete začele prevažati na solunsko fronto, odšel je ž njimi tud Yan-šan-Zen na daljnjo pot ter se je hrabro boril v junaških srbskih vrstah na Balkanu. Ko se po demobi lizaciji njegovi vojni tovariši odha ali domov, začutil se je nekako z~. puščenega in sklenil je, da sicer tudi on sleče vojaško suknjo, da pa ostane v priljubljeni mu novi domovini Ju goslaviji. Prišel je pred kratkim v ministrstvo notranjih ter izrazil željo da sire ostati v deželi, katero je vzlju bil kot drugo svojo domovino. Yan-Š3"-Zen os tone v Beogradu, kjer si ho odslej kot br.rvsr služil svoj krtih * Po?tnI etraj St. Jakob v Re^u. Z današnjim dn?~cia se izločijo iz okraja poetr-epi urada Št. Jakob v Rožu naslednji pepisni kraji: Br~z-niea, Ho^rina, Lečo in Zl?tne (Svat-ne) ter pridela pcltmomu uradu Peclrcžčica. -- Z istim dnem so uvede rri kr. uradu Podrož-čieo., doetivljanjc poštnih pošiljatev po e-Vkom pismenoši v sledeče vasi Lcr-e, Brsznica, Zlatne (Svatrte), Br dnina. Dostavljanje se bo vršilo dnevno razun nedelje. Drcginjska doklada. Pc n«redbi o draginjski dokladi imajo zaposleni umirovljenci v državni službi pravico do draginjske doklade kakor aktivni državni uslužbenci, visokost doklade pa se ravna po visokosti penzije. Če ima umirovljenec poleg pokojnine še kak honorar (plačo), potem ne more uživati dnevnic in plače, marveč se mo ra odločiti ali za dnevnice ali pa za plačo. Vse izjeme v tem oziru so razveljavljene. Cospodiajeka šola na liceju. Vse gojenske, lri so se zglasile za gospo dinjsko šolo na liceju, naj se javijo v ponedeljek dne IS. t. m. ob devetih dopoldne s krstnim listom in zadnjim iz-pričevalom k vpisovanju v „ Mladiki". torek dne 19. t. m. ob devetih sr prične pouk. * Ženitne kavciie častnikov. Minister vojne in mornarice je z odlokom od dne. 1. septembra 1920, št. 3723, odre dil, da se sprejmejo življensks police zavarovalne zadruge „Croatia" v Zagrebu kot ženitne kavcije častnikov Podrobna pojasnila daje brezplačno in radevolje centralo zavarovalnice „Croatia" v Zagrebu ali njena po družniea za. Slovenijo v Ljubljani, Sta ri trg št. 11. * Kmsžijske-gospodirijsii tečaji po deželi. Poverjeništvo za kmetijstvo priredi to jesen pet gospodinjskih tečajev, ki bodo trajali od dne 15. oktobra do dne 23. decembra 1.1., in sicer: v Dolenji vasi pri Ribnici, v Podbrezju na Gorenjskem, na Vrhniki, v Ormožu in v Črni nad Prevaljami. V tečaje sc sprejmejo dekleta iz bližnje okolice, pa tudi cd drugod, ako dobe v kraju samem ali pa v njega bližnji okolici potrebno stanovanje. * Izletniška vlaka (417 A in 414 B), ki sta vozila ob nedeljah in praznikih na progi Maribor-Grab- J iiajn, sta ukinjena. * Subvencija za psetarske tečaje. Za pletarske tečaje v Kropi in Kamni gorici je vlada dovolila subvencijo dvajset tisoč kron. * Na beogradski univerzi je imenovanih nekoliko novih profesorjev, in sicer: Za izrednega profesorja srbske zgodovine 19. stoletja dr. A. ivič; za rednega profesorja na pravni fakulteti dr. Toma Živanovič; za rednega profesorja fiziologije na medicinski fakulteti dr. Burijžn iz Nea-polja. * Ravnatelju Mariborske eskompt-ne