Izhaja vsako sredo Cene: Letno din 32'—, polletno din 16"—, četrtletno din 9'—, inozemstvo din 64 — Poštno-čekovni račun številka 10.603
LiST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 21-13
Cene inseratom: Cela stran din 2000 —, pol strani din 1000 —, četrt strani din 500'—, '/« strani din 250—, »/i« strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1 —
Ctiiiia pafUaiifa
»Povej mi, s kom občuješ, in povedal ti bom, kdo si«: tako se glasi stara prislovi-ca. Ta izrek velja za vsako tovarištvo, tudi za politično. Kdor se z drugimi v politiki pajdaši, mora imeti določen namen in hkratu opredeljen načrt za udejstvovanje tega političnega pajdaštva. Za oboje: za namen in sredstva, je potrebna neka sorodnost duha in istovetnost načel. Za decembrske volitve v narodno skupščino pa se ostvarja neko pajdaštvo, ki spravlja v čudno luč oba dva pajdaša: bivšo Radičevo stranko, ki jo vodi dr. Maček, in pa JNS. Dr. Maček je namreč sprejel ponudbo JNS za sodelovanje pri bodočih volitvah, to se pravi po domače povedano: JNS bo smela kandidirati na državni listi, ki ji bo nosilec dr. Maček.
Dr. Maček, glavni propovednik ideje o samostojni hrvatski državi, na isti kandidatni listi z JNS unitaristi (pristaši absolutno edinstvene države), ki so imeli do slej za raaičevstvo samo najostrejšo obsodbo protidržavnega separatizma! Dr. Maček-federalist (izpovednik zvezne dr žavne oblike) v skupni fronti z najbolj zagrizenimi centralisti! Dr. Maček, glasnik ideje o samostojnem hrvatskem narodu, v isti vrsti z najglasnejšimi zagovorniki narodnega edinstva Srbov in Hrvatov! Spri čo tega pajdaštva se mora vsak pošten vo lilec vprašati: Kdo je izdal svoja načela, ali dr. Maček — ali JNS — ali pa oba? In da bo vsakomur olajšan odgovor na to vprašanje, naj si živo postavi pred oči ta-le volilni prizorpredsednik JTSiS Peter Živko-vič, ki je dal kot ministrski predsednik zapreti in obsoditi dr. Mačka kot protidržav-ni element, kot kandidat na isti listi skupno z dr. Mačkom!
Pri JNS je politična levitev (sprememba kože) bolj v navadi kot pri gotovi vrsti živali, ki si spomladi prelevijo kožo. »Domovina« (20. oktobra) skuša svoje bralce uveriti, da je JNS v svoji zvezi z radičev-stvom si pridržala »svojo popolno programsko neodvisnost«. Zapisati bi morala: svojo popolno neodvisnost od programa ... Politična značajnost ni bila tej stranki nikdar s vojska, le v enem so JNSarji dosledni: v pohlepu po oblasti. Ker si je ta družba političnih izkoreninjencev in faliraneev v svesti, da bi s samostojnimi kandidaturami propadla, in predvsem v Sloveniji ne dobila niti enega mandata, se je zatekla k prej toliko preziranemu dr. Mačku ter ga milo prosila, naj jo sprejme pod svoj široki hrvatski plašč. Z gosposkimi JNSarji so se pod ta plašč zatekli tudi liberalni kmetijci, ki jim načelujeta Pucelj in Mravlje. In da bo podoba ljudske fronte popolna, so tudi socialisti in komunisti zaprosili dr. Mačka,, naj jih pokrije s svojim pla-
Prvič v letale
Ko je bila razgibana vojna nevarnost med Nemčijo in Češkoslovaško, se je pripeljal skoraj 70 letni angleški ministrski predsednik Chamberlain v letalu iz Londona v Berchtesgaden k Hitlerju kot posredovalec miru. Ob tej priliki se je stari državnik prvič v življenju poslužil letala in ves svet ga je občudoval zaradi te vožnje.
Dne 22. oktobra se je odpeljal s soprogo z letalom iz Prage v London bivši predsednik češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš. To je bil Benešev prvi polet. Dr. Beneš bo ostal v Londonu par tednov pri nekem osebnem prijatelju, na kar bo odpotoval v Čikago v Ameriki, kjer bo predaval na ta-mošnjem vseučilišču sociologijo.
Vsla enic mirafincev m vldfhu
Na prvi pogled je nerazumljivo, kako morejo Poljaki podpirati Madžare v zahtevi, da se razdeli rusinska Podkarpat-ska Rusija med Poljsko in Madžarsko. Protislovanski nastop Poljakov izvira iz dejstva, da živi v povojni Poljski sedem milijonov rusinskih Ukrajincev, katere tlačijo in zatirajo Poljaki od prevrata. V sovjetski Rusiji je ostalo 30 milijonov Ukrajincev. Ukrajinsko ali rusinsko vprašanje je stopilo v ospredje, ko gre za rusinsko manjšino v Podkarpatski Rusiji, katera se je osvobodila pod okriljem nove
Mir §€ MIZO...
Po poročilih od 22. oktobra in po padcu Kantona, najvažnejšega kitajskega trgovskega mesta, sta prejela angleški in nemški poslanik v japonski prestolici Tokiu lalog, naj v imenu svojih vlad posredujeta pri kitajski in japonski vladi, da bi se doseglo premirje med obema državama. Japonski politični krogi meniio, da bo japonsko vrhovno poveljstvo po padcu Han-
Češkoslovaške. Samoupravna vlada pod-karpatskih Rusinov v Užhorodu je tako navdušila Ukrajince, da je pribežalo iz poljske Galicije zelo mnogo Rusinov, kateri ponujajo novi vladi svojo pomoč. Ukrajincem je zasijal up po združitvi v velik narod, kateri je danes še raztepen na tri države. Ukrajinci se čutijo močne, ker zidajo na pomoč svojih številnih izseljencev v Ameriki in Nemčiji. Pogajanja glede usode češkoslovaških Rusinov v Podkarpatski. Rusiji se nadaljujejo od ponedeljka, dne 24. oktobra.
kova bržkone privolilo v poravnavo japon-sko-kitajskega spora, postavilo pa bo celo vrsto pogojev. Predvsem naj bi se maršal Čankajšek izločil iz kitajske vlade. Kitajska bi se morala v političnem in gospodarskem pogledu docela osloniti na Taponsko Predvsem bi se morali Kitajci odpovedati svoji zvezi z Rusijo.
siiaeia seima In
V soboto sta bila v Mariboru slovesno otvorjena sadni sejem in perutninska razstava. Otvoritev je počastil g. ban dr. Natlačen z raznimi odličnimi zastopniki iz Maribora in ostale Slovenije. G. ban je po-
Japonsko je zadela 21. oktobra strahovita viharna nesreča, katera je poleg številnih človeških žrtev povzročila večmili-jonsko škodo. Strahovit tajfun je opusto-šil vso severno ~er vzhodno Japonsko in povzročil poplave. Največ sta trpeli japonska prestolica Tokio in pristaniško mesto Jokohama. Samo v Tokiu je 230 mrtvih, nad 600 ljudi pa pogrešajo. V vladnem okraju je porušenih 360 poslopij in nad 30.000 ljudi je brez strehe. V Tokiu je po-
menljivo nagovoril naše perutninarje in sadjarje ter si je ogledal obe razstavi. Na sadnem sejmu v dvorani Zadružne gospodarske banke je pozdravil g. bana g. Ko-vačič od Sv. Petra pri Mariboru-
plavljenih okrog 25.000 hiš, od katerih so se nekatere že porušile. Zapreti so morali vse šole. Mesto je bilo nekaj "ni brez električnega toka, ker ie vdrla voda v električno centralo. V Jokohami je bilo razbitih več parnikov, katere je treščil vihar ob obalo. — V minulem tednu je povzročil na južnem Kitajskem tajfun smrt 453 ljudi, 529 je bilo ranjenih. Okrog 35.000 ljudi je ostalo brez strehe.
ščem. »Kmetski list« (19. oktobra) hvali to čudno pajdašijo ter pravi, da so s tem voditelji strank dokazali »tenek čut odgovornosti napram narodu in zgodovini«. T"
čut je v resnici »tenek«, in sicer tako tenek, da je povse izginil. Dne 11. decembra bo ta zmešana naidašiis	: ".i
SLOVENSKI GOSPODAR
UB«L-==aBBMBM«BB^aM P lnli'i ..............
Iz raznih držav
Nemčija največja država v Evropi. Ker
prištevajo Nemci Rusijo k Aziji, je po zasedbi Avstrije in sudetskih krajev Nemčija največja država v Evropi. Nemčija meri danes 583.000 kvadratnih kilometrov, ima blizu 80 milijonov prebivalcev ter meji na 15 sosedov, kar je višek sosedstva, ki meji na samo eno državo. Nemčija ima tri velemesta. Prvo je Berlin, drugo Dunaj, tretje Hamburg. Poleg tega ima še 60 velikih mest z nad sto tisoč prebivalcev. S priključitvijo Avstrije in sudetskih dežel je postala Nemčija tudi največja tujsko-prometna dežela v Evropi. Prejšnja Nemčija je imela 10 tisoč tujskopro-metnih krajev. Avstrija ji je prinesla 4000 tujskcprometnih postojank, deli okrnjene Češkoslovaške pa še tisoč. Najvišja gora v Nemčiji je Veliki Klek z 19 ledeniki. Najdaljša reka v Nemčiji je Donava. Nemške državne železnice imajo skoraj 65.000 km proge in predstavljajo s svojimi 800.000 nameščenci največjo prometno organizacijo na evropski celini.
Sudetski kraji že pod civilno upravo. Zasedba sudetskih krajev, kateri so izločeni iz Češkoslovaške, je bila končana 21. oktobra. Ta dan so prevzele vso upravo zasedenega ozemlja nemške civilne oblasti. Hitler je poslal ob tej priliki poveljniku nemških oddelkov zahvalno pismo. Vsi višji uradniki za sudetsko ozemlje so prišli iz Nemčije. Dopolnilne volitve za nemški državni zbor bodo razpisane za sudetsko ozemlje v kratkem. Sudetski Nemci bodo dobili v državnem zboru 30—40 poslancev. Državni komisar za sudetske pokrajine bo Konrad Henlein. Sudetske pokrajine, katere je zasedla Nemčija, obsegajo 28.193 kv. kilometrov površine. Po uradnih podatkih češkoslovaškega ljudskega štetja 1930 je na tem ozemlju 3,594.000 prebivalcev. Na kvadr. kilometer pride povprečno 128 ljudi, kar odgovarja povprečni naseljenosti v ostali Nemčiji, ki znaša 130 ljudi na kvadr. kilometer.
Za krušnimi svilene bombe. V našem listu smo že poročali, kako so metali nacionalni bombniki na Madrid, Barcelono in rdeče špansko pristanišče Alicante namesto smrtonosnih bomb krušne hlebce in cigarete. Rdeči letalci so se izkazali za krušne bombe hvaležne s svilo. Dne 20. oktobra so priletela rdeča letala po več mesecih nad nacionalno prestolico Burgos. Prebivalci so se silno prestrašili nenadnega zračnega napada. Prvotno razburjenje se je pa kmalu spremenilo v veselo presenečenje. Iz bombnikov so začeli padati zavoji svilenih nogavic, perila ter raznih drugih tkalskih izdelkov, glede katerih vlada v nacionalistični Španiji precejšnje pomanjkanje, saj je vsa španska tekstilna industrija bila osredotočena v Kataloniji in Valen-ciji. Vrgla so na Burgos več ton svile. Razen zavojev so letala metala tudi letake, v katerih sporoča poveljstvo barcelonske armade, da pošilja barcelonska vlada nacionalističnemu prebivalstvu svilo v zahvalo, za nedavne obiske nacionalističnega letalstva. ki .je na Barcelono metalo kruh in tobak, katerega v Kataloniji primanjkuje.
Italijanski kralj počastil vrnitev dobro-voljcev iz Španije. Iz nacionalne Španije se je po dogovoru z Angliio vrnilo v Neapelj
20. oktobra 10.000 italijanskih prostovoljcev. Sprejema pri izkrcanju iz ladij se je udeležil kralj in cesar Viktor Emanuel, prestolonaslednik Umberto, zunanji minister Ciano, minister Starace in še razne druge ugledne osebnosti. Po mimohodu mi-
mo vladarja je ta častital poveljniku prostovoljcev zaradi hrabrosti prostovoljcev.
Romunski kralj obišče London 15. novembra. Romunski kralj Karel bo obiskal 15. novembra London, kjer bo ostal tri dni in bo gost angleškega kralja. Kralja bo spremljal zunanji minister ter trgovinski minister- s številnimi denarnimi strokovnjaki.
¥nfn€f§! dcgodhi w novi ceSkoslovaSftl
Fotografija Češke po okrnitvi sudetskega ozemlja
Češka meri danes 35.000 kv. kilometrov, Moravsko-šleska pa 15.000 kv. kilometrov; prva je izgubila 32% svojega ozemlja in 34% prebivalstva, slednja pa celo 34% ozemlja in 36% prebivalstva. Iz Češke je prišlo 10% Čehov pod nemško oblast, z Moravske in Šlezije pa 20%. Skupno število Čehov, ki so prišli pod Nemčijo, znaša 850.000. Čehov v tako zvanih zgodovinskih deželah bo skupaj 6,400.000, to je 92% vsega prebivalstva, ostanek okoli 600.000 bo še vedno tvoril nemško manjšino, o kateri že pišejo nemški listi, da bo Nemčija budno pazila na njeno usodo.
Angleško posojilo
Po izjavi češkoslovaškega finančnega ministra Kalfusa je Češkoslovaška po izgubi sudetskih krajev prikrajšana na davkih za 40%. Nemogoče je istočasno znižati sorazmerno tudi državne izdatke, akoravno zasleduje vlada povsod cilj največjega varčevanja. Doslej so priskočili novi Češkoslovaški na pomoč s posojilom v znesku dve in pol milijarde dinarjev Angleži. Zastopniki češkoslovaške vlade, kateri so se mudili zaradi omenjenega posojila v Londonu, so mimo te denarne pomoči zahtevali novo pomoč in so to svojo zahtevo obrazložili angleški in francoski vladi v posebni spomenici. Angleži so obljubili, da bodo proučili kljub težkočam to novo češkoslovaško zahtevo v sporazumu s francosko vlado, katera se bori z domačimi potrebami in se bo le težko mogla pridružiti finančni pomoči novi Češkoslovaški.
Zastopstvo Slovaške in Podkarpatske Rusije v Berchtesgadenu
Sporazumno z osrednjo češkoslovaško vlado so odpotovali 19. oktobra v Berchtesgaden slovaški ministrski predsednik dr. Tiso, slovaški prosvetni minister dr. Tur-čanski in notranji minister Podkarpatske
Rusije Bačinski. Vsi trije so razložili nemškemu zunanjemu ministru stališče Slovakov in Rusinov glede Mažarske in obnove razmejitvenih pogajanj. Češkoslovaška se hoče pogajati, a ne more sprejeti mažar-skih zahtev, katere gredo daleč preko sporazuma, katerega so narekovale štiri velesile v Miinchenu. O tem sestanku je poročal nemški zunanji minister kanclerju Hitlerju.
Slovaki in Rusini z vsemi silami na delu
Predsednik vlade Podkarpatske Rusije dr. Brodi se je odpeljal 19. oktobra z avtomobilom v Budimpešto, kjer se je pogajal zaradi razmejitve z mažarsko vlado. — Na letališču poljske prestolice Varšave je pristal 19. oktobra predsednik slovaškega narodnega sveta poslanec Sidor. V Varšavi je stopil takoj v stik z merodajnimi einitelji, katerim je pojasnil stališče Slovakov, odnosno češkoslovaške vlade z ozirom na dejstvo, da Poljska v čisto neslovanskem duhu trdovratno podpira mažarske razmejitvene zahteve. Sidor je počakal v Varšavi na poljskega zunanjega ministra Becka, kateri se je mudil pri romunskem kralju Karolu v Galacu. Beck se je hotel osebno prepričati in poučiti o stališču Romunije, katera je proti odcepitvi Podkarpatske Rusije od Češkoslovaške, s čimer bi bila tudi prekinjena zveza med češkoslovaško državo in Romunijo.
Komunistična stranka razpuščena tudi na češkem in Moravskem
V Pragi je bil izdan 21. oktobra vladni ukaz o razpustu in prepovedi komunistične stranke na Češkem in Moravskem. S tem je komunistična stranka prepovedana na vsem ozemlju češkoslovaške zvezne države, saj sta avtonomni vladi Slovaške in Podkarpatske Rusije komunistično stranko prepovedali takoj ob nastopu. Premoženje komunistične stranke, ki je zelo veliko, so oblasti zaplenile. Ustavljeni so vsi komunistični listi v Pragi in v drugih mestih.
Ml üo Angllfa Um oporom * Palestini?
