Leto III.
V Celju, dne 25. junija 1908.
St. 26.
Glasilo narodne stranke za Štajersko.
Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati de naslov: „Narodni List" v Celju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Graška cesta štev. 1.
„Narodni List" stane za celo leto 4 E, za pol leta 2 E, za Četrt leta 1 E. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 E 60 vin. Naročnina se plačnje vnaprej. — Posamezna številka stane 10 vin.
Oglasi se računajo po 16 vinarjev ena petit vrBta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: „Narodni List" ▼ Celju.
Glavni zbor zaupnikov narodne stranke
se vrši v nedeljo, dne 28. t. m. ob II. uri dop. v veliki dvorani ,.Nar. doma" v Celju.
Dnevni red:
1.	Položaj štajerskih Slovencev in narodne stranke. Poroča dr. V. Kukovee.
2.	Položaj v državnem zboru. Poroča drž. poslanec Fr. Roblek.
3.	„Narodna založba" in „Nar. List".
4.	Deželnozborska volilna reforma in nove volitve v dež. zbor. Poroča dr. A. Božič.
Če kdo ni sprejel vabila, naj se oglasi 28. t. m. pri strankinem tajniku v „Nar. domu"! — Somišljeniki! Važne točke so na dnevnem redu! Pridite mnogoštevilno!
O zvišanju davka na žganje.
Finančni minister je predložil nedavno državnemu zboru predlog za zvišanje davka na žganje.
Na prvi pogled bi se trdilo, da je tako ob-dačenje ljudskemu zdravju in napredku škodljivega alkohola priporočljivo — ter da ni nikakega zadržka, da bi tudi slovenski poslanci ne glasovali za zvišanje davka na žganje.
In vendar se s takim zvišanjem ne morem sprijazniti, še manj z načinom, kako se naj lepe dohodke iz novega zvišanja davka med državo in kronovinami razdeli.
Brezdvomno potrebuje država uovih dohodkov, kajti državne potrebe vedno rastejo, vsi stanovi — od najvišjega do najnižjega se obračajo na državno pomoč. Država mora imeti vrhu tega na razpolago nekaj razpoložljivega denarja, da bo mogoče v slučaju slabe letine in ob času gospodarskega nazadovanja, ko se tndi državni dohodki skrčijo, zadostiti potrebam in zahtevam, katere se redno stavijo na državno gospodarstvo.
Že dolgo časa je iskala državna uprava takih novih davčnih virov. Nasvetovalo se je n. pr., da se naj obdači premog. — Pa premog je
postal v zadnjem času prepotrebno kurivo najširših ljudskih mas, — premog rabi že v mnogih krajih kmetijstvo, industrija brez njega ne more izhajati. Obdačiti premog bi se reklo zvišati mu cene in s tem podražiti življenje posebno delavskim slojem, ki si že pri sedajnih visokih premogovnih cenah ne morejo privoščiti toplo zakurjene sobe; — reklo bi se zvišati cene industrijskim izdelkom, — ker bi premogovni baroni in indu-strijci gotovo ne nosili novega davčnega bremena iz svojega žepa, ampak bi zvalili tak davek na odjemalce.
Nasvetovalo se je dalje, obdačiti svetlobni plin. Utemeljeval se je ta nasvet s tem, da je petrolej obdačen — zato se mora obdačiti tudi plin, ki se rabi za luč. — Res je, da bi bil z ozirom aa dejstvo, da rabijo plinovo razsvetljavo bolj bogati ljudje, ki od te razsvetljave ne plačujejo davka, da pa nasprotno morajo revnejši sloji, ki žgejo petrolej, poseben petrolejski davek plačevati, tak davek na plinovo luč priporočljiv. Vendar ga državna oblast za sedaj ne upelje, ker še ni jasno, na kak način se naj plin obdači, in ker je gotovo, da bi tak davek državi ne donašal bogve kakih visokih dohodkov.
Nasvetovalo se je tudi zvišanje osebne dohodnine. Osebno dohodninski davek je najbolj pravičen in najbolj nese. Vsak državljan naj prispeva državnim potrebam ne od tega, kar ima, n. pr. od posestva, ampak po meri svojih dohodkov. — Dohodninski davek popolnoma izvesti in pravično razdeliti morala bi biti glavna naloga pri rešitvi vprašanja o preosnovi sedajnega krivičnega davčnega sistema. Pa država se boji dotakniti se tega vprašanja. Boji se, napeti strožje strune nasproti velikim kapitalistom, ki razpolagajo čez milijone in imajo na stotisoče letnih dohodkov. Država rajši vidi, da trpijo nižji sloji, delavci in kmetje. — zato in ker neposrednih ali direktnih davkov — n. pr. zemljiškega davka, hišno-najemninslega davka itd. — ne more zvišati, je vrgla oči na posredne ali indirektne davke — in ker od teh ne more zvišati n. pr. davka na sladkor, na petrolej, na vino itd. — se naj zviša davek na žganje. — Žganje, alkohol je še edini predmet, katerega se da s pridom obdačiti, prvič ker dovoli precej visoki davčni nastavek, drugič ker se dohodki takega davka vedno in sami ob
sebi stopnjujejo in rastejo in tretjič ker je ob-dačenje alkohola zelo popularna stvar, ki ne bo zbudilo mnogo odpora.
Iz zakonskega predloga posnamemo sledeče važne določbe.
Zakon razločuje — kakor do sedaj — med davkom, ki se plačuje pri proizvajanju alkohola, in davkom od konznma, ki se plačuje pri prehodu alkohola iz uradnega nadzorstva v prosti promet
Davek, ki se plačuje od proizvajanja alkohola, bo znašal v bodoče 1 K 40 v od vsakega ■§ litra alkohola.
Davek na konzum ob prehodu alkohola v prosti promet bo pa znašal do letno določene omejene množine (kontingent) 1 K 40 v, za ekskon-tingent pa 1 K 64 v od litra alkohola.
Množino alkoholnega kontingenta določi finančni minister. — Za čas od 1. septembra 1908. pa znašaj redni kontingent 987.000 hektolitrov alkohola.
Davčna prostost nastopi v slučajih:
1.	ako se žganje kot tako ali kot primes k vinu čez mejo izvaža,
2.	ako se porabi alkohol za izdelke, ki se izvažajo,
3.	pri žganju, ki se porabi za narejanje je-siha, za kurjavo, za motor-silo, za čiščenje ali znanstvene svrhe,
4.	pri žganju, ki se porabi za take izdelke, ki ne služijo kot pijača ali kot živila sploh — izvzemši izdelke parfumerije, lepotičnih predmetov, zdravil in lekarniških predmetov, ki imajo v izgotovljenem stanju še alkohol v sebi.
Za kmetijske žganjarne so predlagane posebne bonifikacije, ki obstojijo v tem, da dobijo kmetijske žganjarne za vsak hektoliter alkohola, katerega se izroči iz njih splošnemu prostemu prometu oziroma konzumu, do 2 kroni — ako proizvajajo na dan čez 4 do 7 hI alkohola, po 4 K, ako proizvajajo povprečno na dan čez 2 do 4 hektolitre alkohola, in po 6 K, ako proizvajajo povprečno do 2 hektolitra alkohola na dan.
Kot kmetijske žganjarne pa smatra zakon one, ki združujejo v sebi sledeče tri lastnosti: prvič morajo biti združene z enim ali več kmetijskimi posestvi, od katerih dobivajo izključno ali vsaj po večini snov za proizvajanje alkohola
LISTEK.
Strašno maščevanje.
Rusko napisal N. V. G o g olj. — Poslovenil J. A; Glon ar.
Razlaga
manj znanih besed, ki se bodo nahajale v povesti, Eazak, kozak. Osaul je poveljnik manjšega ka-zaškega oddelka, hetman poveljnik cele kazaške vojske. Bul a v a je maršalska palica, znak hetmanovega vrhovnega poveljstva. H u t o r je naselbina na samem. Č a p k a, tudi š a p k a je kapa, čepica iz ovčje volne (navadno), kakor jo nosijo vzhodnji narodi. R u s a 1 k a je povodna deklica. Z a-s e k a je to, da so zapre kaka pot, navadno klanec z drevjem in kamenjem, ki se navali vanj. Bandura je navadno godalo, inštrument, s katerim spremljajo b a n d u -r i s t i, ruski narodni pevci (narodni slepci), svoje narodne popevke.	(Op. prevajalca.)
I.
Šum in hrum je na kraju Kijeva: osaul Go-robec praznuje gostijo svojega sina. Od vseh stranij je prišlo k osaulu mnogo ljudi v goste. V starih časih so ljudje radi mnogo jedli in veliko pili, a še rajši so se pozabavali.
Na rjavem konju je prišel tudi Zaporožec Mikita naravnost z vesele gostije na polju Pere-
šljaja, kjer je zapajal sedem dni in sedem noči kraljeve plemiče z rdečim vinom. Prišel je tudi Danilo Buruljbaš od druge strani Dnjepra, kjer je bil med dvema gorama njegov hutor, z mlado ženo Katarino in enoletnim sinčkom.
Čudili so se gostje belemu licu gospe Katarine, kakor nemški baršun črnim obrvim, njenemu plaščkn in črevljem s srebrnimi podkovami; a še bolj so se čudili, da ni prišel ž njo na gostijo njen stari oče. Vsega skupaj je živel samo leto dni na Zadnjeprovju; ena in dvajset let pa se je potikal okoli, da niso vedeli kje in se je vrnil k svoji hčeri še le, ko je bila omožena in ko je že porodila sina.
On bi gotovo vedel povedati marsikaj zanimivega. Kako neki ne, ker je bil tako dolgo na tujem! Tam je vse drugače: ljudje so drugačni in Kristusovih cerkev ni . . . Ali on ni prišel.
Gostom so prinesli vroče vino z rozinami in slivami in na velikem krožniku štrukelj. Godci so ga prijeli za zadnji krajec, ki je bil lepo izpečen in v katerega je bil vtisnjen denar; potihnili so za en čas in odložili gosli, cimbale in bobne. Med tem so se dekleta obrisala z lepo izvezenimi robci
in začela stopati iz svojih vrst; fantje so uprli roke v boke in se ponosno ozirali na vse strani ter jim hoteli iti nasproti — kar je prinesel stari osaul dve podobi, da bi blagoslovil mladi par. Ti podobi je dobil od častitljivega spokor-nika — meniha, starca Jerneja.
Okvir ni bogat, ne sveti se na njem ni zlato ni srebro, ali nobena nečista moč se ne sme dotakniti tistega, ki ima te podobe v hiši.
Osaul je povzdignil obe podobi in se pripravljal, da bi izpregovoril kratko molitvico.... — kar so prestrašeno zakričali otroci, ki so se igrali na tleh. Za njimi pa se je vznemirilo ljudstvo in vsi so prestrašeno kazali s prsti na ka-zaka, ki je stal med njimi. Ali on je med tem že zaplesal kazaški ples in se je začel nasmihavati ljudem, ki so ga obstopili.
Ko pa je osaul vzdignil podobi, se je lice kazaka mahoma spremenilo: nos se mu je iztegnil in se obesil na stran, namestu rjavih so mu za-bliskale zelene oči, ustnice so mu posinjele, pod-bradek se je stresel in se zaostril kakor kopje, iz ust se mu je izvil krik, na hrbtu mu je zrastla grba in kazak je bil — starec.
■ » i. I ' V "V , ■ :
iS B * ; ' ' rl S ' it ' ' -i - -	.. f I ■ / ■
iti Katerim potom oddajajo ostanke od proizva-janjakot krmilo; drugič velikost žganjarne ne šme presegati proizvajalne množine povprečno 7 hektolitrov na dan ter mora biti s površjem njiv, travnikov in pašnikov dotične kmetije v takem razmerju, da pride na en hektar take površine povprečno proizvod 3 1 alkohola na dan; tretjič ne sme množina na leto proizvajanega alkohola presegati 1680 hektolitrov.
Kmetijske žganjarne smejo biti v rokah posameznega posestnika ali pa v rokah zadruge,. V zadnjem slučaju se vzamejo vpoštev kmetije vseh v zadrugo spadajočih posestnikov.
Kdor hoče doseči ssa svojo žganjarno, da se jo šteje med kmetijske ter vsled tega tudi deležen bonifikacij kmetijskih žganjarn, mora zahtevo pismeno naznaniti najmanj. ■ štiri tedne pred pri-četkflm obratovanja finančnemu ministerstVu in verjetno dokazati vse za kmetijske žganjarn e v zakonu zahtevane pogoje.
Za davka prosto žganje, ki se kot tako ali vinu primešano ali pa v obliki dragih izdelkov izvaža v inozemstvo čez carinsko mejo, se daje izvozna bonifikacija v visokosti 7 v. od vsakega litra alkohola.
Za žganje pa, ki je že v prostem prometu in torej že obdačeno, se; pa potem v množinah : nad ( 50 litrov; čez carinsko mejo izvaža, se povrne jj od plačanega davka 1 K 05 v. pri vsakem litru alkohola.
To so najvažnejše davčne določbe te nove davčne predloge. Ostale določbe se tičejo tehnične strani. proizvajanja in obdačevanja.	f
Na slovenski zemlji je pač zelo malo takih žganjarn, ki bi prišle elede bonifikacij v poštev. Slovenci so navezani jaa uvoz alkohola iz drugih kronovin, stališče, katerega moramo vsled tega zavzeti, je bolj ono koazumenta kakor pa produ-centa. . ,. . ! , .