banke, g.Tomanu, je bil končno vendarle vrnjen avtomobil, ki mu ga je zaplenil podpolkovnik Lnkič v Prekmurju. Pripeljal mu ga je nexi častnik v spremstvu gerenta iz Dolnje Lendave. Lukiča še vedno ni zadela zaslužena kazen za njegovo pa-ševanje. * Arheološki muzei v Splitu. Bive' ravnatelj muzeja v Ogleju dr. Mihovi' Abramič je imenovan za ravnatelja arheološkega muzeja v Splitu. * Zaplemba 15 vagonov češkega stekla, ki je bila izvršena v Mariboru pred kratkim, je sedaj razveljavljena. Švicarski tvomičar, ki je ste': Austriiska stiojna in sorodna industrija. Zlezna in strojna industrija ter industrija raznih rokodelskih orodij je pred vojno stala v Avstriji na zelo visoki stopinji in je mogla konkurirati z industrijsko najrazvitejšimi državami. V vojni je seveda bila ta industrija tudi močno zaposlena, ker je te prejmete v veliki meri potrebovala armada. Po prevratu je produkcija zastala, glavno -:aradi pomanjkanja premoga. S pomočjo čehosiovaške republike in enten-iinili komisij v ostrovsko - karvinskem revirju se je tej panogi avstrijske industrije posrečilo nabaviti si zadostilo množino premoga, lako produkcija teh narju. V strahu, da jim češkoslovaška vlada odpove koncesijo, so posebno zavarovalnice za življenje provizorično tudi ugodile tej zahtevi. Pod pritiskom domačih zavarovalnic je morala češkoslovaška vlada spremeniti avstrijski zavarovalni regulativ, in je določila jako stroge predpise za poslovanje inozemskih družb. Po sklepu celokupnega ministrstva je tudi prenos iz inozemske na domačo zavarovalno družbo jako olajšan. Računa se s tem, da dunajske zavarovalne družbe ne bodo mogle prekoračiti vseh teh zaorek, in da prostovoljno ustavijo nadaljnjo uradovanje. = uakon o varstvu tujih upni predmetov narašča, seveda dokler bo1 republika. Ta zakon ima namen šči imela sirovin in premoga, kar pa je;titi na ei]1 ^ industrijo^ odvisno vec ali man] od razpoloženja i .zvoj jeklene industrije in produkcija j . .. .. eraajlirans posode. Tovarne za železne i nrnsko pravico za celi čas produkcij- blagajr.e dobivajo naročila iz Italije.1 skega procesa do gotovega produkta. V strojni industriji je posebno omeniti Ker je dobava surovin za gotovi de- izdclavo poljedelskih stroje/, ki pa,1 nar ali za kredit zvezana z velikimi '•"ker se kaže, ne morejo uspešno kon-; težkoeami je industrija segla po dru- kurirati z nanšVIn in am^kanskun sredstvu 0ua si nabavi suro_ blagom. Tudi avtomonilna industrija - . - . , , ? V. _„ i, vine v tujim bez denarja v namen, ce trudi, cia se dvigne, venOar pa ta , ... J ... . - i , , • nima veliko izgleda na uspešen kon- da Jlh, v svollh ^&r,mcah prede\a in kurenčni boj, ker se v znatni meri opa- produkt — ki je last inozemskega ža pritisk amerikanske avtomobilne in- prodajalca — zopet- odpošlje onemu, dustrije. i ki je dal surovine. JTovi zakon hoče Predvojna industrijska gospodarska štititi fca produkt, ker drugače je in-politik-o jc glavno^ i z nacionalnih raz- Justriji nabava surovin otežkocena. logov skoro vse delavnice za lokomo- = Uničenje Diesel motor jcv. Nem-tive ia železniške vozov, postavila na ^ časopisje prinaša alantantae ve-dragimi zavezniškimi državami sko j »ti, da je antantina komisija izjavila nemški teritorij, tako da so po prevratu upravi strojne tovarne Augsburg-skuio vse nasledstvcnc države prišle Nurnberg ,da bodo morali, biti znani glede lokomotiv in vozov v veliko sti- Dieseljevi motorji v tovarni uničeni, da s!?