DRAMSKI KROŽEK SŠEE V ŠPANSKIH BORCIH
Boris Vian: Pena dni
Kdor vsaj nekoliko pozna gledališko dogajanje v naši občini, bo vedel, da dramski krožek nekdanje VI. gimnazije in sedanje Srednje šole za elektroenergetiko, ki ga vodi mentorica Helena Potikar, že vseskozi sodi med njegove najbolj aktivne in najbolj uspešne ustvar-jalce. To tradicijo je krožek nadatjeval tudi z letošnjo predstavo, ki je bila najprej predstavljena v Domu Ivana Cankarja v okviru kulturnega tedna Podobe trenutkov, 28. maja pa tudi v Kulturnem domu Španski borci.
Francoski pisatelj, dramatik, naj-boljši jazzovski Irobentač svojega časa, šansonjer in sploh človek tiso-čerih poklicev Boris Vian (1920—1959) je z romanom Pena dni dosegel že kar kultno popular-nost. predvsem med mladimi. Pre-staviti na oder delo, ki z istočasno nežnostjo in krutostjo, s svojimi be-sednimi igrami in s fantastičnimi in nadrealnimi prizori pomeni hudo preizkušnjo za reaMstično recepcijo, je nedvomno drzno dejanje; to-kratna priredba ga je naredila tako, da je v kolažnem slogu prikazala po-samezne izseke iz romanesknega gradiva, ki so — drugače biti tako ali tako ne more — učinkovali kot sa-mostojno delo. Deloma so se nave-zovali na literarne plasti besedila, utelešali romaneskne dialoge in tako nadaljevali tradicijo literarnega gle--dališča (recimo monolog Matjaža Vrbanca o mački in miši), deloma pa so sledili ,dekadenčni' liniji romana, ki je ponujala obilo materiala za ra-doživo gledališko interpretacijo (npr. odlični prizor učenja ,shakea'. pa tudi drugi plesni prizori, ki jih je koreografiral Bojan Furlani, glas-beno opremo pa je s citatno metodo, ki se je pri svojem izboru — zelo ustrezno! — gibala med patetiko. dekadenco in kičem, pripravil Bošt-
jan Perovšek). Seveda je treba pove-dati, da so igralci, od katerih so neka-teri že preizkušeni .odrski mački', vsi po vrsti svoje naloge domiselno opravljali, nekateri med njimi so v tokratni vlogi podaljševali lok, ki ga napenjajo že več sezon. Značajske poteze njihovih likov in spcktaklsko funkcijo predstave je učinkovito podčrtala kostumografija Tanje La-kovnik
Delo je režirala Helena Potokar in tudi tokrat potrdila svojo režijsko poetiko, ki jo lahko zasledujemo skozi produkcijo zadnjih let: čvrsta organiziranost dramskih prizorov, vnašanje sodobnih izraznih sredstev in istočasno poznavanje in spoštova-nje .klasičnega' gledališkega izraza, vselej nekonvencionalne odrške reši-tve. Predstava torej, ki je nedvomno segla v vrh moščanske — in nemara tudi ljubljanske — gledališke sezone, ki pa je brez svoje krivde znova silila v razmislek o kulturnem domu Špan-ski borci in obisku njegovih priredi-tev; kulture konec 20. stoletja brez investiranja yanj° res ne moremo pričakovati. Če ne bo prišlo do od-ločne programske orientacije. pod-prte z ustreznim finančnim zaledjem, bo kulturni dom Španski borci poto-nil v provincialno mlakužo.
ANDREJ BLATNIK
V čartek, 28. maja 1987 nam je kulturni dom Španski borci Iju-beznivo omogočil, da smo uprizo-rili predstavo našega letoš' >ega amaterskega programa. ~<l ive-damo se, da nobena srednja šcla v Ljubljani nima tako idealnih moznosli za ponovitev kot ra»no mi. Znano je, da je obisk an. ter-skih nastopov v KD ŠB pona\adi zelo slab.
Tudi nam se je tako godilo, če-tudi smo se po našem mnenju maksimalno potrudili, da bi obve-slilo o nastopu doseglo vsaj naše vrstnike na drugih srednjih šolah. Tudi na naši —moščanski —šoli so se vabilu odzvali samo učitelji in dva učenca. Res pa je, da smo dan mladosti počastiH s športnimi prireditvami in imerno predstavo Pena dni.
28. maja smo lik predpredstavo odprli razstavo o dvajselletnem delovanju dramske skupine.
Zgodilo pa se je nekaj izredno zanimivega. Čeprav je bilo malo občinstva in so se igralci spraševa-li, kako se bodo znašli pred skoraj prazno dvorano, je prireditev uspela.
Dejstvo je, da se bo ireba dolgo-ročno angažirali v dogovorih s KD ŠB in potem ob ietu tri' *hiii ne bo takih neprijemih pn^tne-čenj. Časje trd. Nasilje vznemirja in boli. Napnimo vse sile, da upravičimo svoj obstoj.
HELENA POTOKAR
mentorica dram. sk.
SŠEE, Zaloška 49