Pri nas se porabi precej žganja za konzum-— To je sicer žalostno dejstvo, — pa dejstvo je in moramo ž njim računati, ker se razmere ne dajo na mah spremeniti. Posebno nižjim delavskim, prav vsem kmečkim delavskim slojem je žganje vsakdanja pijača, ker hočejo nekaj opojnega piti, vina ali piya si pa ne morejo kupiti, ker je-oboje za njih razmere predrago, sadne pijače pa mnogokrat ni.	!
Priznavam prav rad, da mora biti dolžnost vsakega ljudstvu dobro hotečega človeka, gledati, da se Žganjepitje omeji in ljudstvo — posebno delavce odvadi pogubnega alkohola.
Reklo bi se in se tudi trdi, da je zvišanje davka na žganje tako sredstvo, ki bo omejilo žgatojepitje. Vladna predloga je tako odkritosrčna, da pričakuje ravno nasprotno, namreč zvišanje alkoholnega konzuma in da računa z vedno rastočimi dohodki iz tega davka. Jasno je torej, da se zaradi zvišanja davka konzum ne bo znižal, ampak hitreje'zvišal.	-
Zvišanje davka na žganje bo imelo za prvo posledico, da bo se cena žganju zvišala, torej žgana pijača podražila. To bo zadelo v veliki meri naše kmete in posestnike vinogradov, od ka-j terih poljski in vinogradni delavci naravnost zahtevajo, da se jim dat vsaj za zajutrk uekàj Žganja. Céna bo se zvišala najmanj za polovico sedanjih cen. Kdor je torej kupil sedaj navadnega žganja za 1 K 60 v. liter, dal bo odslej zanj 3 K 20 v. in še več.
•«*	ìfV ■a?t&h'Alto sns? siv? «S JuteJ* zg&rx
■ '	-1 . • - V" • :'■'	; ... ;
To bo e n a občutna posledica, ä katero se bodo stroški kmetovanja zopet povišali. ; ':
Druga, Še občutljivejša posledica zvišanja davka na žgane pijače bo pa ta, da se bo kakovost Žganja poslabšala! fcrodiicentiv to so Veliki žganjarji in potem prodajalci žganja ne bodo samo zvišali cen blagu in s tem zvalili davek na konzumènte, ampak morati bodo in bodo tildi gotovo blago — torej žganje v kakòvòsti poslabšali, da jim bode mogoče, za dosedajnéjcene 'seveda slabše žganje prodajati. Poslabšanja Žganja ne zabranjuje noben zakon. Že. sedaj je ponujäno ceno žganje slabe kakovosti in ravno vsled tega zdravju zeio škodljivo. Ako se kakovost Še jpo-slabša, bo se poslabšalo zdravstveno stanje ljudstva, — zarod bo sé bofì degeneriran, še slabši, šibkejši kakor je že sèdaj, kretenstvò bo se še bolj množilo.	\ *	'
Ravno iz tega razloga, ker bo imelo zvišanje davka na žganjè te hude posledice, in ker se, akoravno so vladi ti učinki predloge znani, vzlic temu špekulira na še večjo demoralizacijo in degeneracijo najnižjih slojev, — seni proti zvišanja davkana žganje." E . r . ; . ,. < ' Ako je gospodom; ! ki se javno priznavajo za sovražnike alkoholi; akò je vladi, kateri bi moralo biti zdravstvend^*0 napredovanje ljudstva ! glavna skrb, resnà3 na tem ležeče, da se vživanje i alkohola, posebno žganja 'Oméji,-; potem naj nei šega po sredstvu Zvišanja davka ria žganje, ampak; naj predloži zakon 0 zabranjevanju pijančevanja, naj odredi stroge kazni proti pijancem io onim, ki pijančevanje na katerikoli-način pospešujejo. - ■ äw* ««intfrto Dr. Božič. I


,f»a : t
političnega sveta.
Državni zbor. V seji dne 23. t. m. je dr. Benkovič interpeliral finančnega ministra zaradi zapostavljenja slovenskih' davkoplačevalcev na Spod. Štajerskem pri sestavi komisij na direktne davke; dalje fin.' ministra zaradi zapostavljanja slovenščine s strani evidenčnega nadgeometra E. Märtinija v Brežicah; končno ministra za javna dela glede varnostnitrdelria obrežjih Save vpol. okraju breškem. \ iii5c£ * .
Iz državnega zbora, -Pdslanec Grafenauer (koroški Slovenec) je interpeliral v seji dne 20. t. m. ministra notranjih zadev glede postopanja zavarovalnice zoper nezgode za Štajersko in Koroško v Gradcu pri odškodovanju ponesrečenih delavcev.-- Interpeliral je tildi glede1 zadnjih škandaloznih sodnijskih imenovanj na Koroškem.

« -
Grofje Potočki — knezr? Kakor poročajo poljski časopisi, bodo gi%f Roman Potočki in pa naslédniki umorjenega gališkfega namestnika grofa Andreja Potockega povzdignjeni v knežji stan.
•••»■»«r'^rt'^M-t	4* K '>3 ùtiàzi i
Razmere lia Hrvaškem. Tudi ogrski politiki SO konečno že prišli do prepričanja, da je tako brezpravno javno Življenje ria Hrvaškem za dolgo nemogdče. Zato so se med nekaterimi ogrskimi in hrvaškimi" politiki začela neobvezno pogajanja, katera bodo morda imela do jeseni ta uspeh, da Se razmere na Hrvaškem vsaj nekoliko Spremene. Ranch bo moral iti in vlàdo bo prevzelo začasno par uradnikov.	■ ■"'
" I 'M j j I j , Ui ■■■■■■' i
Watirmundova afera, o katerisejeeadnji čas toliko pisalo j>o časopisju in ki je, tudi v gibanju strank povzročila toliko razburjenja, je končana V tem, 'dà je WahraUnd imenövan M pirti-fòso*ja cerkvenega prav» na vseučilišču-V Pragi.

■ ..i*
r.-K
Kranjski deželni zbor "je v seji- dne
sprejel zakonsko predlogo o volilni reformi i« ;je bil nato odgoden. Kakor hitro cesar sankcijonir« zakon, se razpišejo dopolnilne volitve (za splošno
lrn ril a\
Na Srbskem je odstopil od minìstèrstva Pašič. Kralj je odstopa vzel na znanje in poveril sestavo novega . ministerstva staroradikalcu : Veti-
miroviču. Ta je ponudbe odklonil.
*
Za koroške Slovence. V seji drž. zborni» dne 22. t. m. je govoril tudi koroški slov. posi. Grafenauer. Obširno se je bavil s šolskimi razmerami na slov. Koroškem. V4ada je naplavila r žvezi z Nemci iz Koroške sod za smodnik; v slovenskem délu Koroške ne eksistira ljudskošolski sistem, kakor po drugih deželah. Tretjino koroškega prebivalstva tvorijo Slovenci/ zate je nerazumljivo, da na učiteljišču v Celovcu uiti ta slovenske gojence ni slovenščina obvezni predmet. Deželni šolski svet skuša v novejšem Časa celo verouk napraviti iza predmet jezikovnih eksperimentov (poskusov). Namen vlade je uničenje koroških Slovencev. Če se ji* to posreči; & drugo vprašanje, svari pa vlado pred teptanjem pravic krepkega slovenskega naroda na Koroškem. * . •«
Na Perzijskem je prišlo do prave revolucije. Šah (vladar Perzije) ni hotel Spoštovati ostave, ki jo je dal državljanom, in zato se je začel'proti njemu hud odpor. Šah je še pred tedni moral zbežati iz glavnega mesta. Kakor pa pravijo zadnja poročila, se obrača položaj zanj na boljSe V torek 23. t. m. so rusfci kozaki, ki so določeni v šahovo obrambo, napadli državni zbor iu pobili mnogo poslancev.	" r ;
v « .'.'>	. • . • ' ;. ?
Razprava o proračunu v državnem zboru "je
póstala že skoraj dolgočasna. To se vidi tudi "v zbornici, kjer nekatere govornike posluša te" po par poslancev. Zato so sklenili fclabovi načelniki, da se število ur, določenih za proračunsko razpravo, zniža, in se razprava o proračunu jutri ali v soboto konča. — V seji dne 23. t. m. je govoril nemški poslanec med drugim o razmerah pri sodiščih v področju graškega nadsodišča glede napredovanja posameznih sodnikov v službi. Očital je sodni upravi pristranost. Ostro je- prijel vlado tudi zaradi zavlačevanja regulacije'Mare.
Ustanovni ob£ni zbor „ narodnih društev za Štajersko in Koroško^ je t nedeljo, 28. t m. ob 4. uri pop. r „Narodnem domu* t Celju. Somišljenike, ki se udeleže tudi glavnega zbora zaupnikov narodne stranke, poživljamo, naj si urede tako, da bodo mogli tudi temu zborovanju prisostvovati. Drugi dan je praznik.
—	On je!' On! — so zakričali ljudje in sé tesno stisnili skupaj.
—	Čarovnik se je zopet pokazal! — so kričale matere in lovile svoje otroke za . roke.
Osaul je stopil svečano in dostojanstveno naprej, iztegnil je proti čarovniku podobe in zaT klical na ves glas:	t i
—	Izgini, satanski duh, tukaj ni mesta za
tebe!
Starec je zaškripal in zaškrtal z zobmi kakor volk in izginil.
Med ljudstvo so šle razne besede in govorice kakor po razburkanem morju.
'
—	Kakšen čarovnik je to? — so povpraševali mladi, neizkušeni ljudje.
—	Hudo bode! — so govorili starejši in kimali z glavami.
In po vsem širokem dvorcu osaula so se začeli zbirati v gručah in poslušati pripovedke o čudnem starcu. A skoro vsi so govorili drugače, nihče ni vedel povedati kaj zanesljivega o njem.
Na dvorišče so skotali sod meda in postavili par veder grškega vina: vse se je zopet razveselilo: muzikanti so vrezali eno, dekleta, fantje,
Urni kazaki v rdečih suknjah pa so se zavrtili. Devetdeset- in stoletni starci so prišli gledat iri tudi njim se jè zahotelo plesa ob spominu na leta, ki jih niso zapravili po nemarnem.
Gostili so se do pozne noči, gostili pa so tako, kakor se danes ne znamo več.
Gostje so se začeli razhajati, a le malo se jih je odpravilo domu; mnogi so prenočili na širokem osaulovem dvorišču; veliko kazakoy je ne-prošenih zaspalo pod klopmi, na tleh, pri konju, blizu hleva; kamor se je zavalila težka kazaška glava, tam je obležala in smrčala, da se je čulo po vsem Kijevu.
II.
Tiho je po celem svetu: mesec se je ravnokar pokazal izza gore. S preprogo, belo in svetlo, kakor je Rimska cesta, je pokril rogato obrežje Dnjepra; pred njegovo lučjo se je senca umaknila še dalje v grobino smrek.
Sredi Dnjepra plava čoln. Spredaj sedita dva hlapca: črne kazaške čapke imata na stran, pod vesli brizgajo na vse strani svetle kaplje, kakor iskre od goreče trske.
Zakaj ne pojeta kazaka? Niti o tem ne govorita, da hodijo sedaj po Ukrajini katoliški duhovniki in delajo iz pravoslavnih kazakov katoliške; niti o tem, kako je bitva pri Slanem jezeru trajala dva dni? Kako naj pojeta? Kako naj govorita o tako nečimernih stvareh? Njun gospod Danilo se je zamislil; rokav svojega baršunastega plašča je spustil v vodo, kjer se sedaj zajema; njihova gospa Katarina tiho ziblje dete in ga ne izpusti iz očij, na njeno praznično obleko, ki ni pokrita s platnom, škropi voda.
Lep je razgled iz sredine Dnjepra na visoke gore. široke planjave in zelene gozde. Te gore niso gore; vznožja nimajo, ampak pri njih je zgoraj in spodaj sama strmina, pod njimi in nad njimi pa visoko nebo. Ti gozdi, ki stojijo po holmih, niso gozdi: to so lasje, ki so zrastli na kosmati glavi gozdnega moža. Pod njo se v vodi pere brada, pod brado in nad lasmi pa je visoko nebo. Ti logi niso logi: to je zelen pas, ki se vleče sredi okroglega neba; v spodnji in zgornji polovici pa se sprehaja mesec.
Gospod Danilo ne gleda okolice, ampak svojo mlado ženo.
^PozorX ■< Pozor I
muorili
j«;, potekla narodnimi. Opozarjamo vse Odjemalce „Narodnega Lista", naj pri* hodnjič vsakteri dobro pogleda na naslov na o v o j niči svojega lista. Kasel bd tam zapisano, do kdaj ima plač an lis t. Obenem bodo priložene tìi&i položnice ! Oni, ki imajo že za celo leto plačan list, naj i i položnice branijo za pozneje ali pa naj pridobi vsak 1 novega naročnika ter mn izroči položnico, da pošlje denar.
