293 Novičar iz domačih in ptujih dežel. 4. dan t. m. dopoldne po desetih so presvitli cesar prišli iz Frankobroda na Dunaj nazaj. Sprejem je bil posebno slovesen že na kolodvoru zahodne železnice, pa celo pot noter do stolice cesarjeve, pred ktero je 294 zbor blizo 1200 pevcev pel „Festgruss" (pozdrav), po tem pa „das deutsche Lied" (nemško pesem); s hiš po ulicah, kjer se je Njih Veličanstvo peljalo, sprejemano s neprenehanimi slava-klici, so vihljale črno-rudeče-ru-mene, črno-rumene , belo-rudeče in belo-modre zastave. Zvečer je bilo mesto razsvitljeno. Precej po dohodu na Dunaj so se cesar spomnili revežev na Ogerskem in ukazali, naj vlada kupi en milijon vaganov žita, pa se posodi potrebnim za setev. — Govori se, da državni zbor se ne začne pred koncem tega mesca, pa da bo nehal pred božičem, ko bode dovršil posvetovanja o državnih stroških in dohodkih za leto 1864, konkursnem redu in pa o postavi za domovinske pravice; več neki ne bode dobil za zdaj v posvet; — januarja mesca se začno deželni zbori, ki se končajo že sušca mesca, in po kterih se zopet začne državni zbor. Ali je to kaj več kot le novica časnikarska, ni nam znano. — Zdra-vilska šolana novem vseučilišču gr aš kem se bo, kakor „Gratz. Zeit." trdi, gotovo letos začela. — Ni davnej, kar so v Trstu dodelali velik žiten magacin po neki novi — Devauxovi — osnovi, ki se „silo" imenuje. V tem magacinu se spravi 473.000 vaganov žita. Stroškov je zidanje prizadjalo blizo 800.000 gold., kar je veliko cenejše, kakor se sicer delajo taki magacini za blago. — Na Reki je bila 27. avgusta dovršena viša gimnazija, učenci pa niso hoteli priti v dvorano, kjer bi se jim bile imele deliti nagrade, dokler ni bilo v njej Stros-majerjeve podobe, ktero so jim od nekod morali prinesti. Ponoči so potem na ulicah ujeli in zaprli štiri preglasne učence, druge so razkropili. •— ,,Indep. belge" pripoveduje, da bode v Pesti pod predsedništvom Nj. Veličanstva zbor najbolj izobraženih političnih mož, da bi se vendar naposled že razmotalo ogersko vprašanje. ¦— Ker so se lani usmiljene sestre odpovedale oskrb-ništvu bolnišnice v Pragi, je 1. dan t. m. oskrbništvo zopet vlada po nekdanji navadi v svoje roke vzela. — Da ni brez nevarnosti spati na se niči (svislih), kjer je predišeče seno nakupičeno, skusil je na smrt ne-davnej nek star mož, kteri potovaje skozi Belo ves na Češkem je prosil gospodarja, naj mu dovoli, da gre na senico spat. Ko čez nekoliko dni hlapci premetavajo seno, najdejo mrliča v njem. Brž ko ne mu je dišeče seno omotilo možgane tako, da je umrl za mrtvudom. — Goveja kuga v doljni Avstrii je dosihmal v 38 vaseh in 158 hlevih napadla 470 goved, izmed kterih se jih je ozdravilo 15, poginilo 175, pobili so pa bolnih 275, sumljivih 387. V Galicii je že skor jenjala, na Ogerskem je še zmiraj dosti imajo. — Iz Ogerskega o letošnji nadlogi pripovedujejo časniki, da ljudje travo jedo, ker nimajo kruha, svinje pa meso, ker pobirajo mrho; dinje so tako drage kakor konji, po 26 grošev. Nek Oger je Ogru ponujal konja za lončeno pipo (fajfo), pa je mu ni hotel dati za-nj. Erdeljci pomagajo, kar morejo nesrečnim Ogrom, pa tudi Hrvatje, ktere obsega krona ogerska in kterim so tudi Ogri pomagali leta 1860, ne zaostajajo v milodarih; mestni odbor je v seji 2. dne t. m. sklenil, naj se revežem pomaga iz mestne dnarnice, po časnikih