Pokroviteljstvo nad Palestino je obdržala Anglija od svetovne vojne do danes. Arabci, kateri so glavni povzročitelji že mesece trajajočih vsakdanjih in kar najbolj krvavih nemirov, niso nasprotniki angleške nad-oblasti. Arabci le smatrajo Palestino kot svojo last, so proti njeni razdelitvi na judovski ter arabski del in predvsem pa se protivijo nadaljnemu priseljevanju judov. Angleži dobro vedo, kaj bode in draži Arabce, a si ne upajo ustreči arabskim zahtevam, ker bi s tem naleteli na odpor v Angliji sami, kjer ima judovstvo veliko besedo. Kakor kažejo nekatera pred-znamenja, se je odločila Anglija, da zatre arabske upore z atentati na judovske ter
angleške osebnosti, z metanjem bomb, s požigi in z razdiranjem angleške petro-lejske naprave iz Iraka itd. za vsako ceno, tudi s silo. Angleški vrhovni komisar je že odredil, da je celokupna policija v Palestini podrejena vrhovnemu poveljniku angleških čet in je s tem že izločena civilna uprava ter je izročena vsa oblast vojaškim krogom. Angleška vojaška oblast razpolaga v Palestini s 25.000 možmi, in sicer s 17.000 možmi angleških čet, 2000 policisti in 6000 judovskimi prostovoljci. Z brezobzirno vojaško silo so zavzele angleške čete po ljutih bojih 19. oktobra stari del Jeruzalema, kjer so se bili zaba-rikadirali arabski uporniki.
Japonsko-kifatska volna
Po izkrcanju japonskih čet v zalivu Bias
Zadnjič smo poročali, da so Japonci izkrcali v zalivu Bias na južnem Kitajskem močne vojaške oddelke, kateri ogrožajo kitajsko trgovsko mesto Kanton in železniško zvezo Kanton—Hankov. Kanton šteje en milijon prebivalcev. Od teh se je že izselilo pol milijona, ker so bile v zalivu Bias izkrcane japonske čete 18. oktobra od mesta oddaljene samo 80 km. Proti Kantonu prodirajo Japonci v treh kolonah in so že zasedli na več točkah železniško progo Kaulun—Kanton, severno od angleške kolonije Honkong, s čimer je prekinjena glavna zveza za zalaganje Čankajšekove kitajske armade z vojnimi potrebščinami. Poveljstvo nad kitajskimi četami pred Kantonom je prevzel maršal Čankajšek. Japonske predstraže so prodrle 20. oktobra že do Čengkantimga, ki leži 40 km vzhodno od Kantona. Japonska pehota brzi z motoriziranimi oddelki tako naglo, da ji orožni in živežni dovoz ne moreta slediti dovolj hitro in morajo prodirajočim četam najnujnejše stvari dovažati kar z letali.
Kanton padel
Pravkar smo poročali, da so se lotili Japonci pohoda na Kanton s tako naglico, kakor jej ni para v zgodovini, in so se posluževali pri prodiranju celo letal za preskrbo najbolj drvečih sprednjih oddelkov s prehrano. Kitajci so bili zaradi drznosti Japoncev tako iznenadeni, da so komaj dne 20. oktobra sprevideli, da Kantona ne bodo mogli braniti in držati. Prva kolona tankov in oklopnih avtomobilov je bila pri Kantonu 20. oktobra proti večeru. Tankom so
sledili motorizirani oddelki s pehoto, kateri so vdrli v kantonska predmestja, ne da bi ,bili zadeli na kak odpor. Japonci so imeli v ,noči na 21. oktober kantonska javna poslopja ter glavne ulice v svojih rokah in so proglasili nad zasedenim mestom obsedno stanje. Japonci niso vkorakali v oni del mesta, v katerem so nastanjeni konzulati tujih držav in kjer prebivajo inozemci. Kitajsko prebivalstvo se je ob bližanju japonskih oddelkov deloma razbežalo, kamor je kateri vedel in mogel, zopet drugi so ostali ter so se zadržali čisto mirno.
Angleška oblast v koloniji Honkong je zvedela za padec Kantona šele 21. oktobra.
Južnokitajska vlada je še imela toliko časa, da se je rešila v letalih. Kitajske čete so pred umikom spustile v zrak velikanski most čez »Biserno reko« in veliko število tovarn po okolici Kantona, katere so bile last Angležev.
Položaj okoli Hankova
Položaj okoli Hankova je zaradi navala Japoncev na Kanton zelo poslabšan. Odpor Kitajcev je zlasti oster na bojišču južno od Jangceja, kjer japonske čete še vedno prodirajo, in sicer v zapadni smeri od Jangcina proti Jeningu. Namen teh japonskih vojaških gibanj je, da bi presekalo železniško in rečno zvezo z glavnim stanom maršala Čankajšeka. Zadnje kitajske obrambne črte krog Hankova so že padle. Japonci so dosegli že mesto Jangsin, medtem ko je mesto Tajeh tik pred padcem.
Dne 21. oktobra so bili Japonci po zavzetju Tajeha samo Še 30 km oddaljeni od Hankova. Padec Hankova je samo še vprašanje časa.
Po katoliškem svetu
. Nove katakombe. V okohci Rima se nahajajo podzemeljski rovi. Stari kristjani so v časih preganjanja nekatere teh rovov porabili za zavetišča, kjer so se zbirali, da so poslušali besedo božjo ter prisostvovali daritvi sv. maše in prejemali sv. zakramente, obenem so tukaj pokopavali svoje rajne. Katakombe so neprecenljive zgodovinske važnosti, ker spričujejo s svojimi slikami in napisi o mišljenju in življenju kristjanov prvih stoletij. Kakor se poroča iz Rima, so pred kratkim našli ob cesti »via Latina« (latinska cesta) nove katakombe. Vatikanskim starinoslovcem je bilo že precej časa znano, da se nahajajo na navedenem mestu podzemeljski rovi. Niso pa hoteli o tem javnosti prej obvestiti, dokler se niso prepričali, da ne gre za navadno groblje, marveč za prave sta-rokrščanske katakombe. Kraj, kjer so bile katakombe najdene, sicer ne spada pod Vatikansko državo, ki je neodvisna last rimskega papeža, toda po Iateranski pogodbi, sklenjeni med papežem in rimsko državo, preidejo nove katakombe v lastništvo Vatikana. Začela so se že vsa dela, ki so potrebna, da postanejo katakombe pristopne vernikom. Zaradi notranjosti, krajevnih razmer in okolice so ta dela prav težka.
V Lurdu je nedavno nagloma ozdravel neki bolnik, ki so ga pripeljali z romarji iz Arrasa. Ko so ga skopali v vodi v lur-ški votlini, se je takoj čutil zdravega.
Zdravnik je ugotovil, da je izginil tuberkulozni tvor na ledvicah, z njim pa so tudi prenehale neznosne bolečine, ki jih je bolnik do tega trenutka trpel. Ni to edini primer ozdravljenja, ki se je letos zgodil v Lurdu. Predsednik zdravniške komisije v Lurdu, dr. Vallet, je objavil poročilo o čudovitih ozdravljenjih, ki so se zgodila letos o priliki francoskega narodnega romanja. Po tem obvestilu so čudežno ozdraveli: Amere Debuisson, gospa Dock, Jean Roye in gospa Daladriere-Crespel, Leroy in Luiza Marin. Lažnim svobodomislecem ta Čudežna ozdravljenja nikakor ne gredo v račun. Zato se trudijo, da bi jih razložili zgolj naravno, predvsem kot plod sugestije (umišljanja). To svojo modrost je nedavno razkladal na javnem zborovanju neki svobodomislec v francoskem mestu Lilleu. Proti njemu je na tem zborovanju nastopil neki katoliški duhovnik. Vzel je v zaščito sv. Bernardiko, ki ji je očital brez-verni svobodomislec, da je bila živčno bolna in imela varljive privide. Duhovnik je dokazal, da je Bernardika iz zdrave družine, da je bila živčno povse zdrava ter ni trpela na halucinacijah (samoprevarah). Do leta 1926 se je zgodilo v Lurdu 4445 čudežnih ozdravljenj, od teh se samo 285 primerov nanaša na živčne bolezni, vsi drugi pa na organske bolezni, ki se ne dado ozdraviti s sugestijo. Leta 1934 sta bila ozdravljena dva človeka, ki sploh nista imela vere. Ozdravljena sta tudi dva
k-j,' ta b.
m
otroka, eden star osem let, drugi pa tri leta. Ne more tudi biti govora o naravnih silah, ki bi naj delovale v Lurdu. Če te tajne naravne sile delujejo v Lurdu, zakaj pa ne delujejo drugod?
Mislim, zato verujem. Pred štirimi leti se je spreobrnil h katolicizmu znani nizozemski (holandski) pravoslovec in politik Henrik Peter Marchant, bivši prosvetni minister in predsednik svobodomiselne demokratske zveze. Pot, ki ga je dovedla v okrilje katoliške cerkve, je opisal v knjigi ki ji je dal naslov »Premagani predsodki«. Marchant je eden izmed tistih spreobrnjencev, ki so našli pot do resnice ne naenkrat, ne po čustvu, marveč po dolgo trajnem razmišljanju. Postavlja zanimivo trditev: »Mislim, zato verujem«, in izjav lja, da je njegova knjiga kakor sploh vs' spisi spreobrnjencev od sv. Avguština dalje prav za prav samo priznanje prejšnjo nepoučenosti. »Vsi, ki se čudijo mojemv koraku, to storijo, ker ne poznajo katolicizma. Za mene pa, ki ga zdaj poznam, jc Čudno samo to: kako sem mogel tako dol go s toliko drugimi ostati v neznanju. < Moral je kajpada premagati cel nasip pred sodkov, dokler ni bil povse znotranje tako svoboden, da se ni več brigal za mnenje ljudi, kateri vidijo v katoliški veri same mešanico »neumnosti, zablod in častili lep ja«. Odločno protestira proti temu, da b ga kdo smatral kot »žrtev, ki se je zapletla v zanke kakšnega lovca duš«. Sam se je poglobil v katoliško versko resnicc »brez duhovniške pobude in vodstva, po-služil pa se je katoliške književnosti«. — Marchantova knjiga je zaradi svoje zanimive vsebine vzbudila pozornost v svetski javnosti tet" je že prevedena na več evropskih jezikov.
Slomšekov rodovnik. Sestavil M. Goričar. Ti skala in izdala Tiskarna sv. Cirila v Mariboru Strani 40. — S to študijo je zamašena občutm vrzel v našem slovstvu o Slomšeku. Pisalo se je o njem pod vsemi mogočimi vidiki, samo o njegovem rodovniku se je do najnovejšega časa pi salo bore malo in še v tem, kar se je napisalo je marsikaj netočno. Vkljub temu, da so matične knjige rojstne župnije škofove 1782 zgorele, st je vendar posrečilo ugotoviti njegove prednike tja do konca 17. stoletja po očetovi strani, po materini pa do srede 18. stoletja. Dalje nazaj j« zasledovanje nemogoče, ker so se matične knjig* pri nas začele spisovati dokaj pozno, urbarji ps> ne morejo nadomestiti matičnih zapiskov, kei njih namen ni bil zasledovati sorodstvene vezi ampak ugotoviti le dajatve, ki so jih podložniki bili dolžni leto za letom dajati svoji gosposki. Podložniki, ki so »sedeli« na tej ali oni kmetiji, največkrat niso zabeleženi z rodbinskim imenom, ampak samo s krstnim, iz tega se pa sorodstvena vez ne da dognati. — »Uvodne besede« k temu rodovniku je spisal prelat dr. Kovačič; iz njih je razvidno, da je on sam naprosil g. Goričarja, d«
se je lotil nelahkega dela. Kdor prebere knjižico, mora priznati, da je v njo vloženo ogromno dela in truda. Pa je tudi uspeh povsem zadovoljiv, kakor je kratko povzeto v »Uvodnih besedah«. Ro-doslovni izsledki so potrdili resničnost ustnega izročila v rodovini Slomšekov o njih prednikih, kakor ga je zapisal škof v svojem potopisu leta 1837. -Praoče Štefan se je prej pisal Novak in je po Siomu dobil ime Slomšek. G. Goričar je izsledil tudi prababico, Štefanovo ženo, Alenko Jošt iz vojniške župnije. Od Štefanovih sinov sta se dva odselila v Škale, oziroma potem v Šoštanj. Iz
Dne 19. oktobra je umrl v Parizu oče našega kneza namestnika Pavla, knez Arzen, ki je bil armadni general naše vojske.
Knez Arsen se je rodil 4. aprila 1859 v Temišvaru. Dovršil je licej Louis le Gran-de v Parizu in Konstantinovsko šolo za častnike v Rusiji. V francosko vojsko je
Nfovlc:e
Osebne vesti_
Dva jubilanta. V Ljubljani je praznoval 60 letnico prelat in profesor dr. Fr. Grivec. Jubilant je znan raziskovalec delovanja slovanskih bratov sv. Cirila in Metoda ter znamenit pisatelj, zgodovinar in bogoslo-vec. -— 70 letnico je dočakal pri polni moči ter duševni čilosti g. duhovni svetnik Janez Kalan, obče znani prvoboritelj za treznost v Sloveniji ter plodonosni pisatelj. — Jubilantoma naše častitke!
Nesreče
Pojasnjena zagonetna smrt. Poročali smo, da je podlegel v mariborski bolnišnici obstrelitvi v trebuh s 60 šibrami posestnik Karel Pulko iz Dobrave pri Teznem v mariborski okolici. Orožniki v Hočah so
te linije je bil oče škofov Marko, ki je prevzel Slom, ker so gospodarji na Slomu, Štefanovi potomci, ostali brez potomstva. Pojasnjeni so v knjigi tudi podatki o blagi škofovi materi Mariji Zorko in njeni sestri Marjeti, ki je preživela škofa in umrla v mariborski bolnišnici 1869. V Mariboru še živi nekaj oseb, ki se spominjajo »tete Marjete«. — Vsakdo, ki se količkaj zanima za našega velikega in svetniškega škofa, bo z, veseljem vzel v roke njegov »Rodovnik«. Cena knjižici je 10 din. Dobiva se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in Ptuju.
stopil leta 1881. Leta 1887 je bil povišan v ruskega konjeniškega podporočnika, v kapitana leta 1898, a v polkovnika leta 1905. Brigadni general je postal leta 1914. Za generala srbske vojske je bil imenovan leta 1912; bil je poveljnik konjeniške divizije v letih 1912 in 1913. Udeleževal se je francoske odpreme v Tonking leta 1883, leta 1889 se je udeležil kot častnik tujske legije alžirske ekspedicije, a leta 1904 se je udeležil japonsko-ruske vojne ter se je zlasti odlikoval v bitki pri Mukdenu. Prav tako se je aktivno udeleževal balkanskih osvobodilnih vojn ter se odlikoval v bojih pri Kumanovu, Bitolju in Bregalnici. Leta 1912 je 16. oktobra s svojimi četami osvobodil Veles, a sedem dni kasneje Prilep. V svetovni vojni se je boril pri ruski vojski na poljskem bojišču ter se odlikoval v bitkah pri Varšavi in Rigi.
Knez Arsen je bil sin srbskega kneza Aleksandra in brat pokojnega kralja Petra I. Leta 1892 se je oženil s princeso Av-roro Davidov. Knez Arsen je oče kneza namestnika Pavla.
Truplo blagopokojnega kneza je bilo prepeljano iz Pariza v Beograd in na Oplenac, kjer se je vršil slovesen pogreb z vojaškimi častmi 23. oktobra. Krsto so položili v grobnico, v kateri počivata kralj Peter I., brat rajnega, in njegov nečak kralj Aleksander I.
Ob smrti kneza Arsena bo trajala po najvišjem nalogu Nj. Vel. kralja dvorska žalost 12 tednov, od 19. oktobra ^938 do vključno 10. januarja 1939. V prvih šestih tednih bo na dvoru globoka žalost.
pojasnili te dni Pulkovo zagonetno smrt. Pulko se je podal v družbi dveh tovarišev v mesečni noči na divji lov na fazane. Ustrelili so bili že tri fazane. Pulko se je zapletel z nabito puško v goščavo ter padel. Pri padcu se je orožje sprožilo in strel je zadel divjega lovca v trebuh. Pri pogledu na strašno nesrečo sta tovariša pobegnila v veri, da bo smrtno zadeti itak kmalu izdihnil. Naslednje jutro je poslal eden od Pulkovih solovcev svojega sina na kraj nesreče z naročilom, naj skrije ponesrečenega puško in fazane, kar se je tudi zgodilo. Smrtno nevarno ranjeni je nato še
Vse slovenske knjige na zalogi,
vse knjige v tujih jezikih Vam oskrbi takoj
Tiskarna sv. Cirila — Maribor, Ptuj
ležal brez vsake pomoči do drugega večera po obstrelu, ko so ga našli ljudje ter spravili v bolnišnico. Orožniki so sedaj našli Pulkovo puško in zakopane fazane.
Vinjenega starčka zadela kap na povratu.