-o. Železniški park je bil v vojni de- Nemčiji ne bo omogočeno staviti pod-!o».;a popalncnia demoliran, ddoma pa morskih čolnov. Tudi druga podjetja, ki e postal nep vaben. Delavnic za po- imajo montirane te motorje, bodo mo-pravila in za nove produkte na sled- rala motorje odstraniti in uničiti. Listi ctvene države niso imele in ker je brez- zatrjujejo, da je ta namen nov udarec liiben železniški promet za obnovo go- za nemško industrijo in da pomeni gospodarskega življenja vrlike važnosti, polno gospodarsko katastrofo. Posebna 30 ce okolišne države obrnile na Av-j-tnr.^cHa ie odštevala v Berlin, da strijo in ji z raznimi udobnimi kempen-: {0 namero prepreči. ' zacijskimi pogodbami omogočile, da je. _ Mednarodna finančna konfcrcnca mogla dvigniti industrijo lokomotiv m, v Bruslju je končana in kakor je videti železniških voz. Seveda je tudi to gia-;nj pofcazaia vsem državam simpatične vno odvisno cd mnozme iz tujme do- smeri) kako pritj iz kaosa valutnih in voženega premoga. Tozadevne tovarne gozdarskih težav. Posebno nezado-so produkcijo tako pomnožile, da upajo 0,jna je nem§ka delegacija, ker v letu 1921 ItvoEifa 175 lokomotiv. jse ^ ni po3rečiIo prepričati svet o ne-Kovinska industrija je poi vojni po-;možnosti i^oLniti finančne dolžnosti polnoma počivala, ker so odnadle da-, mirovne pogodbe- Zlasti Angleži so pojave za armado in ker p je popomo-. udarjali ekspanzivnost nemške indu-m.i primanjkovalo premoga m sirovin. s{ri]-e Radi tega se Nemčiji ni posre-V zadnjem času pa se je tudi tem čilo doseči mednarodnega posojila Do-mam posrečile dobiti potrjen premog )brih nasve{ov ;e konferenca dala dele-in sirovine in tako dvigniti produkcjjo — - - na 60 % mirovne predukeje. Omeniti bi še bilo izdelovale raznovrstnih posod iz aluminija, katerih ima, država pripravljenih večjo množino za izvoz. ^ . m UP* 0 /a oktobra oblastveno določene na$lS# nje coie: svinjsko meso 10 din^ev, goveje 7 dinarjev, telečje 9 dinarji, mast 10 dinarjev. - j = Cena koruze. Na žitnem taišaji se je zadnje dni pojavil tudi vojnLetfac, ki kupuje koruzo za vojsko in za siromašno prebivalsh-o v južni Srbiji; Vse kaže, da bo — ako se bodo ti nabapi v večji meri nadaljevali — tudi cena koruze šla kvišku. = Prijava aktiv avstrijskih državljanov v Franciji in Veliki Britaniji. Avstrijski zastopstvo v Ljubljani razglaša, da jc v Franciji ia varsivn tujin upni- Veliki Britaniji naiiajaj0ča se nkti- kov namerava izdati Cehoslovaska va avstri jskih državljanov in avstrijskih juridičnih oseb in društev prijaviti pri obračunskem uradu na Dunaju I. Stubenring S. Ako se vrednostni papirji shranjeni pri tu-zemskih shranjevališčih, prijavi jih lahko shranilee. Za pri javo je mero-dajno stanje z dne 16. julija 1920. Aktiv, pridobljenih