Štajerske novice. ^ j
,v..v Kdo je odgovoren za pisavo „ Slovenskega l Gospodarja ?" Tl: gospodje so ; kanonik dr. Ivan i Mlakar, bogosl <vni profesor dr. Matek, bogoslovni 1 profesor dr. Hohnjec, bogoslovni profesor dr. Ko- " vaèièi učitelj veronauka dr. Anton Medved, učitelj \ veronanka dr. Jerovšek, duhovnik brez posla dr. &inton Korošec, vodja Cirilo ve tiskarne duhovnik te Joe. Somrek, župnik Matej Strakl in duhovnik Franc Spindler. Ti gospodje so odborniki katoliškega tiskovnega društva^ ki je lastnik „Slov., Gospodarja". Ti gospodje trpijo, da se v njih listn 62krat v letu v 8000 izvodih tiskajo obre-j kovanja slovenskih mož, ki so poštenejši ljudje nego lastniki „Slov. Gospodarja". Narod, zapomni si imena teh poštenjakov! To so lastniki katoliškega časopisa, s katerim ima mariborsko porotno;; sodišče letos več opravka nego z vsemi hudodelci:; Mariborskega okrožja. Ali j« njega prevzvišenosti knezoškola znano, koliko kazenskih ovadb zoper .list njegovih duhovnikov se obravnava letos v Mariboru? Kako vzorno; je časti kraja pri „Slov. -Gospodarju" urejena, razvideti je iz dejstva, da je v letošnjem letu ta list zakrivil okoli 400 slučajev po kazenskem zakonu kaznjivih pregreškov in prestopkov zoper varnost časti. Ali pa ti gospodje tudi dajo zadoščenje za žalitve svojega lista ? Ali morebiti pri sodniji nastopijo dokaz resnice za žalitve? Niti najmanj ne. Vsi kazenski akti mariborskega okrožnega sodišča izkazujejo, da se urednik „Slov. Gospodarja" pri vsakem zaslišanju sramotno izmuzne, rekoč, da odkloni v s a k o d g o v o r. To so Vam katoliški poštenjaki! In ali postopajo lastniki „Slov. Gospodarja" drugače? V neki porotni zadevi so bili pred kratkim kot priče zaslišani duhovniki dr. Mlakar, dr. Matek, dr. Hohnjec, dr. Kovačič, dr. Medved, dr. Jerovšek, dr. Somrek, Matej Štrakl, Franc Spindler in dr. Korošec, nadalje deloma kot priče deloma kot krivci duhovniki Anton Pučnik, Jakob Kosi, I. Kardinar, Anton Cestnik in Ivan Gorišek. Akoravno je bil predmet zaslišanja žaljiv dopis „Slov. Gospodarja", kjer se je autentično razlagala vsebina neke napitnice Ivana Goriška v zaključeni zasebni družbi, vendar pred sodnijo nobeden izmed vseh zaslišanih gospodov o celi stvari ni znal nič povedati. Dr. Korošec se je čez mesec dni odtegoval dostavitvi sodnega poziva. To je oni gospod, ki je pred 3 leti, ko se je kot urednik „Slov. Gospodarja" mariborskih porotnikov bal, na Hr-
vaško zbežal, da se ms obtožnica ni mogla dostaviti. Ali pa imajo ti mariborski kanoniki, bogoslovni profesorji "in drugi 'duhovniki, ki tvorijo slovjto kmečfco zvezo,."kak vzroi, da dajo v svojem listu poštenim ljudem čast krasti? Kdo je dr. Karba, kdo dr. Božič, katerima hoče „SI. Gosp." v. njunem poklicu krph odgrizti z lažnjivimi novicami ? Imènovani duhovniki so vseskozi ali bivši učitelji ali Šolski tovariši napadenih gospodov. Sédajno dijaštvo bode pač, dobilo čudne pojme o svojih veroučiteljih, če lahko pričakuje od lista, katerega lastniki so zdaj ti „boljši", gospodje, Čez malo let IaŽnjiva očitanja, da so kot zdravniki po Veselicah hodili in pustili bolnike brez pomoči umirati, ali so kot odvetniki zaradi ene kokoši napravili svojim strankam' 400 kron nepotrebnih stroškov. Ko bodo klicani imenovani gospodje v najnovejših slučajih zopét na odgovor, ne bodo o stvari zopet nič vedeli, urednik bode pa odklonil odgovor.
Toda čaša je prikipela do vrhunca, zdaj bomo drugače govorili.
/.'v:,';". ?JfČ .■■,<•■.,¥	? .-"R 'i
Dr. Karba in tat|e časti pri „Slov. Gosp.".
Na drugem mestu prinašamo izjavo Marije Pov-šnar, ki preklicuje laži, katere je trosila, o zdravniku dr. Karbi na Vranskem in katere je prinesel tudi „Slov Gosp." Dr. Karba je, kakor smo že poročali, tožil raznašalce te laži. Minoli petek, je bila pred sodnijo na Vranskem obravnava, pri kateri s® 3« vse obrekovanje dr. Karba izkazalo kot lažnjivo; dr. Karba je pbrekovalcem velikodušno odpustil pod pogojem, da prekliče jo laži pred cerkvijo in v časopisih. — „Slov. Gospodar", glasilo naše duhovščine, pa je prinesel 1 dan pred obravnavo nov napad, nove laži zoper dr. Karba. — Pripomnimo pri tem, da sta oba vranska duhovnika takoj po prvem napadu v SI. Gosp. sporočila g. dr. Karbi, da nista z omenjenimi napadi v nobeni zvezi in da jih obžalujeta, ker sta prepričana, da so lažnjivi. — „SI. Gosp." se bo pa zagovarjal pred porotniki Izključena je vsaka ppravnava, katero sicer že ponujajo! Podlosti obrekovalcev in lažnikov pri „SL Gosp." se mora napraviti konec!
Spodnještajerska krščansko-socijalna zveza in obmejni Slovenci. Imenovana zveza je razposlala oklic (tudi nam!!), v katerem poziva Slovence, naj ji priskočijo na pomoč, češ da hoče delovati ona posebno med obmejnimi Slovenci. Dozdaj «da issa ob meji že 4 izobraževalna društva in okoli Maribora več potovalnih knjižnic. Veselilo nas bo, če bo zveza res v tem smislu delovala, dovolimo si pa k njenemu oklicn par opomb: Slov. kršč. soc. zveza, kakor se imenuje po vsej krivici to nad vse hujskajoče društvo, obstoja že precej časa, četudi ne pod tem imenom in v tej obliki. Prirejala je dozdaj pač razne so-cijalne kurze, na katerih se je učilo slovenske fante pretepanja in psovanja političnih nasprotnikov, prirejala so se pod njeno firmo ali po njeni inicijativi po Sp. Štajerskem zborovanja, na katerih se je na najdrznejši način hujskalo proti narodni stranki in njenim somišljenikom. „Slov. kršč. soc. zveza" je taktična organizacija kleri-kalizma na Štajerskem, v njenih „izobraževalnih" (!) društvih se vzgajajo najstrastnejši agitatorji in najbesnejši fanatiki zoper vse, kar se brezpogojno ne klanja dr. Korošcu. Kaj krajevni odbori lažikmečke zveze, — kršč. soc. zveza
—	Kaj, moja mlada žena, moja zlata Katarina se žalosti?
—	Ne žalostim se, moj gospod Danilo! Mene so samo ustrašile čudne pripovedke o čarovniku. Pravijo, da je bil že pri rojstvu tako strašen... in da se že iz malega nobeden otrok ni hotel igrati ž njim. Poslušaj, gospod Danilo, kaj pripovedujejo strašnega: njemu se baje čudno zdi, da se mu vsi posmehujejo. Ce sreča proti noči kateregakoli človeka, pa se mu takoj vidi, kako odpira usta in kaže zobe... In drugi dan najdejo dotičnega človeka mrtvega. Čudno in obenem strašno mi je bilo, ko sem slišala vse to —, je govorila gospa Katarina, izvlekla robec in ž njim obrisala lice deteta, spečega na njenih rokah. Na robcu je sama izvezla z rdečo svilo liste in jagode.
Gospod Danilo ni zinil niti besedice, ampak se je začel ozirati v temno daljavo, kjer se je daleč, daleč za gozdom, videl jez, za jezom pa stari grad. Na čelu so se mu naenkrat pokazale tri gube; leva roka je gladila mlade brke.
—	To še ni tako hudo, da je čarovnik, — je rekel—, strašno je, da je on neljub gost. Kaj se mu je zmešalo, da se je privlekel sem? Slišal
sem, da hočejo Poljaki zidati neko trdnjavo, da bi nas odrezali od Zaporožcev. Če je res ... Razneseni to vražje gnezdo, če se le malo izve, da imajo pri njem kako zavetje. Sežgem starega čarovnika tako, da niti za vranje kljnne ne bo kaj ostalo.
Vsekakor, mislim, ni ravno brez zlata in imetja. Glej, kje živi ta vrag! Če ima kaj zlata! Vsak čas bomo prišli mimo križev — to je pokopališče! tukaj gnijejo njegovi nepošteni predniki. Pravijo, da so bili vsi pripravljeni, prodati se z dušo vred satanu, tudi z raztrganimi plašči, če pa ima res kaj zlata, se ne smemo več ustavljati: niti na vojski se ne more vedno dobiti.. .
—	Vem, kaj nameravaš; ali srečanje ž njim ne napoveduje nič dobrega. Tako težko dihaš, tako hudo gledaš, tvoje obrvi so se tako hudo namršile nad očmi!...
—	Molči! Ženska! — je krepko odgovoril gospod Danilo, — kdor se z vami prereka, ta postane sam baba. Fant, daj mi ognja za pipo!
Tukaj se je obrnil k jednemu veslaču, ki je iztepel iz svoje pipe goreč tobak in ga začel tlačiti v Danilovo.
je danes politična organizacija kl& rikalizma pod firm,o nepolitičnega d r s š t'v a. Leta li» leta jte baje ta zveza „delsje",. na vse straši sé hvali, kölikodobrega je storila za slovenski narod, v Mariboru ima sedež. torej zgoraj Ob meji, tn njen^ prva in glavna naloga bi imela biti že od poČetka sem: delovanje v obr mejnih krajih. Kakò, d^ so gospodje Šele zdaj prišli na to, da v očigled godu bratov Cirila in Metoda hinavsko zavijajo oči k nebu in milo kličejo: „Kako dolgo bomo gledati po teh sedaj še obmejnih hribih kresove v čast slovanskima bratoma". Kje so bili ti gospodje leta in leta, kje so bili, ko se je bil najhujši boj za Obstanek Slovencev po nekaterih krajih P Kje so delali dozdaj^ da imajo ob meji samo 4 bora izobraževalna društva s par molitvèiiiki in nekaj svetimi pismi? PodraVska podružnica" „Prosvete" delsje šele kratek čas in je ustanovila že nad 10 ljudskih kaji-žujic v narodno najbolj izpostavljenih krajih In in jih v kratkem osnsje zopet toliko. A kaj so storili matadorji kršč. soc. zveze ? Namesto da bi bili podpirali mlade ljudi', zbrane v podravski podružnici „Prosvete", pri njih plemenitem delu, so jim v „Slov. Gosp." in „Slovencu" metali polena pod nöge, jih psovali za liberalne mladiče, za smrkoline itd.! In ti ljudje hočejo sedaj-reševati obmejne Slovence? Ti ljudje, ki dozdaj niso imeli ne iskrice ljubezni do teh Slovoncév ? Ti ljudje, ki so zasmehovali navdušeno mladino, ' ko je delala za obmejne kraje? Ne, gospoda, tako slepi nismo. Denarja hočete dobiti za svoje hujskaško načrte, za svoje socijalne kurze, kjer boste mladino spet učili nasprotnike psovati, denarja hočete in na prav podel način uporabite ali pravzaprav zlorabite v to praznik godu slovanskih bratov, in denarja hočete tndi cid nas naprednih Slovencev» Kakor rečeno, prav veselilo nas bo, če boste res začeli delovati v onem smislu, kakor ste ga naznanili v svoji Okrožnici, à Vaše dozdajno delo nas sili, da Vam ne moremo zaupati, in da odločno svarimo svoje Somišljenike, če jé ta ali oni dobil tozadevni oklic, da bi se vain vsedli na limanice! Poživljamo pa napredne štajerske Slovence, naj se ob priliki godu Slovenskih apostolov res s polnim srcem spomnijo obmejnih Slo-vensev ter naj proslave ta god s tem, da pošiljajo obilne darove bodisi naši šolski družbi Ciril-Metodovi; bodisi pà podravski podružnici „Prosvete" (na naslov: cand. phil. Franc Mravljakr Sv. Anton na Poh. p. Vnhred). Tako bodo naši somišljeniki najboljše in najlepše slavili ta veliki praznik. Poživljamo pa tndi vse, da se pri vsakem kresu po Sp. Štajerskem naberejo četndi mali prispevki za našo šolsko družbo!
Klerikalni Zarjanl „na delu za ljudstvo".
Kmalu bo leto, kar so nastopili graški „Zarjani* križev pot in začeli nadelavati tla klerikalizmu na Sp. Štajerskem. V lanskih počitnicah so priredili „velik" abiturijentski shod v Ljutomeru, ki je še vsem „v dobrem spominu", da bi dobili visokošolskega naraščaja s Štajerskega In res, vlo-vili so 2 abiturienta. Ko so letos priredili vrli mariborski srednješolci veselico v korist „Dijaški kuhinji", so sklenili Zarjani porabiti lepo priložnost, češ, saj ne bo nič stalo... Kar leze in kar gre, vse je šlo iz „Zarje" na izlet v Št Peter pri Mariboru h kaplann Kranjcu. Pri moji kokoši, lep načrt:, dve muhi na en udarec; naj-
val gospod Danilo. — Kazak se, hvala Bogu, ne boji niti hudiča niti mašnika Mnogo bi nam koristilo, če bi začeli poslušati ženske; ali ni tako, fantje ? naša žena — je pipa, in ostra sablja!