V	Sp. Koreni pri Sv. Barbari v Slov. goricah so našli pod strmim bregom mrtvega 75 letnega dninarja Janeza Šarugo. Padel je z ozke poti, ki pelje po bregu iz Žikar-cev proti njegovemu domu. Skraja so mislili, da se je starček ubil zaradi padca, potem pa se je ugotovilo, da ga je zadela na poti smrtna kap. Precej je pil v gostilni v Žikarcih ter se je vinjen napotil proti domu. Med potjo pa se je sesedel zadet od kapi ter se strkljal po strmini v jarek.
Petletna deklica v gepljevi transmisiji.
V	Bačkovi pri Sv. Ani v Slov. goricah se je zgodila ob priliki mlatve ajde huda nesreča pri posestniku Jakobu Jugu. Pogon mlatilnice na gepelj z dolgo železno trans-misijo so se ogiedovali radovedni otroci. Domača hčerkica Micika se je preveč približala vrteči se transmisiji, katera je petletnega otroka zagrabila za obleko in ga je začela z vso naglico okrog sukati. Deklico so komaj in komaj rešili s precej dolge železne transmisije in so ugotovili strahovite poškodbe. Otrok ima posneto kožo s trebuha, izpuljcne lase, zlomljeno desno nogo nad kolenom in hude notranje po-šl odbe. Po prvi zdravniški pomoči so brezupno poškodovano odpeljali v bolnišnico.
Tovorni avtomobil ubil konja. Blizu Selnice ob Dravi je zadel tovorni avto ob voznika. Sunek je zlomil konju obe prednji nogi in so ga morali zaklati kar na cesti. Konj je bil last posestnika Simona Peter-žineka, kateri zahteva zanj 6000 din.
Tovorni avto podrl in nevarno poškodoval kleparskega vajenca. Blizu tovarne mila tvrdke Čater v Gaberju pri Celju je podrl 19. oktobra krog osmih tovorni avto 19 letnega kleparskega vajenca Emila Ja-nežič iz Hudinje pri Celju, ko se je vračal proti domu. Janežič si je prebil tako lobanjo, da so mu izstopili možgani, zlomil si je nogo in dobil še druge notranje ter zunanje poškodbe. Reševalni oddelek je oddal hudo ponesrečenega v celjsko bolnišnico, kjer je bil takoj operiran, a so bile poškodbe tako hude, da jim je mladi Janežič podlegel.
Smrt hlapca pod vozom. Iz Prapreč je peljal na Vransko hlode Franc Bregar iz Prekope, hlapec pri posestniku Vrečku na Polzeli. Po klancu je hotel zavreti z zavoro na sprednjem delu voza. Pri zaviranju je padel pod težko naloženi voz, kojega kolesa so mu tako zdrobila glavo, da je bil pri priči mrtev.
Lokomotiva ubila telefonskega delavca. Skupina telefonskih delavcev je hotela dne 19. oktobra zjutraj popraviti telefonsko progo v Mošeniku med postajama Sava in Zagorje. Delavci so šli po progi in so se umaknili tovornemu vlaku proti Zidanemu mostu na drugi tir. Zaradi ropota tovornega vlaka so preslišali brzovlak iz Zagreba proti Ljubliani. Lokomotiva brzo-vlaka je podrla 43 letnega delavca Petra Babica, ga vlekla kakih šest metrov in ga je odbila v kameniti jarek, kier je obležal mrtev. Smrtno ponesrečeni zapušča ženo in tri otroke.
Avto poškodoval kolesarja. Kreuh Matija, 26 letni starinar iz Šoštanja, se ie pripeljal na kolesu iz Petrove v Celje. Pri vojaškem skladišču pri Glaziji je privozil i2

Celja avtomobil s tovarnarjem čevljev Antonom Štefe iz Kranja. Kreuh je v trenutku srečanja zapeljal iz pravilne desne strani na levo in ga ie kolo avtomobila prevrnilo v jarek. Kolesar se je huje poškodoval na nogah in je ob kolo. Poškodovanega so oddali v celjsko bolnišnico.
Smrtna nesreča zaradi prenagle zavore. Franc Pavlovšnik, 28 letni vodja tvrdke Logar in Kalan v Kranju, se je peljal na motornem kolesu v Ljubljano. Med Mednom in Št. Vidom je zagledal pred seboj skupino kolesarjev. Da bi se izognil vsaki nevarnosti, je zavrl s tako naglico motor, da je prenagla zavora pognala kolo v jarek. Pavlovšnika so oddali s prebito lobanjo v bolnišnico v Ljubljano, kjer je umrl 19. oktobra.
Mlada kolesarka smrtno ponesrečila. Fa-nika Romihova, 17 letna hčerka rudniškega paznika iz Toplic pri Zagorju ob Savi, je zaradi odpovedi zavore padla s kolesom v obcestni jarek in obležala mrtva s prebito lobanjo.
Deklica umrla zaradi opeklin. V vasi Praproče na Dolenjskem so si otroci zakurili na paši ter skakali čez ogenj. Pri tej nevarni igri se je vnela obleka štiriletni hčerkici posestnika Valentina Marolt. Otroci so se razbežali, ko so zagledali gorečo tovarišico. Živa bakla se je spustila proti deset minut oddaljenemu domu, kjer se je zgrudila na domačem pragu v materino naročje in je umrla v nekaj urah v groznih mukah.
Dva si prebila lobanjo. Na Polšniku pri Litiji sta zadnjo nedeljo hudo ponesrečila 17 letna delavka Zora Žagar in 30 letni delavec Alojzij Papež. Pri prevažanju pohištva se je prevrnil voz, oba sta padla z voza in sta si pri padcu prebila lobanjo. V zelo resnem stanju so ju pripeljali v ljubljansko bolnišnico.
Kazne požarne nesreče. V Rogozih pri Hočah je zgorela stanovanjska baraka delavca Štefana Fuksa. Zažgala sta jo osemletni sosedov sin Mihec in njegova mlajša sestrica Jelica. Otroka sta stikala okrog Fuksove barake, ki ni bila zaklenjena, pa sta našla v notranjosti krompir in vžigalice. Hotela sta si speči krompir, pa je Mihec zažgal suho koruznico, prislonjeno na barako. Kmalu je bilo vse v plamenih. —
V	Potoku pri Rečici ob Savinji je vpepelil 18. oktobra ogenj posestnici Frančiški Ci-gale, p. d. šoštarjevi, hišo in dve gospodarski poslopji s krmo in žitom. Škoda znaša 25.000 din, zavarovalnina 5000 din. Gasilci so preprečili razmah nesreče. —
V	Dolgem vrhu pri Poljčanah se je pojavil ogenj v hlevih posestnika Ludovika Kotnik. Ogenj se je razširil tudi na šupo za steljo. Zgoreli sta obe poslopji in znaša škoda 10.000 din. Pogorelec ni bil zavarovan. — V Sp. Boču pri Selnici ob Dravi je pogorela viničarija posetnika Srečka Mačka. — V Pečovniku pri Celju je uničil ogenj 40.000 din vredno domačijo posestniku Karlu Kovaču. Zavarovalnina je neznatna.
Razne novice
Dne 24. oktobra 1918 je bil upor slovenskih fantov v Codroipu na italijanskem bojišču. Niso hoteli več iti na Piavo. S tem dnem se je tudi začela rušiti avstrijska fronta na Laškem. Vse se je obrnilo in hitelo v domače kraje. Italijanska armada je naskočila prazne postojanke in slavila zma-
go pri Vittorio Venetta. Te dni se bivši bojevniki spominjajo dvajsete obletnice konca svetovne vojne.
Obrtniški tečaji. Pripravljajo se v Mariboru obrtni knjigovodski tečaj, tečaj za strokovno računstvo, mizarski risarski tečaj. Zanimanei naj se javijo osebno ali pismeno v obrtnopospeševainem referatu na okrajnem načelstvu.
Mesarski strokovni tečaj v Mariboru. Mariborska poslovalnica zborničnega obrtnopospeševalne-ga zavoda priredi strokovni tečaj za mesarske in klobasičarske pomočnike iz mesta in okolice. Tečaj bo trajal najmanj 12 ur in bo predaval preizkušeni strokovnjak v takem času, ko je udeležba vsem mogoča. Prijaviti se je v dopoldanskih urah v obrtnozadružnem nadzorništvu na okrajnem načelstvu, kjer se zvedo tudi nadaljnja pojasnila.
Knjižno nagrado za 100 din in več manjših po 50 in 25 din nudi ravnokar izišla »Družinska Pra-tika« za leto 1939 vsakomur, ki bo med srečnimi reševalci zelo lahke nagradne uganke. Zato ne odlašajte z nakupom!	1521
Sanatorij v Mariboru, Gosposka 49, tel. 23-58, je najmoderneje urejen zlasti za operacije. Dnevna oskrba I. razreda Din 120, II. razreda Din 80. Vodja specialist za kirurgijo dr. černič. 964
Bogu hvala. To je molitvenik, katerega besedilo je sestavil monsignor Vreže. Molitvenik ima pri oddelku sv. maše na vsaki drugi strani večbarvno sliko. Poleg slike je razlaga sv. maše v rdečem tisku, nato pojasnilo oltarne slike, ki predstavlja trpljenje Kristusovo, besedilo iz sv. pisma, na sklepu pa še molitev za dotični del sv. maše. V molitveniku so tudi vse druge potrebne molitve. Križev pot je tudi prirejen z barvanimi slikami. Cene so sledeče: rdeča obreza 22 din, zlata obreza 24 din, usnje 32 din, vatirano usnje pa 36 din.
Oče naš. Slikanica za pouk in darilo primerna. Knjižica obsega barvane slike za vsak člen oče-naša, poleg pa še primerno pesemco. Slike je napravil O. Gaspari. Cena lepi vezani knjigi je 24 din.
Zdrava Marija. Slikanica z izredno lepimi barvanimi slikami. Za vsak Jčlen molitve Zdrava Marija je posebna slika in poleg teh še naše najlepše Marijine pesmi. Slike so od Ars sacra, München, besedilo pa je priredil dr. Fr. Sušnik. Cena 17 din.
Kožni venec. Vsi trije deli rožnega venca v bar-vanih slikah, besedilo rožnega venca s primernim opisom iz sv. pisma. Slike so od Ars sacra, München, besedilo pa je priredil dr. Fr. Sušnik. Cena knjigi 19 din.
Obžalovanja vredni slučaji
Smola francoskih vlomilcev v Mariboru.
V	avtomobilsko skladišče inženerja Friedaua v Mlinski ulici v Mariboru je bil izvršen nočni vloni. Izginila je ročna blagajna, v kateri so pa bili sami papirji, razno fino orodje in samokres. Zjutraj po vlomu, 19. oktobra, ie stražnik prijel na Meljski cesti sumljivega človeka. Našli so pri njem samokres, kateri je bil ukraden Friedauu. Mož se je priklatil piieko Češkoslovaške v Maribor, je doma iz Strassbourga v Franciji in se piše Weber. Vlom pri Friedauu je izvršil v družbi sorojaka Karla Weissa. Vlomilska klateža sta po poklicu ključavničarja.	i
Tihotapec odvrgel blago in pobegnil. Orožniki v Selnici ob Dravi so zvedeli, da je odšel znan tihotapec preko meje v Nemčijo v Lučane, da nakupi vžigalnike ter kamenčke. Pripravili so mu na Kozjaku blizu meje zasedo in so ga pozvali na mirno predajo. Ko je tihotapec videl, da je v nevarnosti, je odvrgel blago in srečno ušel.
V	tihotapčevem nahrbtniku so dobili orožniki 322 vžigalnikov in 10 kg kamenčkov.
Nasilna smrt zaradi prebite lobanje. V Ledineku pri Sv. Lenartu v Slov. goricah se je zbrala 18. oktobra na večer pri nekem posestniku večja družba fantov in deklet. Po končanem delu sišst sc sporekla 16 letni Franc Dajčman in Ivan Pavalec. Slednji se je hudoval na Dajčmana, ker
ga je baje prijavil orožnikom zaradi divjega lova. V divji jezi je pograbil Pavalec kol in je tako hudo udaril fanta Dajčmana po glavi, da se je zgrudil nezavesten in jq po 20 urah umrl zaradi prebite lobanje.
Nečloveški sin. V Brstju pri Ptuju ja streljal 19 letni Franc Letonja z repetir-ko na svojega 43 letnega očeta in nato ga je še	trikrat z motiko po glavi. Do
vse obsodne vrednega zločina je prišlo zaradi stalnih prepirov med očetom ter sinom. Hudo poškodovanega očeta Letonjo so oddali v ptujsko bolnišnico v prav resnem stanju.
Posestnik napaden in zaboden. Janez Merkuš, 47 letni posestnik iz Spuhlje pod Ptujem, se je vračal na večer z obiska v Slov. goricah. Pri Sv. Lovrencu so ga napadli iz zasede fantje, ga pretepli ter obdelali z noži. Kljub poškodbam se je Merkuš še zavlekel do bližnje hiše, kjer se je zgrudil in so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico.
Mladoletnik oškodoval trgovca za težke tisočake. Celjski veletrgovec Karel Vrečic je vzel pred petimi meseci v službo 18 letnega Ivana K. z Brega pri Celju, ki je bil brez dela. Plačeval mu je 800 din na mesec in mu je še dajal vsak dan kosilo. Ivan' je začel pohajkovati po krčmah, se družiti s kvartopirci in seve krasti gospodarju, ker je njegova zapravljivost daleč nadkri-ljevala pošten zaslužek. Mladoletni nepridiprav se je lotil od maja naprej izmikanja iz Vrečičeve »Tivar« trgovine. Kradel je hlače, kravate in druge malenkosti, katere je zastavljal pri kvartanju za smešno nizke cene. Na prigovarjanje drugih je izmikal s časom boljšo obleko ter plašče Dražjo robo je razpečaval s svojim tova rišem, 20 letnim mesarskim pomočnikom Karlom R. iz Celja. Po razkritju tatvine je prijavil Vrečic, da mu je zmanjkalo v petih mesecih blaga za 45.000 din, a je preiskava dokazala, da je bil okraden za več nego 57.000 din. Prijeti Ivan je priznal, da je pokradel na prigovarjanje drugih približno za 26.000 din. Ivan je izmikal na ta način iz velike zaloge pri Vrečiču, da je čez dan skrival ukradeno blago v zabojih za smeti, katere je nosil v klet in od tam je odnašal robo s tujo pomočjo. Ivan je prodal v Stranice pri Konjicah nekemu posestniku za več tisoč dinarjev obleke pod ceno in to je kupec razprodajal okrog. Ko so Ivanu dokazali, da je tat, se je tudi razkrinkani Straničan obvezal, da bo povrnil Vrečiču povzročeno škodo v znesku 7500 din. Mladoletni uzmovič je imel pri Poštni hranilnici naloženih 6000 din, katere je izkupil za ukradeno blago. V tem primeru bo treba posebno ostro prijeti vse starejše, kateri so Ivana nagovarjali k nepoštenosti in so kupovali od njega pod ceno ukradene obleke.
Brat zabodel brata v srce. Pri Robeko-vih v Kladju pri Rajhenburgu gospodari na posestvu vdovi jena mati s sinovoma: 21 letnim Jožefom in 17 letnim Karlom. Fanta sta pri vseh priljubljena ter pridna.
Jože se je mudil zadnje dni nekaj časa pri sorodnikih, Karel je delal v domačem vinogradu. Ko se je vrnil Jože, je vzel s seboj dva tovariša v vinograd v Novo goro. Za njimi se je napotil tudi Karel in ob tej priliki sta se brata zaradi nekega očitanja sprla. Karel je odšel jezen iz hrama, Jože se je podal za njim, da bi ga pomiril. Nerazumljivo je, kako se je Karel tako daleč spozabil, da je zasadil bratu nož naravnost v srce in se je ta zgrudil mrtev. Karel je po krvavem dejanju pobegnil.
Sredi Save prijet vlomilec. V gostilni Kristine Arnškove na Vidmu ob Savi se je pojavil v prvem nadstropju vlomilec, kateri je delal tak ropot, da je začela gospodinja povpraševati, kdo je zgoraj. Vlomilec je skočil skozi okno in jo- je ubral proti Savi. Ko je videl, da je zasledovan, se je pognal v reko in je skušal pobegniti s plavanjem. Sredi Save ga je dohitel s čolnom Franc Boranič, kateri je odvedel potepuha na orožniško postajo v Krškem. Gre za brezposelnega delavca Dragana Letico, doma iz Blinja na Hrvaškem.
Iz avtomobilov kradel razne predmete. Ljubljanska policija, je prijela 21 letnega trgovskega pomočnika Mirka R-r doma iz mariborske okolice. Aretirani je izmikal iz osebnih avtomobilov, kateri so stali na raznih krajih Ljubljane. Izginjali so fotografski aparati, odeje, kovčegi ter razno orodje. Avtomobilski tat je imel svoje skladišče pod kozolcem v Št. Vidu nad Ljubljano, kjer je našla policija večino pokradenega.
