(#  Leta 1848 so v Habsburški monarhiji od- pravili fevdalizem ter tlaèanstvo, vendar zem- lje kmet ni dobil v last, temveè je moral za- njo po zakonu, sprejetem leta 1855, plaèati do- loèeno odškodnino. Zemljiška odveza je tako kmeta sicer res osvobodila, vendar mu je za- radi “odplaèila kapitaliziranih grašèinskih pra- vic, davkov in domaèih ter tujih oderuhov”1 naprtila nova bremena, èeprav zgodovinar Stane Granda piše, da se je raziskovanje davè- ne obremenitve kot enega pomembnih vzro- kov zadol`evanja izkazalo za “prazen izgovor in da je do prisilne prodaje kmetije zaradi ne- plaèanih davkov v veèini primerov prihajalo takrat, kadar je bila kmetija dejansko preza- dol`ena iz drugih vzrokov”2: razsipnost in ne- premišljenost pri zapisovanju dot. Poleg tega sta dedovanje in gospodarske te`ave še dodat- no pospešila drobljenje zemlje in zmanjše- vanje gospodarske moèi kmeta. Tako je bilo leta 1902 na Slovenskem, brez Prekmurja in Beneške Slovenije, kar 57% posesti manjših od pet hektarjev.3 Visoki davki, ki jih je nalagala dr`ava so marsikatero kmeèko gospodarstvo potisnili na rob propada. Samo v letu 1871 so tako na Kranjskem izvršili 300 davènih izterjatev.4 Da bi pre`iveli, so si zaèeli kmetje sposojati denar pri oderuhih, ki pa so zahtevali visoke obre- sti, tudi do 200%. Leta 1890 je bila tako kmeèka kriza na viš- ku. Med leti 1868 in 1893 je bilo na Kranj- skem od 78.000 kmeèkih gospodarstev zaradi zadol`enosti kar 14% prodanih. Vse to je prisililo kmete, da so zaèeli odhajati na delo na Hrvaško in Bosno ter se izseljevati v Francijo, Belgijo, Nizozemsko, predvsem pa v Severno in Ju`no Ameriko. Do prve svetov- ne vojne naj bi se izselilo kar 300.000 Slo- vencev.5 Polo`aj kmeta je slabil uvoz tujih pridel- kov, katerim zaradi ugodnih, nizkih cen, do- maèi pridelki niso mogli konkurirati. Tako stanje kmeta je nagovorilo tudi Janeza Evan- gelista Kreka, da je v Slovencu zaèel pisati o èlanke o polo`aju kmeta, te pa je kasneje zbral in jih leta 1895 objavil v knjigi Èrne bukve kmeèkega stanu. V njej je poudaril, da “je kmet pri nas premalo zavarovan, da ne more tekmovati z liberalnim kapitalom in njego- vimi pohlepnimi špekulacijami,”6 obenem pa opozarjal, da “povsod, kjer propade kmet, pro- pada tudi dr`ava in vse druge ustanove.”7 Boj za boljše razmere kmetov pa bo uspešen le, èe se bo kmet povezal z obrtniki in delavci, ki so bili ravno tako izkorišèani. Krek je videl rešitev njihovega vedno bolj propadajoèega polo`aja v socialno-gospodarski preureditvi ni`jih socialnih plasti, to pa naslanjal na ta- krat vedno bolj razširjeno in sprejeto kršèan- sko-socialno gibanje. Janez Evangelist Krek je bil v svojem èasu eden izmed stebrov kršèansko-socialnega gi- banja na Slovenskem. Katoliška socialna mi- sel, ki v svojem razvoju na Slovenskem ni kaj dosti zaostajala za razvojem katoliški-social- nega gibanja v Avstriji, se je zaèela na Kranj- skem uveljavljati in širiti v 80. letih 19. sto- letja. Takrat se je namreè ljubljanska škofija, predvsem mlajši duhovniki, v okviru Mah- niè-Misieve katoliške obnove, intenzivneje ukvarjati z socialno problematiko. Eno po- membnejših spodbud za njeno širitev je bila tudi socialna okro`nica pape`a Leona XIII leta 1891 Rerum novarum. Prvi in drugi slo- venski katoliški shod sta ta prizadevanja za 5 &% + 4   # (#  izboljšanje socialnega polo`aja delavskih sta- nov (kmetov, obrtnikov in delavcev) samo še pospešila. Krek je o svoji viziji, kako pomagati de- lavskim stanovom, pisal tudi svojemu prija- telji Petru