na francoskem ozemlju po 2. apriln 1919, na bri-« tanskem ozemlju po 12. juliju 1919, ni treba prijaviti. V inozemstvu naj se prijava izvrši do 31. oktobra 1920« Pobiižja pojasnila daje „Abreeh» nungsamt Wien L Stubenring 8. = Cene hmelja v ŽaUu. Po najnovejših poročilih iz Žalca se tam plača za hmelj 4600 č. K. Izvoz hmelja na Angleško in Irsko je prepovedan. = Francosko posojilo' Madžarski. Francoska vlada namerava Madžarski posoditi 300 milijonov frankov s 6 % obrestmi proti povračilu v 15 letih. = Tvornica za špirit se ustanovi na zadružni podlagi v Brodu na Savi. ga tom veliko na oot v domovino. == Ureditev čekovnega prometa' 2050, lire 525. EfeTcti: Borse 14. oktobra. Beograd. Marke 52, francoski franki 209, dolarji 33.50, leji 61.50, levi 43.30. Devize: Pariz 230, Berlin 50.50, London 121. Zagreb. Promet z efekti je bil danes zelo slab. Nekatere delnice so se spo* četka dvignile, pozneje so zopet padle. Promet z valutami in devizami je bil srednje živahen. Dolarji so bili trdni, a ni bilo robe. Držale so se tudi marke in av. krone. Devize: Berlin 198—200, Milan 532-540, London 470—490, Newyork 133.50—135, Pariz 900 do 925, Praga 164—166, Švica 2.200, Dunaj 36.10 do 36.20. Valute: dolarji 131 do 132, avstrijske krone 38.50 do 39, rublji 120 do 125, francoski fran-ki 900, drahme 1200 do 1240, napo-londori 465 do 490, marke 203 do 207, leji 238 do 241, švicarski franki Banka za Primoije . Hrvatska eskomptna , Eksplataci;a drva . . Goranin ..... Jadranskr banka . , Urv. zemaSjska banka . 1 = „Balkan" v Ljubljani. Kakor Prva hrv. žtedionica . v JTovem Sadu. ISTa novosadski pošti se je s 1. oktobrom pričelo vplačevanje in izplačevanje za poštni čekovni urad v Zagrebu, v katerega - Tržni pregled minolega tedna.' P^f sPa.da j° Hrvatska, Slavoni-retečeni tegen je bil nekoliko mir- Medmurje in cela Vojvodina, nejši kikor prejšnji in trgovina se • .. - . je nekoliko bolj gibala. Z Avstrijo se javljajo »Službene kovine", je mi-, ? :.. ::: sklepajo večje kupčije, in posebno nistre^o za trgovino in industrijo'gj"«^^//.V:' : povoljno vpliva nizki kurz avstrij- dovolilo Jadranski banki, podružnici Ljubljanske »trojne tovarne in Iharna ske krone, ki je bil ravno te dni na v Ljubljani, ustanovitev delniške V.V" najnižjem tečaju. Seveda se ne sme družbe pod imenom „Balkan, del- s^ ^a.«.. . . ^. ^; -f—-L- j----■ j— a —niška družba za mednarodne trans- hant« . . . prikrivati skrbi, da pride v Avstriji morebiti do popolnega financijalne- porte s sedežem v Ljubljani . ISTa- i tt _____ .1 -J* v: mon dni?Iv» ie TMOTM-fie stw1if»iislfill Poljedelska banka nipotekarna banka Dnnaj, prosti promet: Berlin 552, . 950 1100 . 1590 1630 . 1750 - . 993 760 . 229.. 2200 685 700 815 8 'S 10.400 10450 «10 «95 900 BOSO - 1000 1100 .--1105 19Č0 1975 700 925 . 1100 - . 4659- . 105 107 . 