Katarina je molčala in gledala v zaspano vodo, ki jo je veter mešal; ves Dnjeper je bil srebrnosvetel, kakor volčja koža po noči.
Čoln je krenil v stran, in je začel plavati ob gozdnatem bregu. Na bregu se je videlo pokopališče: stari križi so stali v celih gručah. Med njimi ne raste noben grm, med njimi ne zeleni nobena travica, le mesec jih obseva z nebesne višine.
—	Ali čujete, fantje, kričanje? Nekdo nas kliče na pomoč! — je rekel gospod Danilo in se obrnil k veslačema.
—	Slišiva kričanje in zdi se nama, da prihaja od te strani, — sta se oglasila veslača in pokazala oba hkrati na pokopališče.
Ali vse je utihnilo. Ladja se je vrnila proč od brega. Naenkrat pa sta veslača spustila vesla in uprla oči na pokopališče. Zavzel se je tudi gospod Danilo: strah in mraz je zlezel v kazaške žile.
prej „poučni" sestanek pri Sv. Petru, potem pa med srednješolce v Maribor. In res! Prav židane volje in samozavestno, kakor bi bili gospodarji sveta, da so se ljudje kar zgledavali za njimi, so prišli z izleta, upajoč, da*bo vse tako „gladko teklo" tudi v Mariboru. O njih vzgledni oliki mora imeti človek pojem in razumel bo, zakaj so tndi pri vrlih srednješolcih pošteno skupili. No, tolažili so se, da so vsaj zgago naredili in veselje pokvarili mirnim gostom in za silo je dobro tudi to. — Ker so imeli med dijaštvom tako smolo, so se zopet podali v Ljutomer ra ustanovni shod „Zveze slov. mladine". Pregovor vendar pravi: v tretje gre rado. Tukaj so sipali točo in blisk na izdajalske, nemčurske in Bog ve kake še graške in dunajske akademike pod pokroviteljstvom znanega Verstovšeka, bivšega predsednika „Triglava". — To je njih delo za ljudstvo: ne poučevati in širiti izobrazbo, ampak obrekovati nenavzoče nasprotnike.
Kdo ruši ugled duhovščine in kdo je kriv, da vera peša? Odgovor: duhovščina sama! To dokazuje zopet sledeči dogodek. Poročali smo svo-ječasno, da je umrla dne 31. jan. t. 1. pri Sv. Miklavžu blizu Ormoža krčmarica Uršula Iva-nuša. Njena hčer Jera, sedajna krčmarica, je hotela prirediti materi sprevod od hiše in dala to sporočiti župniku Mešku. Meško pa je prošnjo zavrnil, češ da tega ne stori, ker je družina Iva-nnša „liberalna". Končno je pa rekel, da bo že storil, ako pride Jera Ivannša sama k njemu. Tega ona ni hotela, zato se je sprevod vršil od cerkve. Župnik je samo pri cerkvi v naglici opravil ceremonije, nato pa pustil mrliča in pogrebce. Ljudstvo je bilo razburjeno. Tej razburjenosti je dal duška posestnik in mizar Šnaj-der iz Kajžarja, češ da se bo treba pri škofu pritožiti, naj pošlje boljše duhovnike in ne takšne, da dajejo ljudstvu slab vzgled. Župnik je Šnaj-darja ovadil drž. pravdništvu zaradi kaljenja javnega miru in hujskanja pogrebcev. Drž. pravd-ništvo je tožilo, a Šnajdar je bil oproščen. Vse priče so izpovedale, da je župnikovo obnašanje vzbudilo splošno pohujšanje. — Prašamo še enkrat: Kdo je kriv, da vera peša?	t
Slovenci na razstavo v Prago! Dobili smo oklic, v katerem se pozivljejo Slovenci na skupen izlet k razstavi v Prago, kateri se naj vrši od 16. do 24. julija. Ker smo vabili mi že opetovano štajerske slovenske kmete, naj se udeleže kmetijskega poučnega izleta, ki ga priredi c. kr. kmetijska družba kranjska, zato navedemo iz tega oklica le glavne podatke. Kdor izmed štajerskih Slovencev bi se namreč ne hotel udeležiti izleta kmetovalcev, se lahko pridruži tem izletnikom. Izlet bo Stal z vožnjo, hrano ia vso preskrbo za vse dni v III. razr. 120 K, v II. razr. 140 kron. Udeležba se mora naznaniti najkasneje do 5. jul. na naslov: g. Eman Beneš-Malostransk^, spiso-vatel, Praga VII, Skaleckà tì. 355. Obenem se mora poslati nadavek 10 K. Najdalje do 12. jul. se mora poslati tudi ostali znesek 110 K (ozir. 130 K). Izlet se nastopi 16. jtfl. V Ljubljani. Odhod od tam čez Celovec. 17. julija se prenoči v Plznju1, '1'8. jnl. se pogleda njegove znamenitosti, 19. jnl. odhod v Prago, 19., 20. in 21. ogledovanje P rage, 22. jnl. ogledovanje vinorodnega mesta M e Ini k, Velikanskih kleti kneza Lobkovica, tovarne za sladkor, 23. jnl. ogledovanje mesta T a bo t, (češka gospodarska akademija, muzej, sokolski dom, tovatna za umetna gnojila). 24. jul. prihod nazaj v Ljubljano. Kdor bi se torej — kakor rečeno -**1 ne hotel udeležiti kmetijskega poučnega izleta meseca avgusta, naj se pridruži temu julijskemu izletu.
Boj za ični jezik na ljudski šoli v Jarenini. Kamen za kamnom se krha sofizem našega nemštva glede razlage raznih drž. zakonov. Bili so ti gospodje pri nemških oblastvih mnenja, da je ni moči, ki bi jim zabranila pospeševanje germa-nizacije našega šolstva. S satansko zlobnostjo so n. pr. lovili podpise pri nezavednih slovenskih starših za uvedenje nemščine kot učnega jezika v višjih razredih naših ljudskih šol. Deželni šol. svet je samoobsebi razumljivo z veseljem šel našim nemškutarjem na roko v očividnem nasprotju s postavo. Tako se je že na mnogih slov. ljudskih šolah uvedla nemščina kot učni jezik v višjih razredih, n. pr. v Št. Lenartu v Slov. Gor., v Ptuju itd. in v najnovejšem času se hoče še ponekod, n. pr. v Zidanem mostu itd. Vse to je pa bilo in je protipostavno. — To dokazuje sledeči slučaj: Na ljudski šoli v Jarenini so istotako teli utihotapiti nemščino kot učni jezik v višjih
razredih. Okrajni šolski svet mariborski je to tudi sklenil. Občina se je pritožila na dež. šol. svet, ta je pritožbo zavrnil, ravnotako naučno mi-nisterstvo. Občina je šla s svojo pritožbo na upravno sodišče, ki je dne 16. maja razsodilo, da je sklep mariborskega okr. šolskega sveta neveljaven, ker glasom državnih zakonov sme biti na javnih ljudskih šolah (tudi na meščanskih šolah) samo eden jezik kot učni jezik; drugi deželni jezik je le učni predmet. — Jasno je s tem izrečeno, da so vse šole, na katerih je v višjih razredih nemščina učni jezik, ne p o stavno urejene, jasno je izrečeno, da se nikjer to ne sme več zgoditi in da se na vseh naših ljudskih šolah mora v vseh razredih uvesti edino slovenščina kot učni jezik. Poživljamo vse prizadete činitelje, da v tem smislu store vse potrebne korake.
Opozarjamo udeležence glavnega zbora zaupnikov, da se vrši po zborovanju na vrtu Narodnega doma skupni obed.
Državni poslanec g. Vinko Ježovnik — težko obolel. Že dalje časa je bolehal, a se ni dal v posteljo, ampak je vestno vršil svoje poslanske dolžnosti. V soboto pa ga je hudo ledvično vnetje priklenilo na posteljo. Vendar čujemo, da se obrača na boljše in mi mu želimo z njegovimi volilci vred, da kmalu okreva.
Narodnost naše višje in nižje duhovščine. Piše se nam: Ko sem bil minuli petek na pošti, vidim pismo, naslovljeno na „hochehrwürdiges Pfarramt in Polenšak Post Jurschinzen". Hitro pogledam na pečat in zagledam nemški pečat kon-zistorija lavantinskega. To je slovenstvo slovenskega škofa Napotnika! — Pri zadnji pastoralni konferenci je nekdo izmed duhovnikov omenil, naj bi se nabiralo za Ciril-Metodovo družbo. Pa slabo je naletel, niti vinarja ni dobil. Pač pa so zložili za s. k. s. z. 15 K. To je narodnost naših duhovnikov! Nemškim klerikalcem in socijalcem pa lezejo pod „kute", čeravno ti podpirajo nem. Schulverein.
Iz davčne službe. Premeščeni so: evidenčni geometer Roman Doleczek iz Ljutomera v Murau, davčni asistent Jos. Živnv od davčne
. L ,	% 9	"	i
administracije v Gradcu k okraj, glavarstvu v i Celje, davčna oficijala Anton Planine iz Celja v Ivnico, Matija S e v n i k iz Šoštanja v Vildon za kontrolorja, davčni asistentje Matija Zwirn iz Konjic v Sevnico, K. Mraz iz Sevnice v Celje, Matija H ab j a nič iz Ormoža v Ptuj, Rudolf Starki iz Sevnice v Ormož, K. Živko iz Radgone v Lipnico in Ant. Gorinschek iz Lip-nice v Celje, Alojz Kamvorsky iz Konjic v Dentschlandsberg, Ivan Zottl iz Celja v Laško; za evidenčnega geometra v Ljutomer pride G. Schöffmann iz Ptuja; davčnim praktikantom v Ptuju je imenovan Adolf Pristolič.
Jesenske orožne vaje v 3. voju se vrše: za pešce in lovce od 17. do 29. avg. in od 21. avg. do 2. sept.; za bojno in gorsko topništvo: za bojno-topniške polke št. 7., 8. in 9. od 14. do 26. jul., 27. jul. do 8. avg. in od 10. do 22. avg.; za bojno-havbični polk št. 3. od 14. do 26. jnl.; za gorsko-topniški polk št. 3. od 26. jnl. do 22. avg. in od 24. avg. do 4. sept.; trd-njavsko topništvo: za trdnjavsko-topniški polk št. 4. in trdnjavsko topniški bataljon 'št. 3. od 14. do 26. jul. Za zdravstveno krdelo: pri oddelkih Št. 7., 8. in 9. od 15. do 27. jul., od 1. do 13. in od do 29. avg., od 31. avg. do 12. sept. jn od 14. do 26. sept.
Od Sv. Barbare v Halozah nam je poslal kaplan Rabuza popravek na naš zadnji dopis. Ne priobčimo ga, ker so vse trditve v njem od prve do zadnje drzno zlagane. Tako n. pr. trdi ned drugim, da ni pisal ženi nekega posestnika, da ga njen mož noče pozdravljati. Kaj pa pomenijo potem besede v dotičnem pismu: „Tudi sem opazil, da Vaš soprog mene veroučitelja svojega otroka noče poznati, čeprav imam koiar in črni gvant". Jako „spoštljivo" pišete o sebi, gospod kaplan! Pred nekaj dnevi ste tej ženi zopet pisali in se hudnjete, zakaj je stvar prišla v javnost. — Tajite tudi, da ne morete pustiti deklet pri miru. Mi pa moramo na to drzno trditev povedati še to, da se celo za spolno življenje deklet, komaj iz šole izstopivših deklet brigate in jih v spovednici izprašujete stvari, ki spadajo k večjemu v kako žganjarno. Neka šolarica (ime na razpolago!) je pravila svoji materi: „Mene so Rabuza tako grdo vprašali, da si ne upam povedati in k njim ne grem več k spovedi." Druga dekleta izprašuje pri spovedi n. pr., če imajo že
svoj čas. Eni teh je djal: „Priveži si capo, da vsak ne bode vedel, če se tisto trosi." In potem še laže „Slov. Gosp.", da smo proti veri, če pravimo, da se v spovednicah vliva strup v srca naših kmečkih deklet. Žal nam je, da moramo pripovedovati takšne stvari, a izve naj svet, kako nizko je padla morala nače duhovščine. — Dalje taji Rabuza, da bi bil imel nastop s šiviljo Katico." Mi pa mu povemo tudi še, (če je že morda pozabil.'), da ji je poslal tudi razglednico. — Ali hočete še več'? Ali hočete, da povemo javnosti še o drugih vaših delih? Molčite in se spokorite, to bo najboljše. Čim bolj pa boste mešali, tem bolj bo smrdelo. In to ne v čast Vam in Vašim sobratom !
Učiteljsko društvo za celjski okraj meseca junija ne bode zborovalo. Pač pa.odbor vse p. n. člane nujno opozarja, da se prav številno udeležijo ustanovnega shoda „Zveze narodnih društev na Štajerskem in Koroškem", kateri se vrši v nedeljo 2 8. j u n i j a t. 1. ob 4. uri popoldne v celjskem „Narodnem domu".
V Št. Jurju ob Taboru je imela tamošnja hranilnica in posojilnica dne 21. t. m. svoj izvan-redni občni zbor, na katerem so kmetje prav odkrito povedali svoje mnenje glede nove župnikove posojilnice O zanimivem zborovanju prinesemo prihodnjič obširno poročilo.