Bohinjcu: “Temelj po moji misli in skušnji je edino pravi: materialno utrditi kmeta predvsem, ker koder priganja lakota, tam ni mesta niti idealom niti moraliziranju. Posojilnice ali njihova reorganizacija, kmeèke zadruge itd. so prva toèka programu.”8 Krek kot duhovnik, sociolog in filozof je videl v li- beralizmu, kapitalizmu oz. liberalnem gos- podarstvu, ki je opustil, zavrgel kršèanska na- èela zaradi lastne sebiènosti, glavnega krivca za razrašèanje revšèine v ni`jih socialnih pla- steh. Zato naj bi s kršèanskimi naèeli, ki so “temelj resnice in pravice docela prekvasili so- cialno-gospodarsko, organizacijsko in politiè- no `ivljenje slovenskega ljudstva in s tem od- stranili prevladujoè gospodarski nered”.9 Da bi lahko rešili propadanje delavskih stanov, je Krek zahteval njihovo organiziranost v raz- liènih oblikah zadru`ništva. V svojem temelj- nem programu “Socialni naèrt slovenskih de- lavskih stanov”, ki je bil objavljen v Èrnih bukvah kmeèkega stanu leta 1895, je podal glavne smernice za rešitev kmeta, malega obrtnika in delavcem. V tem programu je zahteva ustanovitev kmeèkih zadrug, ki morajo imeti potrebno samoupravno samostojnost. Te zadruge naj bi opravljale vrsto nalog v korist kmeta: do- loèale bi obseg stalnih domov, pridobivale bi nova posestva z kupovanjem na dra`bah, te pa naj bi potem dodeljevali tistim kmetom, ki bi jo potrebovali, ustanavljala naj bi skup- na skladišèa, skrbela za nakup potrebne me- Jo`ef Petkovšek: Doma, okrog leta 1889, o./pl., Narodna galerija, Ljubljana.      (#  hanizacije, umetnih gnojil, `ivine … Kmeèke zadruge naj bi uvedle tudi zakonita sodišèa, ki bi reševala spore med kmeti glede lastniš- tva, zemlje … V Socialnem naèrtu zahteva tudi, da se morajo kreditni zavodi kmeèkih zadrug med seboj povezati na okrajni in de- `elni ravni ter z dr`avno poljedeljsko banko, saj bodo samo tako povezani lahko pomagali kmetu, da se ne bo veè zadol`eval pri oderu- hih, kar je povzroèila propad marsikaterega kmeta. Posojilnice so namreè, z razliko od oderuhov, dajale ugodne kredite z nizkimi obrestmi ter samo toliko, kolikor ga je bil kmet sposoben plaèati. Da bi zašèitil male obrtnike, je ravno tako zahteval ustanovitev samostojnih avto- nomnih zadrug, ki naj bi imele enako na- logo kot kmeèke zadruge — zašèiti domaèo obrt in male samostojne podjetnike pred propadom. V Socialnem naèrtu slovenskih delavskih stanov je dobršen del namenil še tretji skupini, delavcev, ki ga je liberalizem, po njegovem mnenju, najbolj izkorišèal. Èe so zahteve za prva dva stana danes `e nekako oddaljene, pa so zahteve, ki jih je postavil za izboljšanje polo`aja delavca, v današnjem èasu enako aktualne. J. E. Krek se je torej osebno moèno anga- `iral, da bi se zaustavilo propadanje sloven- skih stanov. Od leta 1894 dalje se je pod nje- govim vodstvom hitro razvijala njegova kme- tijska10 zadru`na organizacija, pozneje osre- dotoèena v Zadru`ni zvezi s sede`em v Ljub- ljani, ki je zajela vse slovensko ozemlje z mre- `o razliènih zadrug ter s kreditnimi Raiffei- snovega tipa, kar je prispevalo k relativni sta- bilizaciji in modernizaciji slovenskega kmeè- kega prebivalstva. 1. Janez Juhant, “Versko in cerkveno `ivljenje v dobi dozorevanja slovenskega naroda”, v: Zgodovina Cerkve na Slovenskem, str. 211. 2. Stane Granda, Poizkus analize delovanja hranilnice in posojilnice (Št. Peter)”, v: Krekov simpozij v Rimu, Mohorjeva dru`ba, Celje, 1992, str. 148. 3. Stane Granda, Franc Rozman, “Zgodovina 3”, Dr`avna zalo`ba, Ljubljana, 1999, str. 136. 4. