367
Deželni zbor kranjski.
12. seja dne 16. oktobra. (Dalje in konec.)
Poslanec Suklje poroča v imenu finančnega odseka o načrtu zakona, s katerim se prenarejajo nekatera določila deželnih zakonov z dne 19. decembra 1879. leta, št. 37, in 26. oktobra 1875. L, št. 27, in pričela se je precej specijalna debata, po kateri je bil zakon nespremenjeno sprejet tudi v drugem in tretjem čitanji.
Poslanec Suklje poroča v imenu finančnega odseka o proračunu normalno-šolskega zaklada za 1885  leto.
Poročevalec stavi naslednje predloge:
SI. deželni zbor naj sklene:
1.  Proračun normalno-šolskega  zaklada za L 1885.
s potrebščino.......242.405 gold. — kr.
za zaklado........20.894    „     20   „
in s primanjkljajem.....221.510 gold. 80 kr.
ali v okrogli svoti.....221.511     „    —   „
se odobri.
2.   V pokritji tega primanjkljeja pobirala se bode 1. 1885. 10°/0 priklada na celo predpisano svoto vseh neposrednih davkov, tedaj zlasti od rednega zneska z vsemi državnimi prikladami vred pri zemljiškem, hišno-razrednem in pri davku od hišnih najemščin, pri pri-dobnini in dohodkarini, po vsej deželi. Nedostatek v znesku 89.541 gold., kateri se potem še pokaže, naj se pokrije iz deželnega zaklada.
3.   Deželnemu odboru se naroča, pridobiti sklepu pod točku 2. Najvišje potrjenje.
4.   V podrubrikah 1, 2, 3, 4, 6, 7 rubrika II. „Potrebščine" dovoli se c. k. deželnemu šolskemu svetu re-virement po dogovoru z deželnim odborom.
5.   Dovoljuje se, one potrebščine normalno-šolskega zaklada za 1. 1884., katere so nastale vsled veljavnih naredeb deželnega šolskega sveta in deželnega odbora, pokriti iz blagajničnih zaostankov leta 1884.
6.   Deželnemu odboru se naroča, naj dela na to, da se sestavi izkaz, koliko šol da treba na Kranjskem še na novo ustanoviti.
V tem proračunu je tudi onih 600 gold, za prostovoljni poduk nemščine. Vsprejmo se vsi predlo finančnega odseka.
Posl. Suklje nasvetuje, da deželni zbor izvoli izreči Njih veličanstvu presvitlemu cesarju za velike podpore kranjskim učiteljem najtoplejšo zahvalo.
Zbor navdušeno vsprejme ta nasvet.
Poslanec dr. Moše poroča ustno v imenu finančnega odseka o deželnega odbora prilogi št. 12 glede sistemi-ziraDJa plače za službo deželnega koncipista ter predlaga: Gosp. koncipistu Pfeiferju se letna plača od 1100 gold, poviša na 1300 gold, in se mu podeli ob enem naslov druzega deželnega tajnika.
Se sprejme.
Prošnja zdravnika v blaznici, dr. Pavla Preiniča. za povišanje plače se ne usliši.
Računskemu ingrosistu Josipu Paternostru se dovoli reuiuneracije 100 gold.
Prošnje deželnih uradnih slug za prosta stanovanja ali odškodnino v denarjih — se izročijo deželnemu odboru v rešitev.
Poslanec Deschmann poroča ustno v imenu finančnega odseka o prodaji licealnega poslopja in glavne vojaške stražnice visoki c. kr. državi in o stavbi muzeja „Rudolfinum". Poročevalec stavi v odsekovem imenu naslednje predloge:
1. Deželni zbor jemlje prodajo licealnega poslopja in glavne vojaške stražnice c. k. erarju na znanje.
368
2.   Deželni zbor izreka obžalovanje, da se je prekoračila v začetku za stavbo „Rudolfina* dovoljena maksimalna svota.
3.   V zmanjšanje tega prekoračenja v izkazani veči potrebi se imajo ustaviti vsa nova naročila, kolikor niso neobhodno potrebna, oziroma uže pričeta.
4.   Le za ta slučaj, ako bi se hranilnica ali drugi privatni dobrotniki odločili, prevzeti pokritje večjega dela prekoračenja v začetku za to stavbo v vsem skupaj dovoljenih 200.000 gold, se deželnemu odboru daljen novi kredit iz deželnega zaklada do najvišje svote 10.000 gold, dovoli.
5.   Deželni odbor se pooblastuje:
a)  V spremembi deželno-zbornega sklepa od 20. oktobra 1883. leta, točka 2. uže dovoljeni donesek deželnega zaklada za „Rudolfinum" v znesku 30.000 gold, preskrbeti s tem, da se zastavijo ali pa prodado deželnega zaklada obveznice;
b)  da v namen, da se naprej porabita še le leta 1886. in 1887. zapadla deleža po 10.000 gold, kupne svote za licealno poslopje in za glavno vojaško stražnico, naredi, ako bo treba, začasni dolg v znesku 20.000 gold, s zastavo obveznic deželnega zaklada, kateri dolg pa je leta 1886., oziroma 1887. poplačati;
c)  da zaradi v 4. točki tega sklepa dovoljenega kredita v največi meri 10.000 gold, zastavi obveznice deželnega zaklada, in na to gleda, da se ta dolg svoj čas poplača s prostovoljnimi doneski za „Rudolfinum" , ki jih je zopet začeti nabirati in iz muzejnega zaklada, ko o svojem času zopet pride k moči;
d)  da k sklepom 5. b) in c), koliko zahtevajo zastavo deželnih obveznic, zadobi najvišje potrjenje.
6.   Deželnemu odboru se naroča, strogo na to paziti, da se sploh vsa razna stavbarska dela dobro in trpežno izvršujejo.
Po kratki debati bili so sprejeti vsi predlogi brez vsake spremembe.
Poslanec Svetec poroča potem o načrtu zakona za-8tran sodelovanja deželnega zastopa pri porabljevanji rezervnega zaklada kranjske hranilnice v Ljubljani. Poslanca Deschmann in Schwegel sta ojstro govorila proti tej postavi.
Gospod deželni predsednik baron Winkler pa je rekel, da ima samo vlada pravico nadzorovati hranilnice , sicer pa bi se tudi ne dosegel s tem zakonom noben poseben vspeh, saj je rezervni zaklad itak pod nadzorstvom.
Poslanec Svetec odgovarjal je točko za točko pred-govornikom ter vse ovrgel, osobito pa je odločno dokazoval, da je deželni zbor kompetenten sklepati take zakone.
Predlog gosp. Svetca je bil sprejet.
S tem je bila končaua generalna debata o tej zadevi.