Na kak način je začela naša duhovščina skrbeti za župnijske urade? O tem govori par slučajev, o katerih resničnosti smo se poučili, dovolj, več kot bogve kakšni dolgi članki. Ž upnikova bojna posojilnica vŠt. Jurjn ob Taboru ima v svojih pravilih določilo, da pripada v slučaju razpusta zadruge vse p re m o ž en j e t a m o šn j eni u župnijskemu uradu. Enako določilo je v pravilih ka t. izobraževalnega društva v Drami j ah, ki era snuje župnik O a: r i z e k. Prepričani smo, da je tega še polno po Spodnjem Štajerskem, in imamo tudi tozadevno podatke v rokah, pa kakor rečeno, ta dva slučaja osvetljujeta dovolj delovanje naše zdajne duhovščine ,.v čast božjo in v blagor bližnjemu" — t. j. kakor oni razlagajo te besede: v korist fa-rovžem. Pripomnimo samo eno: v vseh teh in podobnih pravilih različnih farovških zadrug in društev stoji pač določilo, da v slučaju razpusta pripade premoženje župnijskim uradom, nikjer pa ne stoji, da v slučaju razpusta župnijski urad tudi jamči za morebitne izgube. To se pravi z drugimi besedami: Če je kaj prebitka, pograbi vse farovž, če se pa izkaže izguba, pa plačaj kmet! — Kako dolgo še, slovenski kmetje, se boste pustili voditi za nos?!
Slavnost nemške gimnazije se je obnesla na veliko nevoljo naših Germanov. Slovenski dijaki so tik pred slavnostjo še zahtevali, da se da na program slovenska točka, pa se jim je odbilo. Zato so vsi slovenski dijaki do zadnjega izostali od prireditve. Slavnost je imela popolnoma nemški značaj. Nemški listi se jeze na okr. glavarja, češ da je odklonil prisostvovanje. Mi pa mislimo, da je bila to le njesrova dolžnost napram veliki večini avtohtonega prebivalstva v njegovem okraju. *
Nä c. kr. samostojnih nemško slovenskih gimnazijskih razredih v Celju se vpisujejo učenci za prihodnje šolsko leto v I. razred 4. julija ob 10. uri in 16. septembra od 8.—10. ure. Sprejemni izpiti se začnejo 4. julija ob 11. uri in 16. sept. ob 10. nri. Učenci, kateri hočejo biti sprejeti v I. razred, morajo biti spremljani od svojih stari-šev ali njih namestnikov in s seboj prinesti krstni list in pa šolska naznanila.
Nesreča ali samomor? Včeraj zvečer so našli <• celjskega odvetnika dr. Stepischnegga v njegovi pisarni zaklenjenega v nezavesti. Kaj je vzrok, še ne vemo. Eni trde, da ga je zadela kap, drugi, da se je hotel zastrupiti.
Vransko. (Odgovor na članek v „SI. Gosp." z dne 18. jun. 1908. št. 25.). Da se dopisnika v Slov. Gosp. ne gre za to, odpraviti kak nedosta-tek — če bi se bil tak zgodil — ampak mi jemati čast in ugled samo radi tega, ker sem mu ali osebno ali politično neljub, je sedaj po tem drugem članku dovolj jasno. Ker mu je v slučaju Šalamun Marije spodletelo, poslužil se je sedaj slučaja rajnega tržana Masija. K temu jaz sploh nisem bil klican iz političnih vzrokov, čeravno sem bil ob istem času doma. Šele ob 11. uri ponoči me je prišel klicat dr. Červinka iz Braslovč, ki je bil poklican k bolniku. In resnica je, da sem rešil staremu Musiju življenje z g. dr. Čer-vinko po težavni in nevarni opetaciji in sem po-
tem na prošnjo rodbine prevzel nadaljno lečenje bolnika. — Priča tega je g. dr. Červinka iz Bra-slovč, celi vranski trg, rodbina rajnega Musija in njegov sin Jožef Musi, kaplan na Rečici. — Dopisnika bodi povedano, da se naj nikar zastonj ne trudi; jaz imam glede svojega privatnega življenja in glede političnega in stanovskega delovanja popolnoma čisto in mirno vest; ne more mi ne materijalno in ne moralno škodovati. Pouka, kako naj delujem, kje naj delujem in kje je moje polje, od takega zahrbtnega poštenjaka ne rabim. Skrbel pa bom, da bom „peteržiljček" tudi na tisti „župci", katero bo on moral posrebati, in garantiram mu, da bo takrat debelo požiral. — Nadalje še naj tudi ve, da nisem nastavljenec okr. zastopa in da kot tak ne dobivam nobene plače, ampak da proti letnemu pavšalu zdravim okrajne reveže, da torej nisem nikakor okrajnemu zastopu podvržen, kakor — po dopisnikovem mnenju — cestarji.
Vransko, 23. jun. 1908.
Dr. Karba.
okrajni zdravnik.
V	Voglajni pri Celju je utonil dne 22. t. m. učenec III. razr. nemške ljudske šole Rebernak.
Graščino Bežigrad pri Celju je kupilo 6 posestnikov iz Koč pri Prestranku na Notranjskem. Cujemo, da bodo uvedli popolnoma moderno gospodarstvo. Vsi so se že preselili z družinami vred. So tudi vrli narodnjaki, kar nas izredno veseli, ker je padlo spet eno veleposestvo v slovenske roke. Želimo jim prav lepe uspehe!
Slovensko učiteljstvo, na noge! Večkrat se je že pisalo o tem, naj bi vendar slov. učiteljstvo z jekleno voljo uveljavilo rabo slovenščine pri uradnih okr. učiteljskih konferencah. Opozarjamo vnovič, da to pravico slov. jeziku izvojevati je našega učiteljstva dolžnost. Nemci sicer že vpijejo in kličejo nemški „volksrat" na pomoč. A prepričani smo, da se železni disciplini slov. učiteljstva to posreči!
Stojnci pri Ptuju. Dne 22. t. m. zjutraj so našli hlapca Iv. Krajnca na vrtu krčmarja Gnil-šeka v Stojncih mrtvega z mnogimi ranami. — Orožništvu se je kmalu posrečilo dognati, da je posestnika sin St. Kristofič, ki je Krajnca zalotil pod oknom gostilničarjeve hčerke in ga z nežem zabodel. Sam je priznal, da ga je tako dolgo obdeloval z nožem, dokler ni Kranjc mirno obležal. Morilca so izročili sodišču.
Iz finančne službe. Finančni prokurator dvoi. svetnik dr. Bachaczek v Gradcu namerava stopiti v pokoj; na njegovo mesto pride ljubljanski prokurator finančni svetovalec dr. pi. Wenko.
V	Kačjemdolu pri Podplatu je dne 21. t, m. pogorela hiša g. A. Drofenika. Stanovalci so se komaj rešili.
Izlet na Mrzlico priredi več društev iz Savinjske doline dne 5. julija. Na predvečer slovanskih blago ves tnikov se bo na vrhu žgal velikanski kres z umetalnim ognjem v proslavo sv. Cirila in Metoda. Svoj prihod je naznanil strelski klub in pevski zbor iz Dola, celo šentpavelska godba obeta prihiteti. Manjkale tudi ne bodo obližnje podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. Za dobro pijačo bo skrbel gostilničar g. Naprud-nik iz Griž. Vsestransko zanimanje kaže, da takega izleta še ni videl naš savinski Triglav. Pia ninski pozdrav!
Požar v Žalcu. Dne 23. t. m. je bil trg Žalec v Savinski dolini v veliki nevarnosti. Ob 1/4 5 uri popoldne je nenadoma nastal v Brinšekovi hiši požar. Pravijo, da so zažgali 5—6 letni fantje. Ob veliki suši se je ogenj nenavadno naglo razširil, je razdjal Brinšekovo hišo in kozolec, Šir-covo drvarnico, in kozolca Žnžovih in Jern. Ant-loga. Tudi vogel Kukčeve hiše je že začel goreti, a so pogasili. Vrlim tržanom "in trškim dekletom se je zahvaliti, da se ni s plamenom vnel tudi Žužov marof, ker bi bil potem po zatrjevanju tr-žanov morda cel trg v plamenu. Tržani in požarne hrambe (žalska, arjevaška, gotoveljska, šent-peterska, dve polzelski, nemška in slovenska, oj-strškovaška, gomilska, prekopska, celjska in bra-slovška) so bile pridno na delu in se je tako pri velikanskem, naporu posrečilo, požar lokalizirati. Brinšek sam je popolnoma opečen, njegovo 80-letno ženo so rešili. Živina je vsa rešena.
Zvezo slovenskih deklet osnuje dr. Korošec. Hm, hm! Če bodo vsi spodnještajerski kaplani in župniki samo vsa svoja dekleta zapisali v to zvezo, bo to že lepa „zveza". Hm, hm!
Dež za 14 kron. Pri Sv. Lovrencu na drav. polju so pobirali „za dež", da bi namreč mogel župnik brati mašo in napraviti procesijo za dež.
Nabrali so 14 kron. Ljudje govore, da je župnik nato d j al: „Za 14 kron boste malo dežja dobili". — Ti strašni „neverniki" pri Sv. Lovrencu na drav. polju!
V	Šmarju je umrl dne 21. t. m. g. dekan Franc Jug.
Shod „zveze slovenskih mladeničev" bo dne
5. jul. pri Sv. Trojici v Slov. Gor. Prav! Do takrat bo šentjurski Žličar, slavni odbornik te zveze, že odsedel svoje 3 dni ječe zaradi pretepa, in lahko zopet nastopi kot govornik, katerega orožje je „sveti križ"!
Slovensko uradovanje je sklenila občina Ver-jane pri Sv. Trojici v Slov. Gor. Čast ji!
Ljutomer. „Čudno v najnovejšem času je samo to, da se naprednjaki sramujejo slovenske trobojnice." Tako pravi zadnji „Slovenski Gospodar". — Mi pa pravimo, da je onečašče-nje slov. trobojnice, da jo rabijo tisti ljudje, kateri so jo pred leti skrili s stolpa iz strahu pred Nemci!! Dovolj !
Marckhl — dr. Ploj. Minoli teden se je znani borilec za „pravice" naših spodnještajerskih nemškutarjev Marckhl v drž. zbornici jako raz-ljutil. Nekdo mu je prinesel na uho, da je baje posi. Ploj med njegovim govorom dejal: „Ne govorite vendar tako neumno!" Zato je poslanec Marckhl — sodnik, varuh in zaščitnik postav! — pozval Ploja na — a v o boj ! Priče pa so dokazale, da Ploj gornih besed ni rabil — in Marckhl si je namesto s sabljami moral menda s pivom ohladiti svojo vročo nemško kri!
Za okrajnega glavarja v Ptuju bo imenovan dr. Adam Weiss pi. Schleussenburg. Služboval je kot komisar v Ptuju, v Mariboru, v Celju in kot vodja pol. ekspoziture v Koniicah. Upamo, da bo na vse strani strogo objektiven in da bo spoštoval naše narodne pravice.
Ljutomerski glavar pl. Rainer gre v Bruck na mesto novega ptujskga glavarja Weissa. Jokali za njim ne bodo v Ljutomeru. Bil je skrajno zagrizen in slovenski narodnosti sovražen birokrat. —
Umrl je dne 18. t. m. v Celju vpokojeni po-stajenačelnik Jožef Bračič.
V	pijanosti ponesrečil. Dne 21. t. m. ponoči so šli v Mariboru trije možje, med njimi kleparski pomočnik Franc Čuček iz gostilne nekoliko natrkani domov. V Jožefovi ulici (ob Dravi) je splezal Čuček čez plot ter se vlegel ob strmini. Spremljevalca sta ga svarila, on je pa v razposajenosti še delal kozelce, pri tem pa padel čez ^strmino se ubi.
Svinja umorila otroka. Blizu Cmureka je neka posestnica pustila, ko je šla na polje, malo dete — rejenčka — v oskrbi neke deklice. iTa je imela otroka na vrtu v vozičku. Ko se je dete zbudilo in začelo jokati, je deklica bežala v hišo po mleko. Med tem je pa svinja, ki se je pasla na vrtu, prevrgla voz ter dete na roki in glavi tako obgrizla, da je takoj umrlo.
* Na graškčm vseučilišču je za bodoče šolsko leto zopet izvoljen za rektorja dr. Rihard Hildebrand.
Dvajsetletnico obstanka slavi letos učiteljsko društvo za gornjegrajski okraj. Včeraj dne 24. t. m. je priredilo v Mozirju slavnost, koncert s plesom in s prosto zabavo. Danes dopoldne pa predava gosp. A. Pesek iz Narapelj o predmetu: „delo učitelja izven šole".
V	Mariboru so zaprli 52 letnega železniškega uradnika Weissa, ker je na Telovo opijanil in posilil neko 12 letno deklico.
Mariborski gostilničarji so zvišali ceno marčnemu pivu na 44 vin. liter.
Iz sodne službe. Avskultantom v področju graškega nadsodišča je imenovan sodni Praktikant pri celjskem okrožnem sodišču dr. Fürstbauer.
V	Brežicah je dne 20. t. m. umrla posestnica gospa Neža Omerzu v 55. letu starosti po dolgi bolezni.