Že drugega tolovaja predal orožnikom. Čitateljem je v živem spominu razbojnik Jože Koder, katerega je prepoznal na Prim-skovem na Dolenjskem Drakslerjev Stanko in je poklical orožnike, kateri so tolovaja odgnali v ječo. Kodrov naslednik je bil pri vlomih po Dolenjskem Leopold Zavrl, doma iz Orešja pri Sv. Križu nad Litijo. Zavrl je pobegnil 24. junija iz mariborske kaznilnice, v kateri je prestajal sedemletno ječo zaradi hudodelstev, katere je zagrešil na Štajerskem. Zavrla je prepoznal 22. oktobra v zidanici posestnika Jurija Zupančiča v Libergi na Dolenjskem zopet Drakslerjev Stanko in ga je predal s pomočjo drugih kmečkih fantov zvezanega orožnikom v Št. Vidu pri Stični. *
Slovensko fifrolino
Puconci. Banska uprava je poslala revizorja na našo občino. To so občani že dolgo pričakovali. župan je bil tudi predsednik posojilnice, enako je bil tudi občinski tajnik tajnik posojilnice in tako je bilo mogoče voditi dvojne račune. Celo lepake so občani nabili ponoči proti županu. Vsi nestrpno čakamo, kaj se bo Še zgodilo.
Motrvarjevei. Žkrnjarovi so prejšnjo nedeljo vozili domov koruzinje in se je pri tem zgodila velika nesreča. Nekaj snopov je padlo spredaj na konje, ki so se splašili in je gospodar padel pod konjska kopita ter je med prevozom v bolnišnico zaradi poškodb umrl. Tudi hlapec ima zelo hude poškodbe in je malo verjetno, da bi ostal pri življenju. Vsi ljudje vidijo v tem prst božji, ker se je skrunila nedelja. Mogoče bodo take božje kazni ljudi spametovale, da ne bodo po nepotrebnem delali na Gospodove dneve. Ponesrečenec je bil v najlepših moških letih.
Sv. Sebeščan. Banska uprava je že pred več kot enim mesecem nakazala cestnemu odboru v Soboti denar za naš vodnjak, pa ne vemo, iz
kakšnih razlogov se še ni začelo delati. Delo je že oddano — kakor se nam je sporočilo — torej ni več nobene ovire, da se ne bi takoj začelo z delom. Naš domači ponudnik bi takoj začel, pa ni dobil dela, četudi je dal 6,5% popusta na proračunsko vsoto, ker je bil drugi menda še cenejši in tako nam vsaj toliko denarja ostane, da se bo popravil plot pri šoli, ki se bo zaradi dela pri vodnjaku gotovo poškodoval. — Zvonarova mati je tako nesrečno padla, da si je zlomila nogo.
Lendava. Pretekli teden se je poročila gdčna Hermenyi Manci, medičarjeva hčerka, z g. Le-ben Štefanom, trgovcem od Sv. Ivana (Razkriž-ja). Mlademu paru želimo obilo božjega blagoslova!
Nedeiica. Prejšnji teden se je najbrž za vedno poslovila in zapustila naš kraj učiteljica gdčna Ema Robnikova, ki je odšla nadaljevat študije na pedagoško visoko šolo v Zagreb. Pri študiju ji želimo obilo uspehov in mnogo krepkejšega zdravja, kakor ga je imela pri nas!
Črensovei. V nedeljo, 16. oktobra, so imeli naši agilni gasile' sejo, odnosno neke vrste zborovanje, katerega so se udeležili tudi člani drugih čet našega okraja. Tudi naši gasilci se ne zadovoljujejo več z ročno brizgalno, temveč si nameravajo nabaviti motorno, da bodo bližnjemu pri nesreči ognja lahko čim prej priskočili na pomoč. Vse hvale je vredna taka agilnost, ki ima namen samo bližnjega kar najhitreje rešiti pred uničujočo nesrečo.
Prosvetna zveza v Mariboru. Občni zbor Prosvetne zveze bo v Mariboru v četrtek, 17. novembra, ob 10. uri dopoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke.
Sv. Miklavž na Dravskem polju. Dne 30. oktobra priredi Prosvetno društvo ob 15 in ob 19 krasno igre »Zamotana snubitev ali tisoč vozlov«. Prijatelji smeha ste vljudno vabljeni!
Ljutomer. Prosvetno društvo pripravlja kot otvoritveno predstavo za v nedeljo, 30. oktobra, ob 15 veselo igro v treh dejanjih: »Gosposka kmetija«. Prireditev te vesele igre je v režiji Tinčeta, katerega poznamo iž vesele igre »Voda«.
Središče ob Dravi. Ljudski oder »Narodne pro-svete« v Središču uprizori 30. oktobra ob 19 krasno zgodovinsko igro »Kruci«. Vsebina igre je res tako zanimiva in napeta, da naj ne bo nikogar, ki si ne bi ogledal te krasne stvari. Na svidenje 30. oktobra v Društvenem domu!
Šmartno ob Paki. Najvišji naš Kralj je Kristus, kateremu se hoče vsa katoliška mladina naše fare na njegov praznik, to je 30. oktobra, znova posvetiti in se do zadnjega uvrstiti pod njegov prapor! Pri sv. maši ob 9.30 bo govoril početnik in voditelj mladinskega gibanja m Sp. štajerskem g. dr. Hanželič, po sv. maši pa bo zborovanje pred farno cerkvijo, kjer bodo govorili o katolištvu in slovenstvu prof. Bitenc, aka-
Dopisi_
Gornja Radgona. Dne 10. oktobra je imela JRZ v Križevcih pri Ljutomeru sestanek, na katerem je bil soglasno izbran za kandidata g. Franc
Osebam, ki se ne morejo zadostno kretati, pa trpe zaradi tega na zaprtja in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi več-tedensko zdravljenje z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo zelo dobre uspehe. Uživa se dnevno ena čaša »Franz-Josefove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku. (Ogl. reg. S. br. 30.474/35.)	1138
Gomilica. Pred kratkim smo na tem mestu brali, da se je naša priljubljena učiteljica gdčna Vida Jenčič zaročila z nekim zdravnikom iz Ljubljane. Toda sedaj ni več zaročenka, temveč že zakonska žena dr. Janeza Rupert iz Ljubljane. Novoporočencema želimo v zakonskem pristanu mnogo sreče, a mladi gospe, ki nas predvidoma v bližnji bodočnosti zapusti, izrekamo prisrčni »Bog plačaj!« za vse trude, ki jih je imela z našimi malčki.
Razne poškodbe. Horvat Matija iz Črensovee je na polju pri delu padel na oje od voza, in se precej poškodoval. — Vujec Jožef iz Murske Sobote je tako nesrečno padel, da si je zlomil desno roko. — Flisar Avguštin, hlapec v Domajincih, je padel z voza in si pri tem poškodoval rebla. Splašili so se mu konji. — Horvat Danijel, posestnik v Središču, je v gozdu prejel udarec s trdim predmetom. Napadalca so zaprli. — Horvat Aloj-' zu, sinu posetnika iz Lipovec, je padel kamen na nogo in mu jo poškodoval. — Zalik Janez, hlapec v Benkovi tovarni, je tako nesrečno padel, da si je precej poškodoval koleno. — Mataj Marijo, ženo delavca, so krave tako' stisnile k ograji, da ima poškodovana rebra in levo roko. — Ignac Glačnik, preglednik finančne kontrole v pokoju, stanujoč v Murski Soboti, je nesrečno padel in se poškodoval na glavi. — Rudolfa Kores, sina vi-ničarja, je baje udaril neki Serek s kolom po glavi. — Martina čolnik, posestnika, je na cesti v okolici Sv. Jurija ob ščavnici podel neznan kolesar. čolnik je dobil precejšnje poškodbe.
demik Zdenko Lah in drugi. Ob 14 bodo slovesne večernice, ob 15 pa v dvorani gospe Fojan v Rečici velika akademija, na kateri bo sodelovalo nad 130 članov naše prosvetne družine. Na programu so: telovadni, simbolični, igrski, govor-ski in pevski nastopi. Da resnično priznavamo Kristusa za svojega Kralja, dokažimo tudi s tem, da niti na dopoldanski niti na popoldanski proslavi ne bo nihče manjkal, saj Kristus ni samo Kralj naših src, marveč je danes še mnogo bolj Kralj vsega javnega življenja! Farani in sosedje! Pridite, komur je količkaj mogoče, da skupno izpovemo našo izpoved Kristusu Kralju! — Kristus kraljuj!
Vojnik. Fantovski odsek uprizori dne 30. oktobra Jalenovo dramo »Grobovi«. Igra. je zelo lepa. Vljudno vabljeni!
Laško. Velika loterija. Odbor za gradnjo Slom-šekovega prosvetnega doma prireja veliko efektno loterijo. Glavni dobitki so: avto, motorno kolo, par volov, radijski aparat, šivalni stroj, 24 koles itd. itd. Cena srečkam 6 din. žrebanje bo 31. decembra v Laškem pod državnim nadzorstvom. Če se hočete srečni popeljati z novim avtomobilom v leto 1939, potem ne zamudite ugodne prilike in si čimprej nabavite srečke naše loterije. Pri tej loteriji vas čaka sreča. Boste videli! Poskusite!
Snoj iz Gornje Radgone. Za njegovega namestnika je bil izvoljen banski svetnik g. Alojzij Stu-hec iz Stare Nove vasi. — Dne 16. oktobra se je vršil v Negovi shod JRZ, ki je bil nov dokaz, da se naše ljudstvo z vso zavednostjo pripravlja na volitve. — V nedeljo, 23. oktobra, se je vršil shod JRZ v Križevcih pri Ljutomeru. Na vseh teh shodih je referiral kandidat g. Fran Snoj iz Gornje Radgone.
Slatina Radenci. Pričetek pouka v kmečko nadaljevalni šoli bo v petek, 11. novembra, ob 15
Izpremembe temperature
so cesto vzrok prehlada, ki prvih znakih obolenja na ima lahko za posledico dol- Aspirin tablete in na „Bayer"-gotrajno bolezen. Mislite pri jev križ, ki jamči za pristnost!
ASPIRIN
TABLETE Z 3AYERJEVIM KRIŽEM.
Oglas re£. pod S. br. «37 od 10. I. 1934.
v V. razredu narodne šole v Slatina Radencih. Predavanja iz lanskega leta se bodo nadaljevala. Predavali bodo gg. Janal Fran: kmečko knjigovodstvo in zakoni, spisje, računstvo, zdravstvo, poljedelstvo sadjarstvo; Novak Fran: vinarstvo s kletarstvom, živinoreja, živinozdravstvo; Nemec Matija: verouk; Lipovec Janko bo imel predavanja iz raznih panog. Vabljeni so vsi lanski učenci kakor tudi novi fantje, da se vpišejo v šolo dne 11. novembra. Dobrodošli so tudi starejši kmetovalci, ki lahko obiščejo le ona predavanja, ki jih zanimajo. Med tečajem in spomladi se bodo vršile praktične vaje v sadonosniku, vinogradu in drugje. Za šolske potrebščine je preskrbljeno ter je obisk popolnoma brezplačen. Pridite vsi, ki vam je do izobrazbe!
Sv. Anton na Pohorju. Ni še nas burja odnesla — nasprotno! Prav trdno smo se zasidrali na tem visokem hribu z novo cisterno ali kapnico, ki jo bomo blagoslovili kar se da slovesno v nedeljo, 30. oktobra, dopoldne. Sv. opravilo se začne ob 9, nato bo slovesnost blagoslovitve. Da imamo cisterno, se imamo v prvi vrsti zahvaliti g. banu, ki nam je nakazal lepo vsoto kot podporo, ker bi sami ne zmogli tako velike vsote v tej krizi. Iskrena hvala g. banu! Hvala pa tudi vsem posredovalcem in zlasti g. šolskemu upravitelju za vsa njegova pota in dreganja!
Konjice. V nedeljo, 30. oktobra, se vrši ustanovni občni zbor Legije koroških borcev v telovadnici deške šole v Slov. Konjicah. Člani naj se sigurno udeležijo istega. Tudi oni borci, kateri so se udeležili bojev na Koroškem, se vabijo, da se udeležijo in se včlanijo v to organizacijo.
Luče v Savinjski dolini. Tukaj smo za 35 letnico konsumnega društva odprli nov zadružni dom, ki je last konzumne zadruge. Konsumno društvo se je v dobi 35 let naravnost vzorno razvilo. Danes ima 300 rednih članov in nad dva milijona dinarjev blagovnega prometa letno. Od ustanoviteljev pred 35 leti imamo v svoji sredi samo še dva, in sicer gg. Mlekarja in Metulja. Blagoslovitev novega doma je izvršil domači g. župnik Mikolič, slovesno službo božjo je pa opravil g. p. gvardian iz Nazarja. Po blagoslovitvi doma smo imeli slavnostno zborovanje, na katerem so govorili: načelnik zadruge g. Mo-ličnik, g. župnik Mikolič, g. okrajni načelnik dr. Cigale-Mlinar, ravnatelj Zadružne zveze iz Ljubljane je pa imel slavnostni govor. Zadnji je govoril g. šolski upravitelj Kotnik iz Rečice ob Savinji. Med vso slovesnostjo je igrala domača god-ba pod vodstvom g. šolskega upravitelja Ludo-vika Mešeta. Največ zaslug za zgradbo novega doma ima g. nadgozdar Bleyer in njegova gospa. Naj bo novi dom ognjišče, ki bo s toplo ljubeznijo medsebojne pomoči ogrevalo vse za-drugarje!
Sv. Rupert nad Laškim. Dne 20. oktobra je ponoči ob dveh začel gorati mlin posestnika Obrez Ivana v Sv. Petru. Požar, ki je mlin z vso opravo in vsem mlevskim žitom popolnoma uničil, je bil brezdvomno podtaknjen od zločinske roke. Prejšnji dan je bil pri Obrezu med drugim tudi .brezposeln moški, ki se je vedel zelo predrzno in zahteval reči, ki mu jih siromašna žena ni mogla dati, ter pri odhodu zapretil: »Boš še tudi tako Okoli pohajala kot jaz!« Drugo jutro je mlin zgorel. Ker stoji na samotnem kraju, so požar opazili sosedi šele ob štirih, ko je ogenj svoje uničevalno delo že končal. — Spet se je pri nas začela brezposelna nadloga v veliki meri: po pet in še več mladih brezposelnih obhodi in nadleguje dnevno vsako hišo. Usiljenci kar zahtevajo denar in pijačo, za kruh se večinoma še zmenijo ne. Reči se mora, da so premnogi delazmožni potepuhi. Tako je pred kratkim blizu Planini (pri Le-onici) nek pekovski mojster nujno rabil pomočnika. Obrnil se je na sorodnika, ki je izučen pekov-
ske stroke, in mu ponudil 100 din tedenske plače ter dobro hrano. »Kaj pa mislite,« je odvrnil pomočnik, ki je že dr.lje časa živel od brezposelne beračije, »kaj pa mislite, da bi jas delal za tako majhno plačo, ko pa lahko brez dela dobim 300 din tedensko!« Oblast, kje si, da ščitiš ubogega poljedelca in sploh malega človeka ?! Brezposelna nadloga je javna rak-rana! Kdor noče delati, tudi naj nima pravice do hrane!
Laško. Nedelja Kristusa Kralja je naša nedelja. Dopoldne se bo naša mladina okrepčala pri obhajilni mizi s Kruhom močnih, po sv. maši se bo pa udeležila zborovanja Katoliške akcije v nadžupni dvorani. Popoldne pa nas bo presenetila s slavnostno akademijo v nadžupni dvorani. Pokažimo razumevanje za našo mladino in napolnimo dvorano dopoldne in popoldne! Bog živi!
Laško. V ponedeljek, 17. oktobra, so se zbrali v Laškem zastopniki JRZ iz vsega okraja in sklepali o kandidaturi za decembrske volitve v narodno skupščino. Izbrali so za kandidata g. prof. Bitenca iz Celja, za namestnika pa domačina g. Matevža Deželaka iz Lož, ki že dolga leta dela za gospodarski proč vit našega okraja. Zadovoljni smo, da se je g. prof. Bitenc odločil ravno za naš okraj in bomo storili vse, da bo 11. decembra izvoljen, ker vemo, da on pozna naše težnje in bo najboljši glasnik naših želja na merodajnih mestih. Prof. Bitenc je naš kandidat: ta beseda naj gre od ust do ust po vsem okraju!
Laško. V nedeljo, 30. oktobra, bo po prvem cerkvenem opravilu v ljudski šoli poučno strokovno predavanje: Gospodarska škoda, ki jo povzroča slinavka in parkljevka pri goveji živini, dalje kako isto spoznamo, kako jo preprečimo, kako se čuvamo pred njo. Predavata okrajni kmetijski referent Zupan m okrajni živinozdrav-nlk dr. Malenšek. Priporočamo kmetovalcem laške (J-G.ice, da se teh predavanj v las.no korist udeleže.
Hrastnik. Zadnja nedelja v oktobru je . posvečena Kralju vesoljstva. Po V3em svetu se bodo verniki klanjali Kristusu Kralju. Za našo delavsko dolino bo ta nedelja še nekaj posebnega. Z darovi blagih vernikov stoji danes velika cerkev nad rudniškimi rovi, katera je posvečena Kristusu "ralju. Dasi je cerkev samo na pol dodelana, pa že vzbuja občudovanje vseh obiskovalcev. Zadnjo nedeljo v oktobru bo naše cerkveno
proščenje. Kristus Kralj naj bo Kralj tudi naših delavskih 3rc. Ta praznik bomo uporabili za duhovno obnovo. V petek, soboto in nedeljo bo imel zjutraj in zvečer misijonske govore g. p. Ben-venut, ki je znan misijonar in vodja duhovnih vaj. V nedeljo bo imel slovesno sv. mašo g. stolni dekan dr. Fr. Cukala. Zvečer bo evharistična procesija z lučkami in baklami, sklepna pridiga, slovesne veoernice in posvetitev Kristusu Kralju. Odprimo te dni svoja srca evharističnemu Kralju! Pridite, blagi darovalci delavske cerkve! Pri obeh sv. mašah bomo nabirali za nove svete posode. Z darovi na veliko noč in sv. Rešnjega Telesa smo plačali novo monštranco, zdaj bomo pa nabirali še za en mašni in en obhajilni kelih Vsem bo kraljevsko povrnil Kristus Kralj.
ftOittlar §!0W. $0S|)0fl!aria
UJU ».Mi—liM.^Mmi ...,.,-	III I" |---—
Od nekdaj tako priljubljen koledar je zopet v tisku. Izšel bo ob koncu oktobra.
Pošljite takoj naročilnico!
Uprava »Slov. gospodarja« Maribor, Koroška 5
Novice iz drugih držav
Nove težkoče z razmejitvijo Slovaške in Madžarske. Po spredaj omenjenih razgovorih v Berlinu in Varšavi je sporočila češkoslovaška vlada sporazumno z avtonomnima vladama Slovaške in Podkarpatske Rusije ?.3. oktobra zvečer Madžarski nove predloge, ki bi naj služili kot podlaga za nova razmejitvena pogajanja. Madžarska vlada, je češkoslovaške predloge odklonila kot nezadostne z namenom, da bi izzvala v tem oziru odločitev štirih velesil.
Sprememba ustave za novo češkoslovaško. V novi češkoslovaški bo ostala državna oblika ista, to je demokratska parlamentarna republika z razdelitvijo državne oblasti v zakonodajno, izvršno in sc .'no. Izvršno oblast bo imel predsednik republike. Upravna oblast bo razdeljena na že tolikokrat omenjene tri avtonomne vlade z lastnimi deželnimi zbori. Narodna skupščina bo imela 200 članov, od katerih jih bo odpadlo 140 na češko in Moravsko, 50 na Slovaško in 10 na Podkarpatsko Rusijo. Poleg skupščine se bo ustanovil senat s 24 člani, v katerega po poslala vsaka avtonomna vlada po osem članov. Osrednjo vlado bodo tvorili: predsednik, podpredsednik in trije ministri za skupne državne posle (zunanje zadeve, narodna obramba in skupne finance). čeSko-moravski deželni zbor bo tvoril
i*, rtuc, 1IU,1 ........ .. .	0..1UIUUje
Dr. Joiei i.^j, j.ivj	jnuikStrstui predsed-
nik in dolgoletni sodelavec rajnega Illinke
vlado z osmimi ministri, slovaški s petimi in ru-sinski s tremi ministri. Predsednika republike bo volila narodna skupščina. Volitve bodo splošne na temelju osebne večine. Volilci bodo glasovali zp posamezne osebnosti in ne za politične stranke.
Kitajska armada v največjih stiskah. Po padcu Kantona je zašla kitajska glavna armada v največje stiske, ker ne bo mogla dobivati nobenih vojnih potrebščin. Ima še sicer na razpolago tri pota za preskrbo z vojnim materialom, a ti poti so predolgi, ker znašajo 1200 do 3000 kilometrov in sploh ne pridejo v poštev. — Japonska vojska je obkolila kitajsko prestolico Hankov in so motorizirani oddelki že vkorakali v predmestja, železniška proga v okolici Han-kova je prekinjena. Na severni obali reke Jangce so zasedli Japonci Vangpej, kateri je oddaljen od Hankova 30 km. Iz Kantona so japonske čete v naglem prodiranju vzdolž železniške proge proti Hankovu, ki bo vsak čas popolnoma v oblasti Japoncev. Vodstvo Kitajske še sicer izjavlja, da bo nadaljevalo obrambo domovine do skrajnosti, a v kako uspešno nadaljevanje vojne z zmagovitimi uspehi ne veruje nihče več.
Domače novice
Otvoritev banovinske kmetijske šole v Raki čanu. Zadnjo nedeljo je bila s slovesno blagoslovitvijo otvorjena banovinska kmetijska šola v Rakičanu pri Murski Soboti. Predslovesnost je tvorila slovesna sv. maša, katero je daroval škof dr. Ivan Tomažič v nabito polni cerkvi v Soboti. Knezoškof je imel pred sv. daritvijo cerkveni govor, v katerem je poudaril pomembnost kmečkega dela, ki edino ustvarja pravo in požrtvovalno ljubezen do rodne grude in družine. Po slovesnosti v Murski Soboti so se odpravili številni odlični gostje in med temi predvsem g. ban, v Rakičan. Nova šola je bila lepo okrašena. Pred vhodom je bil postavljen oltar, pred katerim je opravil škof blagoslovitvene obrede. Po blagoslovitvi zavoda so se podali navzoči v dvorano šole, kjer je pozdravil ravnatelj šole g. inž. Mikuž bana dr. Natlačena, škofa dr. Tomažiča, okrajne načelnike iz Ljutomera, Lendave ter Murske Sobote, oba poslanca in banske svetnike, kanonika Weixla od Sv. Križa, domačo duhovščino in kmetijske strokovnjake z banovine. G. ravnatelj je nato naprosil g. bana, na^ otvori šolo, v ka'eri se bo vzgajal kmečki naraščaj Slovenske Krajine. G. ban je v izrečenem govoru orisal razvoj Slovenske Krajine in je želel ob koncu, da bi narašf**»j, kj bo prišel i? te šole, ljubil svojo zemljo in pdstal trden steber slovenske domovine in vse ipgoslovanske države. Z navdušeno odobravam gjbvorom g. bana je bila pomenljiv." slovesnost končana.
Maribor — Cerkev presv. Rešnjega Telesa. Cerkev presv. Rešnjega Telesa v magdalenskem predmestju v Mariboru je dogotovljena. Stavba napravi s svojo lično fasado jako iep vtis. še lepša obeta biti notranjost. Taka lična cerkev ne bi bila popolna, če ne bi imela tudi zvona. Zato se je cerkveni odbor odločil, da ga nabavi. Prve zneske so že prispevali nekateri dobrotniki, ki jim bodo gotovo sledili posnemovalci. Zvon bo blagoslovil na praznik Kristusa Kralja, 30. oktobra, ob štirih popoldne zastopnik prevzv. g. škofa. Boter zvona bo mariborski župan-g. dr. Al. Juvan. Slavnost se vrši v novi cerkvi. Na sporedu so pevske točke s spremlianjem godbe, govori. blagoslovilni obred. Verniki ste vabljeni k tej lepi slovesnosti.
Spominska sve tost v Žalcu. Pon- no se je morala p^IožUi žalska spominska svečanost in z njo združena spominska razstava zaradi po-
Jl ¿¡A
mm*
iffipt*
Aiovi zadružni dom v Lučah v Savinjski dolini
greba tlagopo1 '--ga kneza Arsena na nedeljo, 30. oktobra, ko se bo vršila proslava stoletnice rojstva Jrne , Hausenbichlerja z odkritjem njegove t '»omin^v- rtešče v celotnem že dvakrat objavljenem sporedu.
Krvav; dejanje iz ljubosumnosti. Z zabodljajem v trebuh je bil prepeljan v celjsko bolnišnico 22 letni posestnikov sin Martin Kova&ič iz Ce-rovca pri Šmarju. Zav" denemu ni bilo več pomoči in je izdihnil Krvavo dejanje je ikrivil iz ljubosumnost' že aretirani Jožef Z., in sicer v sobot j, 22. ektob™, žrtf ~iičina je bil priljubljen fa: '. in je njegova nenadna smrt zelo potrla predvseiu do-n— če ter vse, kateri so ga poznali.
Naši rajni
Radvanje pri Mariboru. Umrla je pred kratkim ugledna in skrbna žena Ana Verdonik v 76. letu starosti. Bila je 40 let zvesta naročnica »Slov. gospodarja«. Vsem znancem in prijateljem jo priporočamo v toplo molitev, sorodmkom pa izrekamo naše sožalje! Naj počiva v miru!
Ljutomer. Tukaj je umrla 23. oktobra blaga in spoštovana gospa Jožefa Razlag, soproga lončarja in posestnika ter mati pisateljice gospodične Vike. Naj počiva v miru — žalujočim pa naše sožalje!
Iz naših društev
Kamilica pri Mariboru. Slov. katol. izobraževalno društvo vprizori v nedeljo, 30. oktobra, ob treh popoldne v cerkveni dvorani lepo štiride-jansko igro »Zloba in zvestoba«. Prijatelji lepe igre, pridite pogledat!
Hoče. ^retekio nedeljo so nam pripravili naši igralci zopet s svojo izvrstno uprizoritvijo igre >; Stric v toplicah« prav lep večer. Posebno pa smo tudi občudovali mlade tamburaše, ki so prvikrat nastopili in 3e prav dobro odrezali. Sami so si oskrbeli tamburaškega vodjo pekovskega mojstra g. Kajniha, ki je znal drobne prste tako izuriti, da je bilo veselje jih poslušati. Le s ko-rajžo in požrtvovalnostjo naprej!
Cirkovce pri Ptuiu. V nedeljo, 23. oktobra, se je ponovila na našem odru prelepa igra »črna žena«. Na r>rvi pogled bi človek ne prisodil, ko-
Malypetei, p dsednik češkoslovaške poslanske zbornice, bi naj postal naslednik dr. Beneša
Japonci bombardirajo iz zraka Kanton. Na sliki vidimo prevoz kitajskih ranjcncev.
Pri zlati žili, bolečinah v ¡irižu, zastoju krvo-toka jeter in nezadostnem izločevanju iz žolča,
. nastalih zaradi zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro prenesejo tudi pri večkratni porabi. (Ogl. reg. S. br. 30.474/35.)	1138
Velja od 3. oktobra 1938 Vozni red v lepi žepni izdaji stane samo 2 Din (po pošti je poslati naprej Din 2.50 v znamkah). Preprodajalci dobijo primeren popust. Naročila sprejema: TISKARNA SV. CIRILA. MARIBOR.
liko zmožnosti tiči v podeželskih diletantih. Tista nepriučena pristnost v podajanju čustvenosti pač karakterizira popolnega, naravnega človeka. Ko bi naš oder razpolagal še s primernim, današnjim razmeram odgovarjajočim pozoriščem, kakor razpolaga z igralskimi močmi, bi pač bil v ponos vsej okolici. Hočem biti skromen pa odkritosrčen, ker nisem poklicen kritik, vendar moram poudariti, da je naša mladina, zlasti v tem delu Dravskega polja, močen steber narodne zgradbe. Malo več poguma treba, zmožnosti so dane, a vkljub pomanjkanju časa za narodno-prosvetno izobraževanje bi se lahko dosegli krasni uspehi v tem pogledu.
Velika Nedelja. V nedeljo, 30. oktobra, ponovijo v križniški dvorani igralci Kat. izobraževalnega društva »Mir« igro »župnik iz cvetočega vinograda«. Začetek ob treh popoldne. Pridite, ne bo vam žal!
Sv. Jurij ob juž. žel. Po letnem oddihu otvar-ja Prosvetno društvo zimsko sezono z igro »Sul-
Hčerka znamenitega rajnega ameriškega iznaj-ditelja Edisona se je posvetila politiki
tanova hčerka in dobri vrtnar«. Igra se bo vršila | z raznimi dodatnimi točkami v nedeljo, 30. oktobra, v dvorani Katoliškega društva. Ker je to prva igra v jeseni, vabimo k obilni udeležbi!
Dopisi
Vuzenica. Pred tedni je pričel kamnolom na znanem špalirjevem posestvu v Dravčah pri Vu-zenici z novim delom. Toda že 22. oktobra sta se v kamnolomu ponesrečila podjetnik Avguštin Mirko in njegov tovariš. Polnila sta 2 m globoko luknjo s smodnikom, pri čemer sta z železom, s katerim sta luknjo zabijala, povzročila iskro, na kar je nastala eksplozija. G. Avguština so potegnili iz kamenja vsega razmesarjenega. Ima dvakrat zlomljeno desno roko, prerezano čelo in ranjeno oko. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Njegov tovariš je manj poškodovan.
Sv. Jurij ob juž. žel. Kmečka zveza in Prosvetno društvo sta sklenila, da priredita in vpeljeta stalna predavanja, ki se vršijo v dvorani Katoliškega doma vsako drugo nedeljo. Do sedaj so bila štiri predavanja. Občinstvo opozarjamo, da se z obilno udeležbo zahvali prirediteljem, saj so predavanja izbrana ter morejo in morajo zanimati vsakega, ki mu je mar izobrazba in gospodarski napredek. Naslednje predavanje bo v nedeljo, dne 6. novembra. Ne pozabite!
Ogljene ščetke
Dobavlja najhitreje za vse vrste električnih strojev in aparatov
Domača tvrlka
IVAN PASPA I SINOVI
Zagreb I. Pretinac 60.
Sladka gora pri Šmarju. V nedeljo, 30. oktobra, ob treh popoldne se vrši v šoli proslava 20 letnice obstoja Jugoslavije. Na sporedu je govor, deklamacije, petje narodnih pesmi in ljudska veseloigra v treh dejanjih: »Micka, premisli si« ali »Boter zmeda«. Obiščite to proslavo v obilnem številu!
2000 let staro egiptovsko mumijo odpirajo
V Parizu bodo odkrili velikanski spomenik materam
Kemal Ataturk, predsednik nove Turčije, je zadnje dni resno obolel, vendar se njegova bolezen stalno boljša in zaenkrat ni nevarnosti, da bi umrl
Kmečka trgovina
nju prvi živinski sejem 17. oktobra. Cene so bile sledeče: voli 6.25, 5.75 in 5 din, telice 6.25, 5.75 in 5 din, krave 5.50, 5 in 4.50 din, teleta 8 in 7 din. — Ljubljana: voli 6, 5.50 in 4.50 din, telice 6, 5.50 in 4.50 din, krave 5.50, 4 in 2.50—3 din, teleta 8 in 7 din. — Rajhenburg: voli 5—6 din, krave 3.50—4 din, junci in junice 4—4.50 din. — št. Vid pri Stični: voli 5.50 din, teleta 7—8 din, krave plemenske 4 din, klavne 3 din, telice plemenske 4, klavne 5 din, biki 3.50—5 din.
Sejem plemenske živine v Mengšu
Na sejem je bilo pripeljanih 28 plemenskih bikov v starosti od enega do dveh let. Ocenjevalna komisija jih je ocenila in določila po sledečih cenah: odlično X Trste kg žive teže 10 din, prav dobre I. vrste kg žive teže 9—10 din, II. vrste kg po 7.5©—9 din, III. vrste 6—7.50 din. Za prvovrstne živali je bilo živahno zanimanje in so jih pokupile živinorejske zadruge. Od lanskega sejma se je pokazal razveseljiv napredek tako v kakovosti živali in v zanimanju živinorejcev.
Svinje
Ostra zapora po slinavki in parkljevki okuženih okrajev je povzročila tudi v trgovini s svinjami čuden položaj. Mariborski svinjski sejem se že par mesecev ne vrši, dasi je bil za svinjsko trgovino in cene najmerodajnejši. Samo v Ptuju še imajo redne svinjske sejme. Zaradi pomanjkanja sejmov se je zelo dvignila cena mladim svinjam za rejo, ki jih kupujejo po mestih mali ljudje, da jih čez zimo spitajo. Ti mali rejci po mestih so pri nas najvažnejši odjemalci rejnih svinj; do-sedaj so jih kupovali na sejmih, zlasti v Mariboru, sedaj pa so navezani samo na to, kar jim svinjerejci pripeljejo na dom. Cene taltih mladih rejnih svinj so sedaj izredno visoke. — Na ptujskem svinjskem sejmu so se prodajali prasci 6 do 12 tednov stari po 85 do 150 din komad, pršu-tarji 7.50— din kg žive teže, debele svinje 8.50, plemenske 7—7.25 din. — Na Gorenjskem so špe-harji po 10, pršutarji po 8—9.50 din kg žive teže, 7—8 tednov stari prasoi 140—250 din. — Na Dolenjskem se prodajajo špeharii po 8, pršutarji pa po 7 din ker žive teže, v Ljubljani pa so debele svinje po 9.50, suhe pa po 8 din.
Surove kože, ovčja volna
Goveje surove kože se prodajajo po 8—10 din, telečje po 11 din in svinjske po 4—8 din za 1 kg.
Tržne cene v Maribora
Na trgu v soboto, 22. oktobra, so «imeli pridelki in jestvine sledeče cene: Meso: govedina 6 do 12 din goveje salo 15—16, svinjsko meso 13—15, slanina 14—15, jetra 8—10, rebrca 10—12, zajec 13—17 din za kg. — Zelenjava: krompir kg 0.60—1.25 din, čebula 2—4, česen 4—7, kislo zelje 3, kisla repa 2, hren 8—9, paradižnik 4 din, zelje komad 0.50—2 din, 2—3 komade repe 1, kumaree komad 0.50—1, 8—15 komadov zelene paprike 1 din, karfijola 1—7, ohrovt 0.50—1.50, zelena 0.50—2.50, buča 0.50—2, šopek peteršilja 0.50—1, glavnata solata komad 0.50—1.50, endi-vija komad 0.25—1 din, kup motovilca, radiča, špinače in fižola v stročju 1 din, por komad 0.25 do 1 din, kup vrtnega korenja 0.50—1 din, 2—3 kolerabe 1 din. — Sadje: jabolka 2—6 din, hruške 5—8, suhe slive 12 din, breskve 8, grozdje 3—8, celi orehi 10, luščeni 32, kostanj 3—4 din za kg, liter 2 din, pečeni kostanj liter -6 din. — žito: pšenica 1.75, rž 1.50, ječmen 1.25—1.50, koruza 1.50 din, oves 1 din, proso 1.25—1.50 din, ajda 1.25 din, fižol 2—3 din za 1 kg. — Mlečni izdelki: smetana 10 din kg, mleko liter 1.150 do 2 din, surovo maslo kg 24, čajno 28—32 din, dočami sir 10 din kg, jajce 0.70—1.25 din. — Perutnina: kokoš 18—25 din, par piščancev 20—50 din, gos 30—40 din, puran 30—60 din, raca 12—18 din.
♦
Tržne cene v Ljubljani
Za primerjavo s tržnimi cenami v štajerskih mestih navajamo tudi tržne cene z ljubljanskega trga. Sadje: jabolka 2—6 din, hruške 6—12 din, češplje 4—6 din, grozdje 3—M din, suhe hruške 6 din, kostanj 1—2 din, orehi 8 din, luščeni 24 do 28 din za 1 kg. — Mleko in mlečni izdelki: mleko 1 liter 2—2.50 din, surovo maslo lkg 22 do 28 din, čajno 32—36, kuhano maslo 2£—30, bohinjski sir 26, sirček 6, polementalec 26, tra-pist 18—26 din kg, jajce 0.90—1.15 din. — Zelenjava: glavnata solata 1 kg 3—4 din, endivija 3, motovileč merica 1—1.50 din, cvetača 3, zelje 0.30 do 0.50, kislo zelje 2,o0—3, ohrovt 0.75—1, karfi-jola 3, kolerabe 1, špinača 2.50—3, paradižniki 5—6, kumare 4, bučke 2, konoplja 8—10, laneno seme 6—8, stročji fižol 3—4, luščen 3—4, čebula 2.50—3, por 1, češenj 5—8, krompir 0.75—1. repa 0.50, kisla repa 2—2.50, jurčki 12—15, lisičke 1 liter 1 din, «ivke 2, korenje 1 kg 2 din, peteršilj 3, zelena paprika 4—5, zelenjava za juho 2 din.
Razgovori z našimi naročniki
Zopet važna trgovinska pogajanja z inozemstvom
Naša vlada se neumorno trudi, da bi našla za naše poljske pridelke, za živino in les ter za radarske proizvode čim več odjemalcev v inozemstvu, dosedanje trgovske stike z inozemskimi državami pa bi izboljšala. V ta namen se je sestala v Beogradu jugoslovansko-nemška komisija, ki, proučuje medsebojno izvozno trgovino obeh držav ter skuša najti pota, da bi se ti trgovski stiki še poglobili in izboljšali, še ta mesec se bo sestal v Rimu mešani jugoslovansko-italijanski odbor, ki bo pregledal sedanje stanje trgovine med obema 'državama. Končno pa se bodo pričela prihodnji mesec jugoslovansko-madžarska trgovinska pogajanja, pri katerih se bo razpravljalo o izboljšanju našega izvoza na Madžarsko. Za naše slovenske kraje bi bilo važno predvsem izboljšanje našega lesnega izvoza.
Izvoz konj iz Slovenije
Zadnji dve leti se je izvozilo veliko konj iz Slovenije, kar je povzročilo dvig konjskih cen ter je napravilo konjerejo zopet dobičkanoeno. Posledica tega je večje zanimanje za rejo dobrih konj pri naših kmetovalcih, kar zopet pospešuje država, ki bo poleg kobilarne v Ponovičah ustanovila v kratkem še veliko žrebčarno na Štajerskem, najbrž pri Pragerskem.
V letu 1937 je bilo skozi obmejne veterinarske postaje v Sloveniji izvoženih konj: v Avstrijo 155 žrebcev, 140 kobil in 286 mrzlokrvnih konj-kri-žancev. V Nemčijo 8 kbil. V Italijo 27 kobil in 26 konj. V Avstrijo je bilo izvoženih tudi 559 klavnih konj. V času od 1. januarja 1938 do dne 30. septerr^ra 3938 je bilo skozi slovenske obmejne postaje izvoženih v Avstrijo 56 žrebcev, 95 kobil in 238 mrzlokrvnih konj-križancev. Poleg tega je bilo v Avstrijo izvoženih še 83 klavnih konj. V tem izkazu niso upoštevani konji, ki se prodajajo posebno iz štajerskih okrajev v ča-kovec in Prelog. Ta dva kraja sta glavna izvozna centra za izvoz mrzlokrvnih konj v inozemstvo.
Vino
Trgatev je sedaj končana po vsej Sloveniji. Oni vinogradniki, ki so čakali do zadnjega, so dosegli izboren rezultat: njihovi mošti imajo 24—25 stopinj sladkorja. Povprečno pač ima letošnji pridelek 18 stopinj, kar je vsekakor lepo. Po količini imamo letos boljšo srednjo letino, vsekakor pa za 100% boljšo od lanske. Trgovina z vinskimi mošti se že lepo razvija. V prednosti so seveda vinogradniki, ki so pozno brali. Dobri mošti se prodajajo sedaj že po 5—-6 din liter. Starega vina se sedaj skoraj že ne dobi, pa je tudi povpraševanje manjše, kakor je bilo pred trgatvijo. Dobro je za naše vinogradnike, ker ima novo vino tudi v Banatu in Dalmaciji razmeroma visoko ceno.
Hmelj
Naše hmeljarje bo zanimal sedaj položaj hmeljarstva na češkem. Po novi razmejitvi je pripadlo Nemčiji veliko hmeljskih nasadov, med njimi znana okoliša Ustek in polovica žatca. češka je imela poprej 11.385 ha hmeljskih nasodov ter je pridelala 120.000 stotov hmelja, po novi razmejitvi pa bo imela še 5000 ha s pridelkom 50.000 stotov.
Na našem hmeljskem tržišču je trajalo živahno Zanimanje in povpraševanje za naš letošnji pridelek tudi v preteklem tednu nespremenjeno dalje in je ponovno prišlo do večjih zaključkov. Cene so se nadalje učvrstile ter se je za boljše in najboljše blago splošno plačevalo 30—31 din za kg, izjemoma pa tudi že nekaj več. Sicer pa so se zaloge v prvf roki že zelo skrčile in bodo znašale le še nekaj sto stotov.
Goveja živina
Slinavka in parkljevka, ki je začela že pone-havati, je zadnje dni zopet nastopila v nekaterih dosedaj neokuženih krajih. Posledica so zopet no-¡ve sejmske zapore in nove strogo odredbe, ki pa vendar popolnoma ne zaležejo, ker se jih kmetovalci ne držijo. Pravijo, da bo šele huda zima s Snegom zatrla to usodno kugo, ki je povzročila hašim živinorejcem toliko zla. Zaradi tega je Studi težko določati sedaj pravilne živinske cene, ker v celih okrajih nI sejmov. Po zadnjih sejm-fckih in uradnih poročilih so bile cene sledeče: Kranj, Po prestanku živinske kuge je bil v Kra-
Vprašanja in odgovori
Polovična vožnja za povratek iz Nemčije. I.
Horvat. Delate v Nemčiji in vprašate, ali bi mogli doseči 50% popust pri vožnji domov. — žal tak popust ni predviden niti dosegljiv. Pač pa se more dobiti pri nakupa voznih kart od nemškega »Reisebireauja« diriktno do doma okrog 40% popusta. — Rabljeni 'fotografski aparat lahko prinesete s seboj; vzeli Vam ga na meji ne bodo in skoro gotovo Vami tudi carine ne bo treba plačati.
Kupec noče prevzeti kupljenega vina. J. K. K.
Prodali ste dva soda ■ vina. Kupec Vam je dal aro, soda zapečatil in obljubil v 14 dneh odpeljati. Sedaj se pa izgovarja, češ, da vina ne more »vzeti«. Vprašate, kaj Vam je storiti. — Kupec očividno nima upravičenega razloga za odstop od že sklenjene kupoprodajne pogodbe. Ako kupec pogodbe noče izpolniti, smete obdržati sprejeto aro. Ako se pa s tem nočete zadovoljiti, smete zahtevati: a) izpolnitev pogodbe in povračilo škode zaradi neizpolnitve ali b) izjaviti, določivši kupcu primeren rok za naknadno izpolnitev, da odstopite od pogodbe. Odstop od pogodbe pa Vam ne krati pravice na povračilo škode, povzročene s tem, ker pogodba po krivdi kupca rti izpolnjena.
Občina zaukazuje razširjenje in poglobitev .jarka. š Z. Med Vašim in sosedovim zemljiščem leži mal jarek, ki je v vajini lasti, ki v mapi ni vrisan, od katerega plačujete davek, katerega sicer čistite, nočete ga pa razširiti in poglobiti, ker bi to bilo »nevarno pri delu«. Vprašate, ali ima občina pravico, odrediti Vam, kako širok in globok mora bit" ta jarek? — Občina ima sicer to pravico — t" tU glede jarkov, ki so zasebna last — a le v zaščito kakih interesov (da se prepreči zamočvirjenje kakega zemljišča, omogoči
— Ovčja volna neoprana je po 24—26 din, opra na pa po 34—36 din za 1 kg.
odtok in podobno). Vsekakor Vam je prosta pravica pritožbe na okrajno načelstvo, ako menite, da odredbe občine niso utemeljene.
Skopljen bik obolel — odškodnina? Koroško. Vaš sin je gnal bika, ki ste ga uporabljali samo za vožnje, brez Vaše vednosti na premovanje, odnosno pregled. Bik je bil spoznan za nesposobnega in takoj kastriran, čeprav se je sin temu upiral. Bik je sedaj bolan, ne more delati in domnevate, da ne bo več tako dober kot je bil. Vprašate, ali ste upravičeni zahtevati odškodnino. — Zakon o pospeševanju živinoreje določa, da se morajo moške živali, ki jih oceni komisija kot nesposobne za pleme, skopiti ob državnih stroških, in sicer praviloma takoj po pregledu. Izjema velja le za mlade živali, glede katerih odredi ocenjevalni odbor, da jih je prihodnje leto zopet prignati h komisiji na pregled. — Po kastraciji se bik teden ali dva res nekam slabše počuti, potem pa se zopet popravi in lahko opravlja vsa dela in vožnje kot poprej. Ne zdi se nam verjetno, da bi poslabšano stanje — ako traja že dalj časa — izviralo od kastracije. Odškodnino bi mogli zahtevati od dotičnega veterinarja in države (tožbo bi bilo vložiti v devetih .mesecih zoper oba) le, ako bi dokazali veterinarju, da je kastracijo opravil nestrokovnjaško. To pa ni verjetno, odnosno bi se Vam pač težko posrečilo dokazati.
Posojilo proti nizkim obrestim. L. F. Ste brez premoženja, imate le priložnostni zaslužek, potom ženitve pa se Vam obeta stalni zaslužek in stanovanje. Potrebujete pa v navedeno svrho tri do šest tisoč dinarjev in vprašate, kje bi jih mogli dobiti proti 3—4% obrestim in povračilu v roku treh do štirih let. — žal nam ni znano, kdo bi Vam mogel, odnosno hotel dati posojilo ped takimi pogoji.	•
Jamstvo staršev za škodo, prizadejano od mladoletnih otrok. K. L. Od 17 letnega fanta ste kupih dvokolo, glede katerega se je pozneje izkazalo, da ga je fant ukradel. Morali ste kolo izročiti pravemu lastniku in trpite 600 din škode, kolikor ste plačali fantu. Njegov oče je drž. uslužbenec, mati pa posestnica in vprašate, ali bi lahko od njiju zahtevali povračilo škode, kajti fant nima ničesar. — Starši ne jamčijo za navedeno škodo, razen, ako bi se jim moglo dokazati kako sokrivdo. — Fanta lahko ovadite zaradi prevare ter se kazenskemu postopanju pridružite kot zasebni udeleženec z zneskom 600 din, odnosno kolikor Vam je fant prizadjal škode. Lahko ga pa tudi pred civilnim sodiščem tožite (na roke očeta) na plačilo odškodnine. Temeljem civilne 3odbe ali odškodninskega dekreta (kaz. sodišča) lahko skozi 30 let predlagate zoper fanta izvršbo; v tem času je upanje, da bo imel kaj rubljive imovine.
Skrajšan rok za pastorka. T. I. O. 76. Svojemu pastorku bi radi izprosili skrajšan rok vojaške službe, ker ste Vi in Vaša žena pri slabem zdravju in ne moreta delati, odnosno zaslužiti; stari ste 54 let, žena 51, posestva nimata. — V zakonu ni določeno, da veljajo skrajšani roki le za posestniške sinove. Zato poskusite s prošnjo, ki jo je nasloviti na pristojno vojaško okrožje, kolkovati z 10 din, priložiti 20 dinarski kolek in rodbinsko polo (nekolkovano). Navajati morate, da je pastorek vzdrževal ali vsaj pomagal vzdrževati svojo mater, Vašo ženo, da ona (mati) sama zaradi bolezni ni sposobna za delo, odnosno za zaslužek, da ste tudi Vi bolan in za delo nesposoben. Ako bo vojaški^'zdravnik ugotovil, da je mati in da ste tudi Vi za delo nesposobni in ako bo občina potrdila, da je sin res vzdrževal svojo mater, smete upati, da mu skrajšajo rok.
Prenos rabljenega dvokolesa in gramofona čez oiejo. J. H. V inozemstvu, kjer delate, ste si kupili že rabljeno dvokolo in dobili podarjen star gramofon. Vprašate, ali boste lahko ta predmeta prinesli s seboj čez mejo, ne da bi Vam bilo treba plačati carino. — Ne obstoje točni predpisi o tem, koliko časa mora biti naš državljan v inozemstvu, da sme ob povratku prinesti s seboj rabljene, carini podvržene predmete, brez plačila carine. Kolikor smo informirala, naši carinski organi sezonskim delavcem ne delajo sitnosti in ne zahtevajo plačila carine. — Našim naročnikom odgovarjamo brezplačno.
Stroški pravde, izgubljene zaradi manjkajočih pooblastil. J. K. Pri zapuščinski razpravi ste se zavezali izterjati dedščino za vseh pet dedičev. Ko dolžnik dedščin ni hotel plačati, ste stvar predali odvetniku v izterjavo. Odvetnik je vložil tožbo, jo je pa zgubil, ker si ni oskrbel pooblastila od vseh dedičev, marveč le od Vas; tudi pri-ziv je bil zavrnjen. Odvetnik je izjavil, da bo že sam trpel stroške. Toženi dolžnik je pa tudi najel odvetnika in le-ta zahteva od Vas plačilo pravdnih stroškov. Vprašate, ali jih morate res Vi trpeti. — Ako ste svojemu odvetniku ves de-
janski stan pravilno popisali in on ni v tožbi navedel, da ste Vi upravičeni izterjati dedne deleže vseh peterih dedičev, odnosno je tožil na plačilo vseh dednih deležev, ne da bi si oskrbel pravdna pooblastila vseh dedičev, Vam je odgovoren za vso škodo; ne sme Vam zaračunati nikakih stroškov in mora Vam povrniti tiste stroške nasprotnikovega odvetnika, kojih plačilo Vam je bilo naloženo v izgubljeni pravdi. Vi morate navedene stroške vsekakor plačati nasprotnikovemu odvetniku, ker bi zoper Vas sicer lahko predlagal izvršbo. Ako Vam jih Vaš odvetnik ne bo zlepega vrnil, ga boste morali pač tožiti na povračilo.
Pritegnitev očima k plačilu stroškov izbrisa hipoteke. A. ž. Ob sklenitvi izročilne pogodbe se je mati-izročiteljica zavezala plačati stroške svo-ječasnega izbrisa zastavne pravice, ki je bila vknjižena na izročenem posestvu v zavarovanje od Vas delno prevzetega dolga. Sedaj ste izbris dosegli potom odvetnika, katerega ste sami najeli, zaradi česar ste bili obsojeni na plačilo njegovih stroškov in nagrade. Vprašate, ali bi se dalo očima pritegniti k plačilu navedenih stroškov izbrisa, češ, ker je »on pritegnil mater, da je dovolila vknjižbo tam, kjer je bila sama posestnica«. —■ Navedeni razlog nam ni povsem razumljiv. Vsekakor pa v opisanem dejanskem stanu m najti razloga, iz katerega bi se dalo očima prisiliti k plačilu zbrisnih stroškov, katere je prevzela le mati, bivša lastnica, izročenega posestva. Morali se boste pač držati le matere, mati pa naj sama skuša dobita od očima (svojega moža) potrebni denar.
Spor glede plačila prevzetega, zaščitenega dolga. A. ž. Ko ste 2. aprila 1936 prodali del svojega posestva, se je kupec zavezal plačati 3000 din Vašega dolga pri posojilnici in se je ta znesek vračunal, odnosno odštel od kupnine. Ker Vam pritiče zaščita kot kmetu, Vam je bil dolg znižan in razdeljen na 12 anuitet. PAB terja za plačilo Vas. Kupec bi rad pod Vašim imenom plačal anuitete, Vi pa bi radi od njega izterjali 3000 din in anuitete sami plačali. — Ker je bila uredba o likvidaciji kmetskih dolgov izdana v prid kmetom-dolžnikom in se je 3000 din odštelo od kupnine, pride znižanje dolga v prid Vam in ne kupcu-prevzemniku. Od kupca sicer niste upravičeni zahtevati takojšnjega plačila 3000 din, pač pa smete zahtevati tisti znesek, za katerega je bila glavnica in eventualne obresti znižane. Anuitete pa naj plačuje kupec-prevzemnik kar neposredno (z Vašimi položnicami) PAB. — Opozorite kupca, da ako bi PAB zvedela, da je on prevzel plačilo omenjenih 3000 din že 2. aprila 1936, lahko banka doseže odvzem zaščite za ta znesek in bi moral potem kupec kot prevzemnik plačati takoj ves dolg brez znižbe in brez dobrote obrokov. Seveda pa bi v tem primeru tudi Vi ničesar ne dobili. Zaradi tega je pameten sporazum med vama za oba koristen. Spomnita se na pregovor: Kjer se tepeta dva, tretji dobiček ima.
Kdor drugemu jamo koplje...
Našim malčkom
Matfažek	42
Junaškega Slovenca povest v slikah
Prispeli so v samotno vas. Nihče se ni zmenil zanje. Ljudje so bili vajeni postopa-čev in beračev vseh vrst.
Gizdalin opazi na sprehodu »lepo priliko« in
Pred vrati neke hiše pa je sedel bradat možakar v težkem romarskem plašču. Da, na prvi pogled so videli, da je romar iz daljnih dežel, ki se vrača iz Rima.
(Dalje prihodnjič)
razvedril spremljevalko si privošči neumno
šalo. Skoči na desko in pes je v velikem loku
(Jv - -	4
padel, v umazano mlako. Toda pes se je hitro
izkobacal iz umazane kopeli in se po pasji navadi dobro otresel. Gospodična se je zbala za svojo lepo obleko, skočila je vstran, pri tem pa zadela ob
gospodiča, ki je zaradi zapreke štrbunknil v »dišečo« kopel. — Ali vidite psa, kako zadovoljno gleda onega, ki je njemu kopal jamo ...
Ukradena nevesta
Reimmichlova povest podomačena	4
Bil je izvrsten smučar — saj je pol vojske prebil pri »planincih« na smučih — in v vsem okraju mu je bil le eden kos: Tonč. Enkrat pa se je Hanzeju pri tekmah le posrečilo, da je, ko so na Homu tekmovali, prehitel Tonča za dve minuti. Odtlej ga je Tonč hudo po strani gledal in, kjer je le mogel, ga je zasledoval, da mu prekriža pot.
Še bolj navzkriž sta si prišla, ko ga je Tonč videl, da zahaja k Žnidarju. Hanzeju so že kar od začetka obtičale oči na Leji. Ko pa jo je zbliza spoznal, je pri sebi sklenil: Ta ali nobena! Če me ta noče, se nikoli ne bom oženil...
Zdaj pa sta bila z Lejo tik pred ženitvijo.
Tisto jutro potem, ko sta se Leja in Tonč srečala gor v lesu, je mahal Hanzej od svoje bajte dol proti vasi. Bil je postaven fant, okrogloličen in zdravega obraza, pod nosom je imel svetlorjave brčice. Oblečen je bil po lovsko, za klobukom pa se mu je vihal dvojen krivec. Bil je tako mladostnega videza, da bi mu nihče ne bil prisodil njegovih tridesetih let.
Ko je stopil čez prelog, je pod leso zagledal Lejo, svojo nevesto. Bila je bleda kakor smrt, oči so ji bile rdeče in vsa se je tresla.
»Leja, ti?« se je prestrašil. »Za božjo voljo, ali si bolna?«
Usta so se ji skremžila in napol z jokom je dejala:
»Kaj, ko bi bila le bolna!«
»Kaj pa ti je za sveto Kriščevo voljo? Govori vendar, Leja!«
»Z ženitvijo ne bo nič, Hanzej, nisem te vredna.«
»Ne bodi no otročja! Ali se ti je ponoči kaj hudega sanjalo?«
»Hanzej, že davno bi ti bila morala nekaj povedati, pa si nisem upala.«
»Meni 'ahko vse poveš. Če pa je kaj takega, da ti je nerodno, nič ne de, če mi tudi zamolčiš. Zaradi tega te ne bom nič manj rad imel.«
»Ne, ti moraš to vedeti. Storila sem nekaj zelo zelo hudega ... Veš ... jaz ... veš ... ubila sem ...«
Hanzej se je zdrznil, koj nato se je glasno zasmejal :
»Ubila? Kuro? Kaj? — Leja, saj si bila vedno pametno dekle in se tudi zdaj ne boš vdala takim zmešanim mislim.«
»To niso zmešane misli — vse je res — res je — jaz sem jo ubila.«
»Koga pa?«
Skočila je pokonci, stopila čisto tesno k njemu in mu zašepetala nekaj na uho. Tedajci ga je spre-: letelo, prebledel je in nabral obrvi. Izpod hriba so se začuli ljudje.
»Leja, nekdo prihaja,« je dejal. »V hišo morava, tam se lahko zmeniva.«
»Tam je tvoja sestra.«
»Tina je šla v cerkev in prej ko v poldrugi uri se ne vrne.«	.
»Ali pa smeva biti midva sama v hiši?«
»Drugega kraja ne vem, da bi se mogla v miru pogovoriti. Toliko časti in poštenja pa tudi imava, da ne bova ničesar storila, česar ne bi smel vsakdo videti... Pojdi!«
Stopil je hlastno nazaj proti domu. Dekle je švignilo na njegovo stran, sunkoma so ji prihajale besede z jezika, šepetala jih je kakor pri spovedi in še preden sta prišla do praga, mu je vse povedala.
Hanzej je naglo odklenil duri in jih od znotraj zopet zaklenil. Stopila sta v sobo in sedla vsak na drugi konec mize. Leja se je z lahti naslonila na mizo, z obema rokama si je zakrila obraz in je tiho ihtela. Nekaj časa je tako minulo, potem je dejal Hanzej nežno in sočutno:
»Leja, pomiri se in nikar si ne delaj težkega srca! Po vsem tem, kar si mi povedala, tvoja krivda ne more biti velika. Bog ^e usmiljen.«
»Spovedala sem se in sem obujala strašen kes,«, je dekle ihtelo. »O tem ne dvomim, da mi je Bog odpustil. Saj vem, da je Bog neskončno usmiljen. Ali ljudje mi ne bodo odpustili.«
»Jaz ti odpuščam, če ti je res kaj odpustiti.«
»Da, ali vsakobart se boš zgrozil, kadar se boš tega spomnil, zaničeval me boš; saj me ne moreš več rad imeti.«
»Zaradi tega, kar se je zgodilo, se moja ljubezen še za trohico ni zmanjšala; nasprotno — še rajši te imam zdaj, ker se mi smiliš, ti moj ubogi deklic.«
»Torej bi me kljub mojemu grehu hotel vzeti?«
»Seveda! Še na misel naj ti ne pride kaj drugega! Ti si moja sreča, moje vse na svetu.«
Dekletu so se oči od radosti zasvetile.
»Ljubi, ljubi, dobri moj —!« je vzkliknila.
Koj nato so jo spet oblile solze. Hanzej pa jo je tolažil:
»Pamet si posodi, Leja! Kar se je zgodilo, je minulo; n ti ne jaz ne bova nikoli več o tem govorila. Še misliti nočeva več na to. Naj ostane najina skrivnost in pokopijiva jo!«
»Q moj Bog, ko bi bila skrivnost!« je dekle zastokajo.
»Ali ve kdo kaj?«
»Da, Tonč Urbane, ta ti povsodi tam voha, kjer ga treba ni; ta je vse videl in čul.«
»Tonč? Ta!! Čakaj, posvetil mu bom, da si bo enkrat za vselej zapomnil!«
»Hanzej, za sveto voljo, nikar! Ne imej s tem človekom opravka! Zahrbten je in še tebe bo. Mene ima v pesti.«
Zdaj mu je Leja povedala, kako je bilo sinoči, ko sta se pri kapelici srečala s Tončem, in kaj ji je zagrozil. Hanzej je kar škripal z zobmi, planil pokonci in divjal po hiši kakor ujeta zver. Pri srcu ga je strašnd peklo in bolelo in obraz se mu je ves nagubal od' ieze. Šele čez nekoliko časa se je ustavil pred dekletom in oklevaje dejal:
»Leja.... če je tako ... bova morala poroko odložiti ... da ne boš ... da te ne ...«
»Da, kar povej: da me ne zaprejo in tebe z menoj vred ne pahnejo v sramoto!« je kriknila Leja.
»Zaradi mene ni; zaradi tebe, samo zaradi tebe, Leja.«
»Tudi ti bi bil osramočen.«
»Zaradi tebe rad trpim. Najhuje je to, da morava poroko preložiti.«
»Še huje je, da se svoj živ dan ne bova dobila. Ko zdaj prelagava poroko, jo odlagava na šentni-kolievo.«
Spet je zdivjal. in kakor brez pameti letal iz enega kota v drugega, notem se je usedel za peč, se z lakti naslonil na kolena in zakopal glavo v dlani. Za'mizo je ihtela Leja.
Iznenida je poskočil in za vpil:
»Lejat bežati moraš. Vsake ure je škoda.«
»Kaj mi nomaga bežati?« je odvrnila bolestno.
»Ne smejo te dobiti, ko te ta nosun naznani.«
»Tega se ne bojim. Dokler te ne vzamem, me ne bo naznanil.«
»Ali veš gotovo?«
»Čisto gotovo. Do zadnjega bo še upal. da se mu vdam.«
»Tak horec vendar ni.«
»Tone ve, da še misliti ne smem na to, da bi katerega drugega vzela kakor njega. Šele ko bo na svoje oči videl in na svoja ušesa čul, da sem se pred oltarjem drugemu zaobljubila, šele tedaj bo nehal upati. Tedaj bi se neusmiljeno maščeval — šele tedaj, prei gotovo ne.«
Hanzej je nekoliko mirneje meril sobo in premišljeval. Kakor da se mu je po dolgem zasvetilo, se je zasukal in obstal pred dekletom ter dejal odločno:
»Leja, nič ne bova odlagala. V torek — pa amen!«
(Dalje prihodnjič)
Pralni papir
Iz Amerike poročajo o novi vrsti papirja, ki vpija tekočino in postaja s tem še odpornejši. Poskusi so pokazaU, da je mogoče ta papir prati ž milom in ga celo več ur kuhati brez škode za njegovo trdnost. Polo takšnega papirja so držali pet dni pod močnim vodnim curkom. Ko so po petih dneh preizkusili njegovo trdnost, so videli, da je prav tako odporen kot pred poskusom.
Lasje v tekstilni industriji
V Nemčiji so prišli na to misel, da bi uporabljali lase v tekstilni industriji. Splošno pomanjkanje surovin je prignalo Nemce, da so začeli zbirati ne samo odpadke in cunje, temveč tudi lase. Na predlog komisije za izrabljanje odpadkov bodo začeli izrabljati lase, ki jih dobe pri striženju. Odrezane Jase, ki so daljši kot 8 cm, bodo uporabili v tovarni za preproge, a krajše bodo uporabili za pridelovanje kartona. Računajo, da bedo tako na leto zbrali do 500.000 kg las.
Kedek praznik
Nenavadna verska svečanost je udomačena med judovskim življem, ld prebiva v Bijeljini in v vsem okraju. Ta svečanost se obhaja samo enkrat vsakih 50 let. Po 50 letih je bila spet letos in udeležili so se je vsi v Bijeljini in okolici udomačeni ali pa tam rojeni in zdaj po drugih krajih in celo preko meja naseljeni judje. Prispeli so v celih kolonah avtomobilov. Proslavili so »ginizo«, dan pokopa-vanja starih verskih knjig in molitvenikov. Stare verske knjige, mo-litvenike in svetinje položijo v 150 loncev in spravijo v 25 velikih vreč ter jih potem zakopljejo v zemljo judovskega pokopališča. Po strogem judovskem verskem predpisu se ne sme uničiti nobena sveta knjiga in zato je treba take knjige in svetinje, preden razpadejo ali se razgubijo, slovesno pokopati. Ta predpis strogo izpolnjujejo menda samo še judje v Bijeljini v Bosni.
w
26. oktober 1938	SLOVENSKI GOSPODAR žage robidnice, posebno najboljše kvalitete znamke dve ribi za gozdarje ali delavce, kateri delajo v gozdovih, z jamstvom, se dobijo le v trgovini Alfonz Meuz, Maribor, nasproti frančiškanske cerkve. Tudi vse druge žage, kakor vodne žage, cirkularke, pile za žage in drugo železnico dobite tamkaj po zmernih cenah. 1582	Stran 13 URE, ZLATNINO, SREBRNINO in OČALA v veliki izbiri nudi Jakob MULAVEC, Maribor, Kralja Petra trg 1, pri glavnem mostu. Kupujem zlato. Popravila točno. Cene nizke. 1437
SLUŽBE:		
Kmečko deklo za vsa domača dela sprejme De Monte, opekarna, Sv. Lenart, Slov. gorice. 1586		
Služkinjo, pridno, pošteno, sprejme Justa šene-kar, Sv. Trojica, Slov. gorice. 1587		Kupujem staro zlato, srebrni denar (krone, goldinarje, tolarje) po najvišji ceni. Stumpf Alojzij, zlatar, Maribor, Koroška cesta 8. 1154
Sprejme se pridna služkinja pri Ernestu Saver-nig, Sv. Trojica v Slov. goricah. 1588	Kotle, litoželezne, pocinkane, bakrene, kuhinjsko posodo, emajlirano, porcelan in vse vrste kozarce ne kupite nikjer ceneje kot v veletrgovini z železnino Andrašič, Maribor. 1613	Kompletno moško obleko, izdelek domače obrti, za din 150, 180, 210 in 240, kupite najboljše v trgovini Jurij Kokol, Maribor, Glavni trg 24 (pri avtobusni postaji). 1227
Sprejmemo takoj v službo enega samskega volarja in konjarja. Plača po dogovora. Ponudbe je poslati na ©skrbništvo gradu Marenberg. 1594		
	Kupim slamoreznico. Fontana, Rošpoh pri Mariboru.' , 1596	Posteljne odeje, močno prešite (domač izdelek), z belo vato od 70 din naprej, zglavniki od 30 din naprej, tuhne, izgotovljeno posteljno perilo (kapne od 68 din naprej), koče, slamarice, madrace, posteljno platno, inleti, klote in svilo za odeje, zavese, perje in puh po najnižjih cenah. Ana Stuhec, specialna trgovina in izdelovanje posteljnih odej, Maribor, Stolna ulica 5. 1436
Iščem hlapca za župnišče na Prihovi. 1601		
Sprejme se v stalno službo vrtnar, kateri je vešč tudi čebelarstva. Samo resne ponudbe poslati na naslov: Teodor živkovič i brat, trg. Prnja-vor-šabac. 1611	Staro pohištvo na prodaj. A. Kajzer, Maribor, Tattenbachova ulica 20/11. 1589	
	Iz lastne pletarne čepice in puloverje za deco 20 din, jopice za dame 25 din, puloverje za moške 35 din in boljše v veliki izbiri pri »Luna«, samo Glavni trg št. 24 v Mariboru. 1296	
POSESTVA:		
Lepo posestvo se razkosa ali proda celo iz proste roke dne 30. oktobra 1938 ob 14. uri. Medved, Dobrenje, Pesnica pri Mariboru. 1585	Nov redilni prašek »Redin« za prašiče. Vsak kmetovalec si lahko hitro in z maiimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje samo en zavitek za enega prašiča ter stane 6 din, po pošti 12 din, trije zavitki po pošti 24 din, deset zavitkov po pošti 72 din, ter priporočamo, da naroči eden za več sosedov skupaj. Uspeh vam je zagotovljen. Prodaja drogerija Kane, Maribor, Gosposka 33. 1507	Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. 461
Majhno posestvo pri Ptujski gori z novo hišo in poldrugim oralom zemljišča ob banovinski cesti, primerno za trgovino, obrt in tudi za upokojence, se zaradi izselitve ugodno proda. Pojasnila daje Kšela, Ruše 20. 1581		
		iii!iiiiiiMiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiniiiiniiiHHiiinnM»iiiiiiiiiniiiii!iiiiiiiiiniinini!ii>'"<ini
		Čast mi je naznaniti cenjenemu občinstvu, da sem otvoril v Mariboru, Aleksandrova cesta 71, trgovino z usnjem in čevljarskimi potrebščinam' pod imenom R. Ki. HIRDISCH Istotam se kupujejo surove kože vseh vrst po najboljših dnevnih cenah in se sprejemajo vsakovrstne kože v ustrojenje. Sprejemajo se goveje, konjske, telečje, svinjske, pasje, ovčje in kozje kože tddi v izdelavo na boks-usnje. Cenjeno občinstvo se opozarja, da izdeluje zgoraj navedena tvrdka vse kože v lastni usnjarni pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah po najnižjih cenah. Prizadeval si bom, da bom cenjene odjemalce zadovolil s solidno postrežbo in z dobro izdelavo, da si pridobim njihovo zaupanje. 153i
Posestvo v bližini šoštanja in Topolšice, na prometnem kraju, prodam. Sončna lega, velik sa-donosnik, zaraščen gozd. Proda se zaradi družinskih razmer. Naslov v upravi. 1591	2500 din potrebujete, da zaslužite 1000 din mesečno doma. Dopise: »Anos«, Maribor, Orožno va 6. Postranski zaslužek! 731	
Na prodaj: gostilne, mesarije, trgovine, vinograd-na posestva. Znamko za odgovor! Grošl Jožef, Slivnica pri Mariboru. 1600	Proda se: ena kompletna konjska oprema za par konj (angleška), en par težkih komatov, en par lahkih komatov, en nov mesarski voz. Voraša se pri K. Sima v Poljčanah. 1590	
Dekle z dežele išče službo. Vajena vseh hišnih del in kuhe. Naslov v upravi. 1602	Mostna esenca, izvrsten izdelek, za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 din. Dnevna razpošiljatev. Ivan Pečar, trg. kemikalije etc., Maribor, Gosposka 11, 1452	
Starejši hlapec k štirim kravam, ki zna molsti, se sprejme. Vprašati v gostilni Kos, Košaki, p. Pesnica. 1603		
Poceni na prodaj štirje orali vinogradnega posestva, vila, viničarija, dve kravi, ves inventar s pridelki, vse v najboljšem stanju, 3 km od Ptuja. Kicar št. 100, Karažinec. 1605	V Ptuju zraven kolodvora si lahko ogledate našo trsnico, v kateri je nad 20 sort trsnega izbora na raznih podlagah in v kateri je dosegla rast poganjkov 70—100 cm. — V nasadih pri Sv. Bolfanku v Slov. goricah pa imamo sadno drevje in nad vse lepe sadne divjake. Naročite že sedaj od trsnice in drevesnice Čeh, Sv. Bolfank v Slov. goricah. Ceniki zastonj! 1303	
RAZNO:		
Zamenjam šest let staro kobilo za vino. Riedl, gostilna, Dogoše. 1614		
»Pri starinarju«, Zidanšek, Maribor, Koroška 6, kupite najceneje ostanke iz različnih tovarn: flanele, žameta, oksforda, barhenta, cajga, belo, rjavo in plavo platno, moške in ženske srajce, hlače, gate, otroške obleke od 11 din, predpasnike, rute od 5 din, inlet za perje, blago za rjuhe. " 1608	Vsakovrstno manufakturno blago, robce, odeje, pletenine, perilo, predpasnike itd. kupite dobro in poceni v trgovini Jurij Kokol, Maribor, Glavni trg 24 (pri avtobusni postaji). 1227	llllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllM
		Lastniki srečk! Iščemo one srečneže, ki so že zadeli glavni al) večje dobitke, česar pa še ne vedo. — Lastniki srečk vojne škode, rdečega križa, tobačnih srečk javite nemudoma vse svoje srečke s serijami in številkami na naslov: »Novice o srečkah«, Maribor, Cankarjeva ulica 14. Priložite 3 dinarje v znamkah! 1513
	Cepljene trte! V veliki množini različnih vrst na običajnih podlagah, krasno razvitih, kar se lahko sedaj vsak osebno prepriča, če si ogleda en del naše trsnice pri načelniku Jan. šegula v Hlaponcih. Nudi: I. trsničarska zadruga v Sloveniji, pošta Juršinci pri Ptuju. Pišite po cenik! ' 1450	
Pozor! Radi ugodnega nakupa znatno znižane cene! Cvirnato blago za ženske obleke prej 8, sedaj 6 din. Cvirnbarhent Ia prej 10, sedaj 8 din. Modna tkanina za boljše ženske obleke prej 12, sedaj 9 din. Flanela, dobre kvalitete, 4.50 din. šivane odeje, ročno delo, z leno vato polniene 68 din. Klot odeje Ia 79 din. Hubertus plašči impregnirani prej 300, sedaj 239 din, kakor tudi veliko zalogo raznovrstnega manu-fakturnega in špecerijskega blaga ter najboljše troežno usnje po nainižiih cenah dobite le pri Mira, Penič. prej Gospodarska zadruga, Maribor. Vetrinjska 9. 1609		
	Za zimo vsakovrstno blago in vse potrebščine kupujte vedno le v trgovinah Senčar, Mala Nedelja, Ljutomer in štrigova. Nakup jajc, putra, masla, zabele, suhih gob, svinjskih kož in vseh poljskih pridelkov. Zamenjava bučnic, sončnic in ripsa za prvovrstno olje. 1572	
		
		Prameni ohite. rv I 2848/38—7 Dne 16. decembra 1938 ob pol 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga: Sp. Radvanje vi. št. 487 cenilna vrednost: din 51.190.— najmanjši ponudek: din 34.126.66 Vadij znaša din 5.119.— Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več 'veljavijati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradrJ deski sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 11. oktobra 1938. 1578
	Priporoča se Kupčič-eva drevesnica in trsiiica na Ptujski gori! 1427	
Kunujmo obleke, čevlje, hubertuse, nerilo itd. v Manufakturi Grajske starinarne, Maribor, Vetrinjska 10, kjer je zares najceneje! 1607	Jesen, zima! — Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn, pristnobarvni, brez napak, in sicer: Paket serija »R« z vsebino 16—20 m dobro uporabnih ostankov flanelov in barhentov za žensko obleko, moško in žensko spodnje perilo, 128 din. — Reklamni paket serija »K«, vsebina 20—25 m boljšega flanela za moško, žensko in otroško perilo, v najlepši sestavi, paket 130 din. — Dalje Specialni paket »original Kosmos D« z vsebino 17—21 m Ia barhentov za ženske obleke, bluze in prvovrstnih flanelov za pidžame, žensko, moško in otroško perilo, za izjemno ceno 150 din. — Paket serija »Z«, vsebina 3—3.20 m dobrega sukna za moško obleko, damski kostum ali plašč, in sicer: »Z'l« 130 din, »Z/2« 160 din, »Z/3« 200 din, »Z/4« 250 din, »Z/5« 300 din. Vsa podloga za moško obleko po kakovosti 80, 100 in 120 din. Trgovcem popust! Vsak paket poštnine prosto, pri dveh ali več paketih primeren popust. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Nešteto priznanj odjemalcem na razpolago. Pišite še danes: »Razpošiljalnicl Kosmos«, Maribor, Kralja Petra trg. Oglejte si povečano zalogo in ugodne cene!	
Rabljen harmonij kupi organist, Kapela, p. Radenci. 1609		
Opeka za krušne peči, štirioglata, vedno na zalogi: veletrgovina Andrašič, Maribor. 1604		
Šivalni stroji, nogrezljivi »Singer«, nekoliko rabljeni, po 1600 din, proda Ussar, Maribor, Trubarjeva ulica 9. 1610		
Alfa brzonarilniki pod tovarniško ceno zaradi onustitve istih razprodaja železnina Andrašič. Maribor. 1612		
Prodam poceni alfo za svinjekuho. Jauk, L'm-buš 14. 1595		
Vse tanetniške izdelke, preproge, zavese, odeie skupite najceneje pri »Obnova« F. Novak, Jurčičeva 6. 1516 Lepe in trpežne fantovske obleke za šolo in dom od 50 din naprej, izdelek domače obrti, kupite najboljše v trgovini Jurij Kokol, Maribor, Glavni trg 24 (pri avtobusni postaji). 1227		
Na grobovih
boste prižigali
lučice (sveče)
kijih kupite v prodajalnah
Tiskarne sv.Cirila
v Maribora:
Koroška c. 5 ^Jfi^i Aleksandr. c.6 pJ^H Kr. Petra trg 6
v Ptuju: Slovenski trg7
rcošh c o Dieke - ,HiiE»erhi§,
plašče, perilo, pletenine kupite najugodneje pri
J, PREAC, Maribor, Glavni trg 13
Dražleiii oklic.
IV I 1955/38—7
Dne 5. decembra 1938 ob pol 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin:
zemljiška knjiga: Gradiška, polovica vi. štev. 60
eenilna vrednost: din 43.257.10 vrednost pritiklin: din 6.550.—, ki je že upoštevana v cenilni vrednosti zemljišča najmanjši ponudek: din 28.838.08 Vadij znaša din 4.325.71
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru,
dne 6. oktobra 1938.	1580
Okraski in predmeti za veselice, razglednice za šaljivo pošto itd. v Tiskarni sv. Cirila — Maribor, Ptuj
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI
ZAVARUJE
POŽAR VLOM STEKLO MASKO JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS
Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici.
, " - .>,-• . ' ■ - Ž - :
Kupujte pri naših inserentili!
obleke, hnbertuse čevlje, perilo Ltd. nudi najugodneje konfekcija
JAKOB LAK
Maribor, Glavni trg 2
Hranilne knjižice vseh denarnih zavodov,
3% obveznice, bone, delnice itd. valute (tuji denar) vseh držav — kupimo takoj in plačamo najbolje 1490
Bančno Kom. zavod
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 40
Prodaja srečk državne razredne loterije
tapete, zglavnike, prte itd nudi zelo ugodno
galanterijska trgovina	1520
DRAGO ROSINA MARIBOR, VETRINJSKA ULICA št. 26
DralDciii oklic.
IV I 2552/38—6
Dne 5. decembra 1938 ob pol 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin:
zemljiška knjiga: Skoke vi. štev. 68 eenilna vrednost: din. 61.710.50 vrednost pritiklin: din 2.650.—, ki je že upoštevana pri cenilni vrednosti zemljišča
najmanjši ponudek: din 41.140.50 Vadij znaša din 6.171.—
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru,
dne 11. oktobra 1938.	1579
najbolje In najvarneje pri
Spoflnfcstaicrski ljudski posotilnici
Oosposka iglica 23 f FfflflbOFll
Ulica 10. oktobra
regislrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—.

VOLNENO v zeleoi, BivijUioclri,rjavi barvi
TRPEZKO polvol-neno rasne barve
KAMGARN >
črne in modre barve, rzorčast
~ TRPEŽNO drobno vzorčasto, priljubljene barve
KAMGARN razne barve, modno Tzorčsst
BOLJŠE polvol-neuo za športne obleko
CENIK IN VZORCI ZAITON
Naše gospodinje	™
kupujejo kuhinjske krpe, namizne prte, perilo itd. pri I TRPINU, Maribor, Vetrtajska ul.15
Nabožni predmeti:
rožni venci, kipi, križi, svetinjice, molitveniki, slike edino v
Tiskarni sv. Cirila — Maribor, Ptuj
Pleteninegg
Maribor, Koroška cesta 10 'J,
□□□rxnjpnmiJiu lumuuuo^^
c
ca Dravske banovine flarlbor
CCflfTâlâ: Ntoribor
Cclfc
mn p&laci na oglu	nasproti pošte, pref lužiiošla
^®sp©si€-Sl@f€isli€ ulice.	27	ferslia hranilnica.
Sprejema vioge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
G C
C □
,8
LJUDSKA SAH0P0M0Č
!lllll!lllilll!!l!l!ll!ll!!!ll!lllffl
registrovana pomožna blagajna V MARIBORU, ALEKSANDROVA CESTA 47
naznanja smrtne primere svojih članov v mesecu septembra 1938:
Fuks Jožefa, vžitkarica, Pekre, p. Lirnbuš
žnidaršič Ana, vdova vinskega trgovca, Ljubljana
šavc Ivan, prevžitkar, št. Janž pri Dravogradu
Senekovič Albin, železničar v p., Studenci pri Maribora
Vodušek Jera, vdova, Ljubljana
Klančnik Anton, posestnik, Loke
Weixel Marija, zasebniea, Maribor
Coihter Blaž, najemnik, Razvanje, p. Hoče
Semenič Gera, posestnica, Slamnjak, p. Ljutomer
Herzog Štefan, delovodja, Maribor
Doki Andrej, prevžitkar, Osek, p. Sv. Benedikt v Slov. gor.
Pobijaš Antoni, prevžitkar, Maribor
Rostohar Jožef, prevžitkar, Kladje
Sterman Marko, psestnik, Ljutomer
Balon Ana, junevžitkarica, Celje
Gombač Ivan, posestnik, Maribor
Paulič Alojzija, upokojenka. Ljubljana VII
Zupane Marija, vžitkarica, Hrastje
Gcrnjak Antonija, zasebniea, Bresternica 53
Novak Karel, posestnik, Ptuj
Skoberne Franc, posestnik, Hrušovec
Senekovič Marija, viničarka. Studenci
Malis Peter, prevžitkar, Celje
čadež Marija, zasebniea, Tržič
Vivat Benedikt, zasebnik, M&ribor-Pohrežje
Pukl Terezija, hišna posestnica, Bjelovar
Wagner Antonija, vdova uradnika, Maribor
Slamnik Ana, zasebniea., Maribor
šumenjak Alojz, zasebnik, Murska Sobota
Osojnik Vid, posestnik. Ptuj
Vnuk Marija, žena instalaterja. Maribor
Tanšek Neža. prevžitkarica. škofia vas pri Celju
Klippstâtter Cecilija, zasebniea. Maribor
Griljanc Marijana, posestnica, Kaludrovci
Po vseh umrlih članih se je izplačala pripadajoča pogrebnina v skupnem znesku
dia 285.839,—.
Članom, ki so pristopili po 1. novembru 1933, se izplača polna pogrebnina — brez odbitka! — Kdor še ni član »Ljudske samopomoči«, naj zahteva brezobvezno in brez-
jAačno pristopno izjavo. 1597	.	Blagajniško načeistvo
Dražba zastavljenega Maga
v Mariborski zastavljalnici, Gregorčičeva ulica št. 6, se vrši dne 19. nov. 1938. — Začetek ob 9. uri dop.
Vse šolske potrebščine
dobite najceneje in najbolje v prodajalnah 3
Iisharn€ sv. OrUa v Mariboru Ha Ptuju!
Zahvala
Midva podpisana sva bila zavarovana pri jugoslovanski zavarovalni banki »Slaviji« v Ljubljani. Dne 22. septembra t. 1. je nama požar uničil vso imovino. Imenovana zavarovalnica se je potrudila, da je škodo ocenila najhitreje m najkulantoeje ter jo zaradi tega vsakomur toplo priporočava.
Vitanjska vas, dne L oktobra 1938.
IVAN HOFBAUER 1502	MARI HOFBAUER
$! ! """! !"!! !!" !"U " !"UUP77P7U{7{UU!"7PU7U777 ""! 
58C77-603
Lakirane gumijaste opanke z močnejšim jermenom, najboljše obuvalo za delavca in poljedelca. Posebno se odlikujejo zaradi čvrstoče, trajnosti in nizke cene. Vse moške številke din 29.—, ženske din 25.—, otroške din 19.—.
07477-601
Močne gumijaste opanke z močnejšim jermenom, vrhom in peto. Čvrsta trajnost in nepremočljivost so odlike teh opank. Vse moške številke din 29.—, ženske din 25.—, otroške din 19.£—.
4767.6771J
Čevlji za delavca in poljedelca iz močnega kravjega usnja z neprodir-nim gumijastim podplatom. Namenjeni so za štrapac, imajo široko obliko in se v njih zelo udobno hodi.

lim
WSSSmtP
97977-676
Gumi je edini material, ki ne prepušča vode. Delavec, ki opravlja delo na polju, v gozdu ali po kanalih, ne more biti brez škornjev. Prodajamo tudi lakirane škornje, in to vse številke, po novi znižani ceni za 79 din
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelj
Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Prane Hrastelj v Mariboru