350 370 ga poloma. V tem slučaju bi bile men dnižbeje prevzet je spedieijskih gZZ' zgube neizogibne. Pšenica, sedanje poslov ljubljanske m mariborske po- 245Q) Mnan 14g0> praga 439> Beo. najvažnejše tržno blago, gre v ceni družnioe dosedanje tvrdke „Trg spe- &rad H35) Zagreb 279, Budimpešta še "vedno kvišku, vsled tega seveda dicijske in komisijske delniške druž- joi.75, Varšava 131, Zurich 60, Bu- tudi cena moke. Pšenica in moka sta he „Balkan" s sedežem v Trstu" ter karešta 668, romanovski rublji 342. * Naš novi kovani denar. Delegat lo uvozil, je bil oproščen in se mu j ministra financ Danic, Jd nadzoruje | blago vrnilo. se v koauaj štirih tednih podražila eč kot za 2 kroni. Kupčije ka se ne jvrše v večjem obsegu, ker so glede J izvoza nastale težkoee in so kupci rezervirani. Glede sladkorja je nastala stagnacija, ker se vsled vladne akcije v zadevi monopoiizacije sladkorja nikdo neče za to blago preveč angažirati. Glede glavnih predmetov so bile pretočeni teden naslednje cene: Kava: Rio 56 K, Santos 66, Kuba SO. Riž: I 33. II 30. Sladkor v kockah G7, kristalni 63. Petrolej ( sodih) kg 30, amerikanski (zaboj) 1020. špecerisko blago: poper 55, piment 60, cimet 65, paprika 75. ku-rnina 70—85. Domače potrebščine: ješprenj 9'50, leča 11, grah 10, mak 27, mandeljni 110, rozine 60, čaj 90, kakao 150, čokolada 115, pek-mez iz češoclj 15, suhe češplje 20, sardine 12 in 18, mešane testenine 17, makaroni 18 K. metle 8, 9 in 10 K, lužni kamen 2-i—27, soda za pranje 7'50, škrob 24 — 36, sidol (mali) 4, modrilo 30, 70, denatu-riran špirit 30, milo (grško) 34 K. = Avstrijske zavarovalnice na Če-'■.••/72. Dunajske zavarovalnice imajo v 'ešlcoslovaški republiki mnogo svojih podružnic, ki so po velikosti obrata do prevrata prdcgfnff — ;ce v obratu. Radi razlike v valuti se prišle sedaj dunajske zavarovalnice v .elike stiske, ker ljvcstvo zahteva izpolnitev pogodbe v čcškoslov^iliem de- EfeTcti: izvrševanje vseh v spedicijsko stroko ^ spada jočih jjoslov. Osnovna delniška j Avitr, tron^, -enta glavnica znaša 4 milijone kron, ki se '.'.'.Z lil l.'.* sme po sklepu občnega zbora zvišati v. avstrijsko vojn« posojOo....... h. , I Turške srečke. .............. r.a 24 milijonov kron. | Kreditn. zavod za trg. in indostr..... = Delniške družbe v Kemčiji de- g2Sk«ran .''.'.'.'.'.'.'.'.'.'.'.'".'.'. lujejo na to, da se Črta zakoniti Bosanska zemaljska banka....... r«0-— predpis, ki zahteva vladino dovolitev ziroSt^ta^bankaf. .*. I .*. .*.'. i9so — za ustanovitev akcijske družbe. J u-; ;;;;;;;;;;;:; stično ministrstvo je tej zahtevi na- Aipine-Montan . ........... , , . , , ' . , , Praska zelezna mdnstr. .......... klonjeno m bo v kratkem izdalo j Zurich, devize: Berlin 9.20, New- loa-— los-— no-— 67'— 1039-— 8S.1-— 846"-HO — £400"— «89-— 20S3-— 5Ž35-— 9510*— sprem in jcvahio novelo. — A^ct^icVo «««1™*«» york 6.27, London 21.91, Pariz 41.20, - Avstniske predvojne tena- ^Milafl 2'475 p 7.75. Zaercb ive v Ameriki, ki znašajo približno 4J5 T.70, Dunaj 2.25, ska vlada kcunpensirati s surovinami Bukarešta 11.45j ^^ za svojo industrijo. Tozadevna po- _____ gajanja so v teku. = Mednarodni kongres za svo-9 milijonov dolarjev, hoče avstrij-Zahteve so strnjene v po&ebni reko-luciji, ki jo odpošljejo Zvezi na-bodno trgovino je končal svoje delo. rodov. = Kriza v angleški industriji. Angleški listi javljajo, da je