Otroški zbor v Narodnem domu v Celju. —
Gdčna Minka Moosova, učiteljica v Ljubečni pri Celju, je z veliko požrtvovalnostjo in trudoljub-nostjo si izučila lep otroški zbor ter ž njim mi-nolo nedeljo javno nastopila. Nastop je naravnost očaral in moremo gei le čestitati na uspehu. — Obisk po stari celjski navadi nepovoljen.
Južna železnica namerava baje že s 1. okt. t 1. odpraviti retour-vozne listke. — Gotovo lep „dar" za potujoče občinstvo v jubilejnem letu!
Promocija. G. Ed. Dolinšek je promoviran doktorjem modroslovja dne 20. t. m. v rektoratu graške univerze.
Šmartin v Rožni dolini. Vsako leto so imeli naši šolarji o binkoštih spoved in obhajilo, samo letos primanjkuje našemu ljubeznivemu Kovačiču časa, da bi storil svojo dolžnost. Odločno zahtevamo, da v prvi vrsti spolnjujete svoje dolžnosti ter redno poučujete krščanski nauk. Ali ni naravnost škandal, da vas otroci sami vprašujejo, kedaj bodo imeli spoved in nam otroci sami pripovedujejo, da ste jim v šoli sami rekli, da sedaj še ne, ker vas motijo neke skušnjave Tudi mi rečemo: „Ne pelji nas v skušnjavo, temveč reši nas vsega hudega", to je Antona Kova-čiča, potem bode Rožna dolina zopet prosto zadihala.
Strela e ubila dne 15. t. m. po poldne med nevihto 12 letnega dečka Ivana Klančnika v Šmartnem ob Dreti. Pripeljal je ravno h kraju vode mali splav, s katerim so nekoliko prej pripeljali delavci kamenja k jezu. Stopil je na suho, in ko je ravno privezaval mali splav z žico okoli vrbe, je v to treščilo, in deček je bil na mestu mrtev. Na lice mesta prihitevši ljudje so se sicer trudili na vse načine, da bi ga mogoče še oživeli, a ves trud je bil seveda zaman. Dvema drugima dečkoma, ki sta bila istočasno na splavu, pa se ni nič pripetilo. Le padla sta na splav vsled strahu, a tudi kmalu vstala. Nekateri ljudje nočejo razumeti, da se ne sme stati pod drevesi, kadar bliska ali grmi. Naj marsikoga uveri o tem gorinavedeni žalostni dogodek.
Iz Mozirja. Zadnji čas je prišlo dvoje posestev v našem trgu zavednim Slovencem v roke. Nekdanjo Piršovo hišo je kupil izdelovalec soda-vice g. A n t o n M i k 1 a v e c ter si vredil v njej vzorno, po novem ustroju delavnico za sodavodo. Staro Štulerjevo hišo pa je kupil naš narodni trgovec g. Rudolf Pevec ter zraven vsa precej obširna posestva. To bodi obenem v pojasnilo nekaterim kupcem, ki se še vedno oglašajo za zadnjo, ki ni več na prodaj, ker je lastnik že gosp. Rudolf Pevec.
Sv. Trojica v Slov. Gor. V ponedeljek 15. t. m. je treščilo v hišo posestnika I. Kosa. Pogorelo je skoraj vse; živino so srečno rešili.
Iz Ljutomera se poroča, da gre naddavkar Aleksander Duller v pokoj. Mož je bil duša ljutomerskemu posili-nemštvu, strasten in zagrizen slovenožrc, vsekakor boljša politična glava nego vsi ostali „Nemei" skupaj!
Obsojeni pretepači. Poročali smo svoječasno
0	pretepu med cinkarniškimi delavci in pa rudarji iz Pečovnika v Lasznikovi gostilni v Ga-berjih. Pred ' okrožnim sodiščem v Celju so bili pretepači obsojeni, in sicer povzročitelj Škorjanec na 3, Papež na enoletno ječo. Ostali so dobili po
1	do 3 tedne.
Na Črni gori pri Ptuju so trčili delavci pred hišo učitelja Klemenčiča ob votline in rove. — Zgodovinsko je najdba zanimiva in bode naše zgodovinsko društvo imelo gotovo hvaležno delo.
Sv. Tomaž pri Ormožu. Piše se nam, da dekan Caf v spovednici zabavlja na napredne slovenske liste. Tako n. pr. imenuje „Slovenski Narod" kranjskega prašička, „Narodni Lise pa celjskega pujska. Kakor vidimo, se dekan Caf prav posebno peča s „svinjerejo", toda pazi naj, da ga eden ali drugi teh njegovih varovancev" kedaj ne prime za jezik!
Šaleška podružnica S. P. D. priredi dne 28. junija t. 1. v nedeljo izlet na goro sv. Uršule. — Odhod iz Šoštanja ozir. Slov. gradca kakor prejšnja leta. — Prijatelji gorä se vabijo.
Vzoren nemški vzgojitelj mladine. O Binkoštih se je ustrelil na potu Celovec-Solnograd rea-lični profesor v Mariboru Eberhard Fugger jz Solnograda, ker mu je prišla po dolgem, dolgem času pravica za pete. Ta .nemški odgojitelj mladeži je počenjal skozi šest let svinjarije z ne-doletnimi dijaki, ki so se morali vdajati njegovi nenaravni pohotnosti, če se mu niso hoteli zameriti. Vabil jih je v kemični laboratorij ali pa na svoje stanovanje. Koliko žrtev v dolgih šestih letih??! — Zakaj ga ni prijel že pred dvema letoma tedanji ravnatelj Knobloch? To je v zadnjem času že drugi tak odgojitelj mladine. Pred štirimi leti je take svinjarije počenjal nemški profesor Vogl. Maribor bo kmalu hujši ko Berlin. Slavna nemška kultuVa!
Izlet štajerskih „trsničarskih zadrug" bo dne 29. junija 1908. k Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah: 1. Sestanek v Juršincih ob 10. uri predpoldan v gostilni Toplak. 2. Predavanje potovalnega učitelja g. Belle-ta „o pomenu trsničarskih zadrug" ob pol 11. uri predpoldan v stari šoli. 3. Skupni obed v gostilni
Toplak. 4. Ogledovanj« trsnic, matičnjakov in tnmičarskih skladišč. Pogovori. Konec izleta okoli 3. ure popoldan. Ljutomerčani in Žetfcl&ani se pripeljejo ila vogoVih oziroma na kolesih; čane pričaka voz / Moškanjcih pri poštnem vlaka o> 7 . uri 11 min zjutraj. ^ ;	'
a> Vransko. Začasni odbor „Društva za varstvo otrok ili mladinsko skrb za vranski sodni *ókraje priredi v petek dne 3, julija 1908. ob 10; uri dopoldne v sodni dvorani na Vranskem ustanovno zborovanje, na katero se vabijo tem potom vsi za tako plemenito stvar vneti ob&ni, ' zlasti pà gg. župani okraja, duhovniki, c. kr. in občini uradniki. Na tem zborovanju se b« izvolil odbor društva in sprejemali se bodo udi. Kdor se osebno ne more udeležiti zborovanja, naj blagovoli naznaniti svoj pristop pismenim potom. — Za začasni odbor: Rot n er.	r n; m; ;
Resnicoljubnost v Šentrupertu nad Laškim. V Šentrupertu je bila šola letos radi „ošpic" od 22. apr. do 18. maja zaprta. Na dež. šol. svet pa je poslal nekdo pod izmišljenim imenom tožbo, da so bili otročiči 18'maja t. i; v šoli Šentrupert od 1. db 2. ure popoldne brez nadzorstva. Si li more misliti kdo večjo, predrznejšo in nesram-nejšo laž? Gg. Uojzišek inPenič, bodita ponosna ; na take brumne ovčice!	; 1
Sv. Miklavž pri Ormožu. V nedeljo dne 28. i junija t. 1. se vrši v Sv. Miklavžu pri Ormožu i ob 3. uri popoldne pri šolskem čebelnjaku čebelarski shod. Predava g. Iv. Jurančič, učitelj čebelarstva. Vsi, ki se zanimajo za čebelarski», Se i Vabijo k mnogobrojni udeležbi.	! t; !
Zažgite kresove!
Dne 4. julija zvečer, na predvečer praznika slovanskih apostolov Cirila in Metoda, naj zaplapolajo po naših hribih sijajni kresovi. Noben hribček naj ne bo brez njega. Naj vidi svet, dajeta zemlja še naša, še slovenska! Naj vidi, da imamo trdno voljo, braniti to zemljo do skrajnosti! Zažgimo pa tudi v naših srcih kresove žive ljubezni do rodne grude, ljubezni do pozitivnega, vztrajnega dela za obrambo te giude!
Novice iz dragih slovanskih krajev.
Nestrpnost ljubljanskega Škofa Škof Bonaventura je svoječasno dosegel, da je župnik Berce, ki se ni hotel vtikati v politiko, moral pustiti faro. Berce je zdaj glavni tajnik družbe sv. Cirila in Metoda, sicer še pa vedno duhovnik — seveda v pokoju — in še čita maše. Nedavno je bil prisoten na slavnosti o priliki otvoritve gasilnega doma v Dravljah. Govoril je tam tudi in vspodbujal ljudi, naj se tesno oklenejo družbe sv. Cirila in Metoda. To je ljubljanskega škofa silno speklo, in poslal je župniku Bercetu strogo pismo, v katerem mu — pod kaznijo suspenzije — prepoveduje se udeležiti takšnih prireditev. Tako daleč gre fanatizem katoliškega škofal In potem še lažejo klerikalni listi, da jim je resno z delom za obmejne Slovence.
Vseslovanski dijdški shod v Pragi. Nekateri časopisi so poročali, da se ta shod ne vrši. — Kakor se pa poroča, se vrši shod na vsak način. Pričel se je včeraj in traja do 30. t. m.
Nov slovenski časnik v Ameriki. V Cleve-landu je začel izhajati tednik „Amerika" pod geslom: za mir in napredek Slovencev!
Kmečko stranko za Gorenjsko osnujejo v najkrajšem času. Razna preddela so že izvršena. Ko bo ustanovljena in bomo imeli pred seboj jasen obris strankinih načel, se razgovorimo o njej obširneje.
Odlikovanje. Cesar je podelil profesorju na celovški gimnaziji g. Iv. Scheiniggu, ko je stopil v pokoj, naslov vladnega svetovalca.
Nove volitve v istrski deželni zbor so razpisane in sicer za splošno skupino na 25. oktobra, za kmečke občine na 30. oktobra, za mesta in trge na 4. novembra, za treovsko zboroico na 9. in za veleposestvo na 10. nov.
Na Vrhniki pri Ljubljani so ustanovili so-kolsko društvo. To je 36. sokolsko društvo na Slovenskem.
Umri je dne SO. t m. v Ljubljani g. not kand.- Anton Tominšek( doma ia Gornjega grada na Štajerskem. 4HarJo& M&fei:» ìmikt&viì < Za predsednika češkega narodnega sveta; je izvoljen na mesto umrlega dr Jos. Herolda drž. poslaneč dr. Öelakovsky.,. ...r wm?. iiarw-r
" Kegljanje na dobitke
se vrši v „Skalni Meti" v prid družbi Sv. Cirila in Metoda vsako nedeljo od 9.—12. ure dopoldne in od 2.—10. ure pop. (zvečer), ob delavnikih pa vsak večer od 8. ure naprej.
Gospodarski paberki.
Koliko žita se je pridelalo na štajerskem leta 1907.? Pšenice se je pridelalo nä 62.098 ha 955.951 hI v vrednosti 16,383.000 kron, rži na 77.726 ha 1,097.375 hI v vrednosti 13,863.000 K, ječmena na 15.322 ha 273.130 hI v vrednosti 2,565.000 K, ovsa na 76,065 ha 1,913.865 hI v vrednosti 15,521.000 K, koruze nà 37.495 ha 1,014.148 hI v vrednosti 12,875.000 K.
Strašno Izrabljanje. Mnogokrat se piše in čita po listih, kako poljski plemiči ali žlahčiči jzrabljajo, izmozgavajo in izsesavajo ubogo ljudstvo. Da je to res, naj pokaže sledeče:
Med upravo posestev nedavno umorjenega gališkega namestnika Potockega in neko selja-kinjo je bila sklenjena sledeča pogodba:
„Jaz, seljakinja N. N., stanujoča v spodaj naznačenem selu, se dajem v najem za bodisi kakoršnokoli delo na posestvih grofa Andreja Pojtockega; v vsem. bpm delala 14 4 dui za 3 4 r u bij ev ' (okoli 70 kron) vračunši 10 rubljev predujma. Zavežem se: , ; . ,
1.	Ob solnčnem izhodu iti na polje in delati do solnčnega zapada.	, , ,
2.	Če
pustim delo brez kakšnega postavnega razloga, se zavežem, da bom predujem dvakratno vrnila, za opravljeno delo pa ne bom zahtevala niti vinarja nagrade. . * 1 '
3.	Na delo moram iti vsaki čas, kadarkoli me pokličejo.
4.	Če bom v nedeljo ali praznik poklicana na delo, nimam pravice se zoperstavljati.
(Op. u red.: In grofa Potockega so slavili klerikalni listi za silno vernega moža!!)
5.	Če se brez dovoljenja uprave posestev v praznik ali kateri drugi dan odstranim, moram zato dvakrat toliko opraviti.
6.	V slučaju, 'da zbolim ali umrem, mora delati za mene moja obitelj.
V nobenem slučaju ne smem dela pustiti. — Ta pogodba mi je znana, kar s tem s podpisom potrjujem."
Priobčujemo to brez vseh pripomb. Ne čudimo se pa, če se proti takšnemu izsesavanju ljudstvo punta!
Dopisi.
Hrastnik. Že večkrat se je čitalo po slovenskih listih, kako strogo postopa c. kr. žan-darmerija pri nekaterih ljudeh, če se jih zasači na železniški progi našega rudnika. Mi sicer to postopanje odobravamo, a postopa naj se pri vseh jednako. Vemo sicer, da imajo nekateri uradniki rudnika dovoljenje uporabljati pot po železnici, pač pa ne vemo, če ima n. pr. neki paznik dovoljenje jemati tudi tujce s seboj na to progo, in to skoro vsak dan. Našega vrlega, pri vseh slojih prebivalstva priljubljenega gospoda postajevodjo pa prosimo, da napravi tudi v tej stvari red, da se ne bodo ljudje več čudili, da je nekaterim tujim ljudem pot dovoljena, med tem ko je uslužbencem prepovedana.
Iz Dola pri Hrastniku. V resnici čudne razmere so zavladale sedaj na Dolu. Pred nedavnim časom je prosil napredni gospod poštar Ant. Draksler občino za komisijonalni ogled, za stavbo malega hlevčka. Na prizorišču se je zbralo 8 mož — udov edino zveličavne kmečke zveze, kateri so mu seveda enoglasno prepovedali stavbo hleva. Med drugimi so bili zraven tudi taki, kateri nimajo pri enakih stvareh popolnoma nič govoriti. Podhujskani so bili seveda od osebe, kateri se ima zahvaliti naša vasica za svoje črno lice. Gosp. Draksler se je seveda obrnil na c. kr. okrajno glavarstvo v Celju, katero bo naredilo konec takemu pristranskemu postopanju.
Narodnjaki, posebno sosedje Hrastničani se opozarjajo, da edina narodna gostilna na Dolu je pri Ant. Drakslerju.	t
Iz Obriža pri Središču. Dne 14. t. m. je imel poslanec dr. Ploj v gostilni gosp. Rakuša zelo dobro obiskan shod. Poročal je o delovanju v državnem zboru in obžaloval, da niso vsi jugoslovanski poslanci v enem klubu.
Govoril je o zavarovanju za slučaj starosti' io- onemoglosti,. o obveznem, zavarovanju proti požaru, toči, povodnji* o. zavarovan ju živine, jiar glašal potrebo gospodarskih zadrug in s primeri iz Danske pokazal, kaj , se lahko z zadrugami doseže. , v	,< -	'»>■*>< ■.-■v j^'
aii Govoril je tndi o zvišanju rekmtov, o šot-skih razmerah, o volilnem redu za štajerski dai. zbor, o nastavljanja nemških uradnikov med Slor vence, o regulacije Drave, o zvišanju davka n» žganje itd; Pri, zadnji točki je ljudstvo zahtevalo, naj se davek zviša le pa kupčevalno žsranje, a na žganje, , ki ga žgejo, kmetje doma, naj se zni|a, in naj se jim dovolijo še druge olajšave, ki pa se morajo postavno za jamčiti, da ne ostanejo samo obljube^ Ravno tako naj se postavno s»jamči jo olajšave in ugodnosti glede vojaške službe, ako se zviša število domobrancev.
■: Ob kgneu je predlagal g. predsednik Ravšl rezolucijo, v kateri se izraža g. poslancu popolno zaupanje -in zahvala za dosedanje delovanje, se zahteva skorajšnja sistematična regulacija Drave, zahteva upoštevanje kmečkih zahtev od vlade bolje kakor dosedaj, zahteva, da se spremeni der sedajšnji deželni volilni red v korist spoduješta-jerskim Slovencem, posebno kmetom, zahteva nastavljanje slovenskih uradnikov po Spodnjem Štajerskem iu zahteva, da kmetje ne bodo obda-čeni za to žganje, kar ga nakuhajo doma iz domačih pridelkov, naj se ozira posebno na velikost posestva in število delavcev, katerim treba dajati pijače.	,	. - v
Rezolucija je bila enoglasno vzprejeta, nato je g. predsednik zaključil shod»	■
Iz Polzele. Štirje bajoneti, dve frankfui^ tarici, še nekaj zastav raz hiš, ki so last fabriških uslužbencev, celjska nemška godba, šoštanjska slovenska godba, teseliea v narodni gostilni, sem pa tja hajlanjé, kteremu je pa koj gromoviti živijo sledil, razleganje narodnih pesmij raz „Gorice" in v gostilni, kjer je ime! „feierber" veselico, udeležba celjskih in šoštanjskih nemškutarjev, fabriških delavcev ter nekaj domačih ljudij, — to je slika, z velikim pompom razglašene nemške, ali kakor so rekli internacionalne (!) fajerber-kerske veselice prošlo nedeljo tu na Polzeli.
Proti veselici sami, kjer se je gasilni aparat „Optimus", na katerega bodo najbrž patent vzeli, če ga še nimajo, „preiskuševal" (!?) nimamo mi zavedni Slovenci gotovo nič. Protestirali smo pa pri županstvu in protestiramo tudi tu javno proti razobešenju nemških zastav v slovenskem kraju. Žal, da naša klerikalna občina ni znala časti naše občine čuvati. Bilo, da si je komite dovoljenje razobesiti dve frankfurtarici izposloval od c. kr. glavarstva — bilo, da hoče gosp. župnik — župan z Nemci v prijateljstvu živeti samo zato,, da mu osta je tem Več moči proti Ciril Metodovim veselicam rohneti — bilo, da g. župan ni hotel protestirati, ker je bilo na nemških vabilih tiskano, da se priredi veselica z dovoljenjem županstva v Polzeli.
Celjski „ekonom" ponemčeni Hrvat Dergane je predlagal, naj bi se doseglo pri deželnem odboru, da bi požarne brambe, ki imajo slovensko poveljevanje, ne dobil od njega več podpor. Celjski trgovec Ferjen je obljubil, da se bo zato zavzel. Slovenci iz celjske okolice in posebej sa vinske doline, pomnite dobro, kdo je ta človek!
Zdi se nam, da bodo morali Savinčani celjskim barabam enkrat pošteno posvetiti nazaj r Celje, potem ne bodo več hodili izzivat In to se jim zna v kratkem pripetiti!
LetoviSče Rajhenburg ob SavL Lepa, romantična lega trga Rajhenburga z okolico nudi vse prepogoje, da postane zdravo in prijetno letovišče. Trg ima zdravo podnebje, zdravo pitno vodo, v bližini senčnate izprehode in v okolici kar najlepše izlete. — Vsako nedeljo se pripelje posebno iz Zagreba mnogo izletnikov, ki se ne morejo načuditi krasnemu razgledu iz grada in lepi okolici.
Vse to uvažujoč, se je tukaj ustanovilo društvo za promet tujcev. Kot prvi korak moremo zaznamovati zgradbo kopališča ob Savi. Društvo je tudi že preskrbelo precej stanovanj za tujce po zmernih cenah. V trgu imamo tudi restavracije, ki po zmernih cenah zadoščajo zahtevam gostov.. Letovičarji, ki želijo kakršnokoli informacijo, se naj obrnejo na omenjeno društvo.
Iz Ljutomera. „Slov. Gospodar" piše pretiran slavospev dne 8. t. m. v Ljutomeru zbo-rujočim mladeničem. Hočemo ta takozvani ustanovni shod organizacije slovenskih mladeničev nekoliko osvetliti.
ite ir-if.^m'^ès c> ** fflitfcal jé s6od ttfc Eòi^Sèc, * *atere*vrhö, tèga ni treba döfcti pojasnjevati. Kratko rečemo, da «ò ;mti vsi ti navdušeni mladeniči deveta 1WÌÉ& temveč *re se tukaj' samb za njegovo osebno körist. Mož ve predobro, da če dobi pod svoje ré-žeto slov. mladeniče, tedaj si jih lahko vzgoji in dresira po svoji volji in potrebi ter tako zagotovi mandat ne samo sébi, ampàk tudi svojim vernim pristašem;" •• »mt-G eiu&ggsi -i Mmi >■■ To tedaj in nič druzega je povod in končtfi ttamen v življenje stopajoče mladeniške organizacije, reete: dr Koroščeve köhorte. Res je, da sei je sklicatelju posrečilo zbobnati .lepo število mladeniče v (?),' a ti so jo bili prijadrali od vseh vetrov iz Spod. Štajerja in Korotana, iz ljutomerske okolice bilo jih je presneto malo in še ti so prišli na komando raznih kaplanov. %
Pozdrav dr. Hohnjècà je bil res precej ide-jalno zasnovan, a tudi precej „požveplan". Ko je dr. Korošec pozdravljal navzoče v imenu onih'al. drž: poslancev, ki so ostali zvesti „SI. km. zvezi", se niso slišali riikàki klici „Ploj".-— Besede predsednika „Zarje", Cesnika, kakor tudi zastopnika goriške S. K. S. Z. so bile polne fanatizma in nestrpnosti do vseh onih, ki he trobijo v klerikalni rog ter ne plešejo po klerikalno-ultramontanski godbi. Neminljiv--pomnik si je postavil Kremžar s tem, da je proslavljal dr. Mah-ni&a, povzročitelja slovenskega narodnega in po-Mtižkega razkola. Bravo, Kremžar! a, r -
Nato je govoril dr. Krek ter precej zanimivo razpravljal o lastnostih^ ki so slovenskemu mladeniču potrebne. Njegovemu govorit nimamo ničesar oporekati, •
■Vi- Uprav sabavno pa je bilo poslušati bojevi-. tega gromovnika za klerikalno stvar, dr. Vrstov-šeka. Mož je nastopil tako energično in govoril Ioli goreče in rohneče, da bi sodil veliko bolj za kakega misijonskega pridigarja, kakor za gimna" aijskega profesorja. — Komično nas je d ir -nulo, ko.je pozival navzoče mladeniče k slovesni prisegi in se je odzvalo le: malo bojazljivih glasov. Nehote smo mislili, da bo ta prisega držala najbrž tako trdno kakor Vrstovšekova, ko je bil prisegel na «vobodno zastavo „Triglava". Pa — tempi passati! Kar je minilo, je minilo, dandanes pa le po-gnmno naprej v' borbi za mandat, če tudi po ne ravno častni poti.	'..., $ ■	;;, |
Navdušenje mladeničev, med katerimi pa je bilo tudi lepo število mož in mladeničev nesomi-šljenikov, pa „Slov. Gospodar" močno pretirava. Precej hrupa so naredili tuji udeleženci,. dočim j ao domači ostali mirni. *	, ■ ■
Priznanje pa zasluži g. učitelj Zacherl, ki o vsaki priliki zatrjuje, da ni klerikalec in noče imeti z ljudmi take barve nič opraviti, ta dan pa je vendar z vsemi svojimi pevskimi močmi vrlo j sodeloval, kar mu je prineslo zasluženo pohvalo v Slov. Gospodarju.	; |
Poleg njega ne smemo pozabiti omeniti gdč., učiteljice Razlag, ki se je kaj korenjaško posta-; vila na odru na „očiten videz", molče s kimanjem pritrjevala; govornikom (zlasti, ko so bruhali grom; in žveplo na ^liberalce" !) ter se pri tem tako »ladko-ginjeno in nežno smehljala..,	i
Zadnja poročila.
Novi dvajsetkronski bankovci so stopili v j ponedeljek v promet. ; : ' ; 5 f ^ K*. j
Poročila sta se V nedeljo g. A. Lešnik učitelj v Poljčanah in gca Amalija Martelac.
Nemško šolo hočejo dobiti nemškutarji v; Peklu pri Poljčanah.	i
V	Slov. Bistrici se je 21. t. m. poročil g. davčni asistent iz Sevnice Štefan Šuc z geo Mici Čakševo.
Celjski okrajni šolski svet. Ko je prevzel posle celjskega okrajhega zastopa, svoječasno.vlad. komisar, je c. kr. okr. glavarstvo razsodilo, da so tudi člani okrajnega šolskega sveta prenehali biti: člani; to razsodbo je potrdila tudi namestnija in ministerstvo. Na pritožbo, ki jo je v imenu Slovencev vložil g. dr. Hrašovec na upravno sodišče, je to razsodilo, da je od prejšnjega okr. zastopa! voljeni okr. šolski svet še veljaven. O stvari še spregovorimo.
Skupščina družbe Ciril-Metodove se namerava vršiti letos v Ptuja meseca septembra. Pozdravljamo to misel in upamo, da ne bo ovir.
V	Kostrivnici pri Rogatcu so dobili poštno-oddajno postajo, ki ima dnevno zvezo s pošto v Podplatu.
J; KM iiteÄfcT à i m «rt «i ih-^t
; Poslanec Roblek je v- seji dne M t m. nt-terpeliral ministra notranjih zadev zar&di kršenja jezikovnih pravic s strani okr. glavarstva v Ko-tìjicabì Dalje je interporrai pravosodnega ; ministra zaradi nastavljanja "Slovenščine nezmožnih praktikantov pri okrožnem sodišču v
Slovanska banka. Včeraj 24. t m. se je vršil na Dunajn shod zastopnikov raznih slovanskih bank. Sklenilo1 se je ustanoviti skupno slovansko banko. 50 milijonov akcijskega kapitala je že podpisanih.	f /	s . ^
; V;-'* "" "Ì7 \	•. » : V	• """" • - v c	• ' "
Bazne novosti
Nemci za češčino. Društvo „Deutsche Mittelschule" v Brnu je sprejelo rezoldcijo, da je nujna potreb.a za obstoj nemštva, da, se uvede češčina kot obvezni učni' predmet v vse srednje šole na Češkem, Moravskem in v Šleziji.
V	Avstraliji je naraslo Število prebivalstva od lani do letos za 77.566 oseb. Ta del svèta Šteje danes 4 mil. 197.037 ljudi. ■ i " *
360 milijonov kron posojila je najela do-najska občina.	* wM^é
' Maturantom na znanje. Kdor se želi posvetiti mantanistiškim Študijam ifl bi se hotel o niih informirati, naj se obrne j.nfc jugosl. ak. društvo „Sloga", katero bo vsakemu rado postreglo * za-željenimi podatki. . fäsmßdm sm t* ej«»* •
■ "?■1 .,'.> 'i' f!..',1.' lijr.V"»—.«'i —/v'.' l j ■* —o, ■ ....-i
Društvena tetìi
Pozor pevel ! V svrhò pospeševanja lepega širom domovine namerava „Zveza šlovenskih i pevskih društev v Ljubljani" — (predsednik drl Ravnikar) za dobe velikih Šolskih počitnic j prirediti pevovodski tečaj. Ta zadeva je resnega uvaževanja vredna.	1
Gre se vprvo za to, da se' dožene: koliko ; p evo vod i j ih kàteri hl àé hoteli, udeležiti! (tudi k ed a j najložje) tega tečaja. ' ^ j
V	smislu tega dejstva sé prosijo vsi pevci, i koji se zanimajo zanj, da blagovolijo to še pravočasno poročati, in sicer ali ^Celjskemu, pevskemu društvu", Ali' pa takoj „Zvezi".
Eajedno bi bilo želeti, da vspodbujajo za to idejo v ' svojem okolišu \vse one, za k oje bi i utegnil biti kurž pomemben. Podrobnosti se pa ! lahko poizvedo naravnost p^i „Zvezi". ' ^ ; , Ljutomer. Podružnica sv Cirila in Metoda za Ljutomer in okolico priredji», s sodelovanjem j „Slovenskega pevskega, društva v Ljutomeru" vi proslavo solunskih bratov in slovanskih blagovest-nikov sv. Cirila in Metoda narodno veselico v korist družbe v ;nedeljo dne 5. julija 19Ò8 takoj} po večeruicah ob 3. uri n% vrtu g.. Vaupotiča v Ljutomeru.	■
Slov. pevsko društvo. „Ljubljanski Zvon"
vabi na veliko narodno slavnost povodom razvitja zastave, ki bo 27. in 28. rožnika 1908 v Ljubljani Spored: V soboto, dne 27. rožnika: Ob 9. uri zvečer bakljada in podoknica kumjci preblagorodni gospej Mariji pi. Trnkoczyjevi; potem prijateljski! sestanek nI vrtu * „Narodnega .doma". V nedeljo, i dne 28. rožnika: Ob 9. uri' za društva sestanek : na vrtu .»Narodnega doma".' Ob 10. uri dopoldne1 pred „Narodnim domom" razvitje zastaye, zabijanje žebljev in venčanjo, vseh prisotnih zastav,^ Po i razvitju obhod po mestu. Ob (1. nri popoldne slavnostni banket v feliki ' dvorani „Narodnega doma (kuvert brez pijače za osebo 3 krone.) Ob 4. uri popoldne velika ljudska" veselica na vrlu „Narodnega doma" Sodeluje popolna društvena godba. Pevski nastopi raznih, pevskih društev. ' Raznovrstna prosta zabava. Vstopnina 60 vin. za. osebo. Ir slučaj u neugodnega vremena se vrši f veselica v vseh notran jih prostorih ' „Narodnèga doma".	■ c ■•■r, , . :{-. • ; -
"t	»sbjßätl ^liS'fö'jieE^Ö h Av-.'i .i'V
I. Iikaz prispevkov za zastavo telovadnega : « i; društva ^Murski Sokol" v Ljutomera.;; >
Darovale so sledeCe. dame:
Dr.
50 K, Marija Dr. Chlonpek 40 K, Marija SerSen 20 K, Ki tinka Raj h 30 K, Marija Kocuvan, Katika Petovar in Jotefa Pnconja po 20 K, Marija Vaupatič. Miroslava Cagran, Marij* Zacherl. Marija Mnrsa, Slava Horvat, Terezija Knkovèc, Berta üentz po lOr K, Mariji» Babnilt '8; ^K, Matilda MihaliC 6 K, Marija Eajh,, Marija Karba, Josipina Wessner. Marija Brunfén, Marija Stajnko in Ljudmila Mišja po 5 K, Marija Schneider,' Antonija Herzog, Antonija Pevec,; Angela Novak, Jožefa Veselic, Marija Jelovšek, Alojzija Karba, Angela Ceh in Ani6a Lipovec po 2 K, Jožefa Vrabl 3 K, Marija Ko-vftčiC. Hermina K17I, M. Rižnar, Marija Vrabel; Hanika
Rajh.in Jnla Rajh po 1 K. ............. ,
Prispevke ca p ireditev slavnosti so poslali sledeCi gg: Prane Schneider 20 K, Dr. Babnik in Fran Sever po 10 K. Franc Hražovec, dr. Juro Hraäovec in J. Grivec po 5 K.	.	i".™
m 1 . ..Za.odbo ;1	vb
Matilda Qrossman, . Marija Kocnvan, , , predsednica.	blagajniSarka.
v - '•■ w.— ■ • - ■ ■—' , •' - -----
Loterijske številke.
' Trst, dne 20'. junija 1908: 48, 41. 76, 86, 86.
: v	.ji;.- v-i-f	31. 00, 83, 85, 46.
i^.iii	-»li	■■ ■ i»'t ■. - i » i	m'' i -n1 ......'i;	■ ,"■
Listnica uredništva. ^
Novadtltta, Podsreda: Tokrat absolutno nemogoče! Dob j e : Skušali bomo dotične podatke oskrbeti- do prihodnjič.
Jaz Marija Povšnar iz Povšnika pri Vranskem. preklienjem in obžalujem vse laži, katere sem govorila o tukajšnjem zdravniku g. dr. Karbi v slučaja rajne Šalamun Marije iz Povšnika. '
' Ni res, da gospod doktor ni hotel iti k Ša^-lamun. Mariji vkljub mojim prošnjam, res pa- je, da sem jaz prišla k njemn samo po zdravila. Ko je gospod doktor izjavil, da mora prej Šalamun Marijo preiskati in videti, in je bil takoj pripravljen iti z menoj, sem jaz rekla, da nimam od Salamunovih naloge zdravnika pripeljati na dom, ampak samo zdravila prinesti. Dobila sem zdravila, obljubila sem pa takoj iti k Šalamunu in če je on zadovoljen,, priti ob 7,. uri zvečer nazaj po gospoda doktorja — prej mi radi daljave pota. ne bi 'bito mogoče. Poklicali só pa gospoda doktorja potem šele drugi dan popoldne.	' :
Prosim s tem gospoda doktorja javno za odpuščanje in se mu zahvaljujem, da mi je kazen pred sodnijò odpustil.
Vransko, dne 19. junija 1908.	7
Marija Pov&nar.
se
redka priložnost dobiti izvrstno špecijaliteto mila daleč pod trgovsko ceno. „ , \ Kdor se zanima, naj blagovoli naslov poslati na uredništvo tega lista pod „520". 142
Josip Repič
mizakrski mojster ila POLZELI
priporoCa fcenj. o^Cinstvn svoje izvr&tne mizarske izdelke

vsake vrste ter se priporoča za naroČila. Išče tudi
mizarskih pomočnikov.
è*. '•'	' 36 23-8 -■'	H! '
ki prevzatìe5 kOvačnico v najem pod ugodnimi pogoji, se išče. Pojasnila daje upravništvo „Narodnega Lista". —.^ovačnica je v Slov. Gor.. in daje obilo dela. — Kdor želi mesto sprejeti, naj se javi takoj.
141 2-2.
Zaradi pomanjkanja in draginje delavnih moči ima kmet dandanes

I
s pridelovanjem in potreba je misliti na nabavo dobrih poljedelskih strojev. Ker razni tuji agenti dostikrat našega kmeta opeharijo, zatorej je potreba previdnosti. 7anoaiiivn	čistilnice, gepljs, slamoreznice in druge polje-
Zanesljivo najboljše
delske stroje prodaja po jako nizkih cenah
Trgovina z železnino,MERKUR', P. Majdič, Celje
Ceniki zastonj!	Postrežba točna.!
Slovenci
Slatino kislo vodo
ki se prodaja v korist družbe sv. Cirila in Metoda. — Zalagatelj: 134134
JAKOB VREČKO, Slovenjgradec.
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in 7 52-26	igralnih kart
Zvezna trgovino
Celje, Rotovška ulica št. 2
1—1■	priporoča	^^
kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir.
sVinčniKi peresa ptresuiKi radije HamenčHi tablice gobice črnilo
Trnnvalrn kniinP v vseh velikostih Črtane
irgovsKe Knjige z eno ali dveina kolo.
nama, v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane.
Odjemalne knjižice po raznih cenah. Največja zaloga vseh tiskovin
a* obCinske urade krajne šolske svete, učitelj-stvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitnin-ske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike.
Častna zaloga sol. zVezHoV in risani;.
Dnn;Hn«4o uxoXn yseh Töliftosti po origi-rapirnaie VnJMJ nalnih tovarniških cenah
Č+omhilia pečatniki, vignete, (Siegelmarken) Oiamulljc za ura(je in privatnike izvršujejo se t najkrajSem Času.
rtnnicniro umetne, pokrajinske in s cvetlicami UOpiSnite 0d najpriprostejše do najfinejše.
Albumi za slike, dopisnice in poezije.
Zavitke za urade v vseh velikostih.
Paniki za tiskovine in pisarniške potrebščine UeniKI g0 ijrezpia6no na razpolago.
Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene.
Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba.
;
«
Zgotovljeno
je
pre-zidava-nje trgovske hiše R. Stermecki v Celju, katera je sedaj popolnoma na novo urejena. — Velikanska zaloga, katera se je sedaj še z no-vodošlim blagom dopolnila, se bode zanaprej po čudovito nizkih cenah prodajala. Nikdo torej ne zamudi ob prihodu v Celje si trgovino ali vsaj izložbe ogledati, da se vsak sam prepriča o velikanski = izbiri in čudovito nizkih cenah. = Vzorce proti vrnitvi na vse strani poštnine prosto.
Adolf Bursik
čevljar v Celju, Gledališka ulica št. 9
izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah 5	in po solidnih cenah.	52-36
fi-5 ?
Priporočam svojo zalogo vsakovrstnega obuvala za moške, ženske in otroke; tudi turistovske čevlje po eroiserskem načinu; domače in tovarniško delo po vsakovrstni ceni. — Vse se dobi in kupi pri
Ivan Berna
Gosposka ulica štev. 6 v Celju.
Edino pristen j© le z zeleno
Thierpyjev balzam
kot varstveno znamko. Najmanjša pošiljatva 12/2 ali 6/1 ali 1 patent potovalno družinsko steklenico K 5. Skladanje prosto.
Thieppyjevo centifolij-mazilo. Najmanjša pošiljatva 2 dozi K 3 60. Sklad, prosto.
Povsod priznana kot najboljša domača sredstva zoper želodčne bolečine, zgago (gorečico), krče, kašelj, zasliženje. vnetja, poškodbe, rane itd. Naslovite naročilo ali denarno pošiljatev na A. THIERRY, lekarna k angelju varuhu v Pregradi pri Rogatcu. Zaloge skoro v vseh lekarnah.	107 33 11
Parajte za Narodni sklad!
Sveto - trojiški vrelec !
Izvrstna slatina 1
Čast mi je, p. n. občinstvu vljudno naznaniti, da pričnem, ker so vsa preddela izvršena,, s prodajo. Tudi na c. kr. splošni preskuševalnici za živila v Gradcu je bil sveto-trojiški vrelec analiziran in kot dobra slatina presknšen.
Kot dietetična slatina, se naj topleje priporoča.
Naročila prevzame
FRANC SCHÜTZ, Sv. Trojica v Slov. goricah.
w Preprodajalci imajo visok popust.	H3 —9

I
I
Kreditna in stavbena_zadruga „Lastni dom ¥ Celju
Celje >> Rotovška ulica štev. 12, I. nadstropje -- Celje
——————— Uraduje vsako sredo in soboto od 8. do 12. ure predpoldne
in od 2. do 6. ure popoldne. Pojasnila se dobijo vsak: dan pri tajniku
v pisarni ali pa pri udih načelstva. Zadruga „Lastni dom" je kre-
Cekovni račun polt. hran. ditni zavod in sprejema od vsakogar hranilne vloge} katere Št. 54.366.
obrestuje stalno po 5°
od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje zadruga sama, ne da bi ga vlagateljem odtegovala. Zadruga dovoljuje v *	prvi vrsti zemljiški in stavbeni kredit ter predujme na
knjižne terjatve, račune itd. do gotove visokosti in po dogovoru. — Vlagateljem so na razpolaganje hranilni nabiralniki (pušice), ki so najpripravnejše sredstvo za varčevanje. Izmed slovenskih zavodov ima le zadruga „Lastni dom" vpeljane te hranilne nabiralnike.
Telefon št. 48.
73 16-16