razpiše bera po celi deželi, napravijo velika beseda in še druge veselice, ter, kar se skupi, daruje Ogrom. — Mnogoveljavni državni poslanec dr. S molka v Lvovu, kteri, kakor pravijo, že več mescev ni bil popolnoma zdrave pameti, ampak ves otožen in zamišljen (smrt žene njegove pred dvema letoma in da sta mu dva sina pobegnila na Poljsko v boj , ga je nek vsega potrlo), si je 31. dan u. m. s britvo hotel vrat prerezati, pa mu ni obveljalo; našli so ga vsega krvavega, pa vendar še živega; hitra pomoč ga je rešila samomora. Drugi pa pravijo , da njegovo obnašanje poslednji čas ni bilo poljski puntarski vlad nikakor po volji, zato mu je poslala sodbo na smrt; te pa je Smolku tako presunilo srce, da se je sam hote umoriti. Naj je pa to ali uno , dosti žalostno je oboje — Erdeljski deželni zbor obravnava narodne ii verske pravice ; veliko hrupa je včasih v zboru, zlast kadar se Rumunci sprimejo s Saksonci. Nekoliko oddel kov vladnih predlogov so Eununci nasproti Saksoncen zavergli, pa že s tem, da v §. 1 vladnega predloga nisc dovolili pozvanja na oktoberski diplom in februarsk patent, so pokazali, da grejo nekako svojo pot. Govor se, da se bo deželno poglavarstvo iz Kološa (Klausen-burg) za stanovitno prestavilo v Sibinj (Hermanstadt) — „Srbski Dnevnik" je razglasil te dni prošnjo, kterc so zastopniki srbskih narodih pravic izročili Njih veli čanstvu, da se v vradnijah nekdanje Vojvodine vpelje povsod srbski jezik. — 1. dan t. m. je bil vi a d ar s k] zbor v Frankobrodu končan, ki je imel 10 sej. Meč 36 predlogi, ki jih je Njih veličanstvo izročilo zboru jih je bilo 10 popolnoma tako sprejetih kakor so bili izročeni, marsikaj pa se je premenilo v ostalih 26tih: delo je celo končano, tako, da ne bo ministerskih konferenci]. Zborove sklepe so vsi pričujoči podpisali razur vladarja badenskega, Meklenburg-šverinskega, weimar-skega in waldeškega. Kralju pruskemu se je končns razprava na znanje dala. Da je pruska vlada veliks nasprotnica predlogom, ki jih je cesar avstrijanski c prenaredbi nemške zveze nasvetoval vladarskemu zboru, vedilo se je že brž iz začetka; da pa nasprotovanje tako deleč sega, da vlada pruska, ko naznanja nenadoma kraljev sklep, da se razpusti sedanji državni zbor pruski in nov voli, dodaja očitno \ svojem razpisu od 2. dne t. m. celo to, da kar se je ravnokar v Frankobrodu sklenilo, „žuga spodkopati moč in veljavo prusko v Nemčii in Evropi", tega se pač nihče nadjal ni. Po takem je Nemčija zdaj na dvoje (južno in severno stranko) razcepljena. Zato vradni dunajski list „Wien. Abendp." to besedovanje prusko ostro pretresa. Kaj bo dalje iz tega, bo prihodnost kazala. Vse to postopanje pruske vlade pa je neki voda na mlin Napoleonov, ki tudi je pisano gledal vladarski zbor v Frankobrodu; zato se govori od neke zveze prusko-fran-cozke, kteri se dodaja še tudi zveza ruska. Al vse to so dozdaj le govorice časnikarjev; gotovega nihče ne ve. — Iz Ruskega se sliši, da carski ukaz zapoveduje, da 48 polkov (regimentov) reserve se ima vverstiti v djansko armado, ki bo po tem za več kot 100.000 mož močneja. Da bi se potolažil punt na Poljskem in napravila zadovoljnost med Poljaki, se govori tudi, da bode ruska vlada vsem svojim narodom ustavo dala in Poljakom še posebno samostojnost. Poljsko krdelo, ki ga je vodil pogumni Tačanovski, so Rusi popolnoma zmagali. —