morala ena največjih angleških tovaren Sheffield odpustiti na tisoče delavcev radi pomanjkanja dela Ta tovarna stoji v t vez i z enim največjim svetovnim kon-Tcrnom, s United Steel Corporation, in -afo smatrajo gospodarski krogi ta dogodek kot začetek velike gospodarske lepresije; tej tovarni bodo v kratkem r.orale slediti tudi druge — Cese mesa v Beogradu. Za mesto Beograd so v dobi od 11. do 20. Vremensko poročilo. l«'itibl|ana 306 m nad morjem Dan 14. okt 14 okt. 14. okt ep. __3SC U o o > 7. ari 14. ari 21. ari 7S8-8 736-5 736 2 E g ffs 2-8 1S-2 8-3 Vttron Nebo brez vetra sr. vzh. s sv. vzh. IKgU jasno Obir 2044 m nad morjem K. okt 14 okt 21. nri 598-0 7. ari 596 7 1-0 10 moč. (v. vz. „ zap Sredn a včerajšnja -emperatora 8'1 normalna 10« Vremenska napoved: Lepo toplo mimo južno vreme. Solcce vzhaja danes ob 516 zalaia ob 5'14. Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit F. Jelene^ Priporočamo domače tvrdke: Mali tri wski in obrfati oglasnik izhaja poljubno. Vsaka objava 4 K. Arhitekti: Trsa Vlitem, mestni graditelj, Gosposvetska cesta 10. Avtodelavnloa: PhbI F,, Karlovika cesta 10 in Dunajska cesta 47. Brnsarnioa: Vas no vekoslav. Stari trg 2. Crevljarjl: Brocsl Bik Lovro, izdel zgor. delov, Vidovdanska cesta 1. Erjare Fr„ Stari trg 11 a. Erman i?an. Valvazorjev trg 1. Lozar Aatoa. izdel. zgor. delov, Dalmatinova ulica 7. Oblak Mate, črevljar, Glince, Ločnikarjeva ulica 93. Drogerija, iotomannfak-tura, parfum rija: Gvančara. Selenburgova ulica o. KaDC A., Židovska ulica 1. i- Fotografi: Grabietz Fraijo, Miklošičeva c. 6, nasproti hotela „ Ud ion". lObŠer Hugon izvršuje slike za legitimacije najhitreje, Valvazorjev trg 7, nasproti Kri-ževniške cerkva Kavarne: Izlakar Marija, Židovska steza 4. Cuter Ana, Turjaški trg 6. Kleparji: Košar J., Crevljarska ulica 4. Kom T, krovstvo, vodovodne instalacije, P. ljanska cesta 8. Kijačaničarjl: Stanovi Iva", Selenbnrgova nI. 6 Stupsik Fr. in Lotrič Val, Tržaška cesta 11. Knjlgrovezi: Feldstem Albert,Vidovdanska c. 12 Eotarjl: KlOjJMr LliuOlik, Mirje 4. Krojači: Capuder P. ter, Vidovdanska c. 2. Ga V rman A., Martinova c-sta 9. Csve Fran, C*!ovšIra cesta 23. Gestrin Ferdo, Poljanski nasip s. Iplič Fr„ prej v Trstu, izdelo-* vanje oblek za gos; o le. dame, uniformiranje, Kolodvorska ulica 28 JarC Anton, Poljanska c°st* 21. Jemc Pavel, Celovšk« cesta 22. Sraerajo Jakob, Gradišče 5/1. Šinkovec Fr.. Florijanska nI. 24. Erz.-ar.H: Kassig A., nn>'«rmi«ki premeti, izdelovanje čepic, Židovska ulica 7. Rot Ladovik, modernizir. vs .feo-vrRtne ko>ubo*inp. Gradišča štev. 7, nasproti dramskega gledališča. Mizarji: AhaČiC Lllk?, Hrenova ulica 8. GoiteS Ivan, Kolodvorska ul. 88. Skalar Fran. Rimska cesta 16. Blodistke: Horvat Miška. Stari trg 21. Kribar Roži, Rimska cesta 6. Getzl Marija. Židovska ulica 8. K373!! PeVla. Križevniška ulica 9. Pnškarji: KaiSSr F. K„ Selenbnrgova ul 6. Sedlarji: Logar ivan, Gospo-svetska c. 13. VlBCDk St8f3fl, avtotapetnik, Glince 230. Slikarji: Brejsr Fran, Osojna pot 3. BriCSij Fran. Selenburgova nI. 6. Mahaj Tons. ličar, Kolodvorska uiica 6. (20 •Miilia Josip, Ckata na gorenjsko že'ez»ico 7. SSare in drug, pleskarja, Poljanski nasip 22/1. StijllsM A, Rožna ul. 31. Central;: Ljubljana; podružnica: Bled. 80 dar ji: Repič Fr, zaloga sodov in so-darskega lesa, vsa popravila, Kolizejska ulica 18. -1 Tišler Josip, Koslerjev vrt v Šiški. Tapetni ki: Sa;0ViC Franc. Poljanska cesta 19. Skladišča: 0-J'tan. d. d,. Dnnajska cesta 33. Špedicije: Balkan, d. d., Dunajska crsta 33. U!W F. fi A„ Šelcnburgova ul. 4. StampUj&e: Sitar Ciril, stara pilje najboljše kakovosti. Sv Petra cesta 13. Ti govine: Bar Fran", z".lo«ra pisalDih strojev in potrebščin, mehanična de-l"V"ica, Cn.nkarjftvo nabr. 5. Bai^l F-, velika zaloga dvfkoles, šivalnih in ra/.nih strojev, Stari trs 28. Ersznii- 5 Frltsoil, železnina, Cankarjevo nabrežje 1. Dersnia Fran, konfekcija najboljše kakovosti, mnnufak-tura na debelo, najnižje cene, Emonska cesta 8. Dflrtel Marija, delikatese, Mestni trg 12. Goro? J, avtomobili, avtogaraža, avtodelavniea, kolesa in vse kolesne potrebščine, Gosposvetska cesta 14 in Vegova ulica 8. Jax Iv, & tln. šivalni in pisalni stroji, kolesa po najuižji ceni, Dunajska ce.-ta 15. KilfflŠsak S., uniformiranje in izdelovanje civilnih oblek, Selenbnrgova uiica 6. KR3f S Co.. kupuje laneno seme, suhe goba in fižol, Gosposvetska cesta 8. ;'aŠ2k J., največja zaloga moških in deških oblek. Aleksandrova cesta 3. f^ec?£2 S Con manufakt., Sodna ulica 7. MikiiŠ L* izdelovanje dežnikov, Mestni trg 15. (30) Ošlat Alok:snder, zalaga čevlje? vsake vrste, Sv. Petra c. 28. Paalkvar Stanislav, zaloga kirur-gičnih predmetov, Sv. Petra cesta 33. Raster L gramofoni in god-beni avtomati, vsa popravila ceno, Sodna ulica 5. Rogelj H., manufakt, Sv. Petra cesta 33. SSfiariil J., zaloga usnja, pod-piatov itd. na debelo, Mestni 'trs G. .20) Sever Andrej, trgovina z usnjem, Prešernova ulica 9. Stancer Hilks, Špecerijsko blago, Dunajska cesta 16. StOpar J. manufaktura, Dunajska cesta 5. Skrbeč Marija, prodaja lesene robe in popravila, Tržaška c. 5. Sctouer Antonija, trgovina s čevlji, Gradišče 10. ThS Rei C0n pisalni stroji, Gradišče 10. UraniK-Papirnica, cigaretni papir in stročnice, Mestni trg 11. Verbajs K elektrotehnični predmeti, Linhartova ulica 4. Urs-Jl: Ravnliiar ivan. Sv. Petra cesta 44. Zlatarji: DeifŠ KajO priporoča svojo delavnico za popravila in nova dela, Hilšerjeva uL 4. (20) Košak Milan, Cankarjevo nabr. 31. B&zno: Obi. konc. Zavod za pokončavaals po.gan, miši in mrčesa, Kolodvorska ulica 39. ..Svetia", elektrotehn. podjetje, centrala Ljubljana, Mestni trg 25. s aBasBasgggsa^^^sss^ss^s^s^iss^aaf^siSL-^i se prodajajo po znatno znižanih cenah. 279 9-5 na debelo in drobno. reg 3:3dki zajairčcso iz sasactja najboljssna nsnja. Iz upravmštva „Jut?a". J Naročnikom! Nekaj jih je, bi že niso poslali naroiuine s a okto!>er. Dotične prosimo, da izvolijo obnoviti naročnino takoj, sicer se jim list ustavi. Bfirespeniisntsnia, SE pi-ka ss takoj sprejme. Plača, dobra po dogovoru. Eveutualno cela o-krba i hiši. Pismeno ponudbe na tvrdko JOS. ZIDAK, Ljubljana, Dunajska cesta 31. -fo Afiiaue M trm) Oran medlo, nudi na balo kilogr. po K 8 —, na vagone kilogr. po K 7-50 Brzojavi: Agnimsria. iz skladišča Zagreb: Telefon: 700. 301 ,Agrumaria6\ Zagreb, Viaška ulica 68. 2-1 6njt9 va akademika in dijaka se išče Uuhm proti dobri nasrradi za takoj. i'o-nndbe pod „ParsgTai" na upravo «Jutra» 30* s-1 Izobražen trgouEC ji^f^ prvovrstna knjigovodska in korespondenčna moč, želi nastopiti pri denarnem zavolu ali trgovskem podjetju mesto ravnatelja, tajnika, blagajnika, knjigovodja ?li iefa korespondence V Ljunljani ali na deželi »b železnici. Dopisi s tinancijelnimi pogoji pod „Vodja 21" na Anončni zavod Srago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. 30ž I?nilH$l IP aelen suknjič od Eim lAyuiiil Qb jO ske do Bleitreibove ceste. V njem sta bila dva para nogavic in zrelostno izpričevalo. Najditelj naj odda izgubljene stvari proti nagradi upravi « utra». prvovrstne kakovosti, samo lepo, debelo, zdravo, brezhibno blago oddaja družba* 3SJadrasa" le v večjih množinah. pri odjemu celih vagonov po izvanredno nizki ceni. Blago dospe v teku'6 dni v Ljnblj no. Pozneje se bo oddaial krompir tudi v manjših množinah od 500 kilogr. dalje po primerni ceni iz skladišča. 303 5—1 spise o naši državi: A Melik: Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev, i. del 15 K, IL del, 1. scop. 21 K, 2. s«op. 21 K. Dr. SaIa?o, kolodvor Ljubljana ali v skladišča Jadran dostavljeno, po solidnih cenah, vreče se doporljejo za polnitev. za^naknp trOOSPOrfnO M0 važanje lažjih stvari. Eeflektira se le na doiiro oču-vano kolo. Ponudbe na npravo »Jutra*. 188 7 KcsBESssBssasBaasasaBsgssj? B Inieiienšio strojno * Olje, lahko, za vretena; a olja za transmisije; « olje, strojno za poljedelske stroje; g o!j\ strojno za teike stroje; 3 oijo za avtomobile, lahko; is olja B „ , izredno težko; S olje za ciliudre; % olje proti prahn. 57 104—14 9 a B r: za UstavotSkupščino kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Priredi! dr. Štefan Sieadin. — Cena 16 K. — 2418 Založila Tiskovna zadruga v Liublfani. Sodna uiisa št. 6. s: Ljubljana= Selenburgova u ica šolskih potrebščin, papirja in razglednic. 110 7 Glavna aa!oga: h | L g MOdlC, .i^lSl-S | Zinil, d. Z 9.a||C turno peri i no uiago, cevjje, mvsac, »u p a nm A. Zanki■»£ sinovi. SiM ročno delo, trpežno, r vseh številkah. f? ^ g>—Y ft—d i 13—di P—<3 b—<3 t^ft E^ižiP Hft Z. 21 104-16 99 d« Z O. Liubiiasia, Ounaiska cesta št. © ima v skladišču in oddaja po najnižjih cenah: Pšenično moko, pšenico, koruzo, oves, koruzo za krmo, pšenične otrobe, proseno kašo, ješprenj, sladkor, češki, v koekah, amerikanski, Java kristal beli, kavo, najfinejše namizno jedilno olje, testenine, sir, riž, Ceyfon-eaj, poper v zrnju, sol, vžigalice, milo in petrolej, belo eiščen, sukneno in mannjak-turno perilno blago, čevlje, moške, ženske in deške, ročno delo, trpežno, v vseh številkah. o® s Ustanovljena leta 1881. aanske ostosi ol»2?estvaJe 3a5?s2ail3ao'"srZo^© oisifciii.: w Uubliani Ustanovljena teta 18C1. bpez odbitka i>entnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za stroje vložnike. | Kredit vseh vrst. Hranilne vSese K TekoSi ražUB- 11 12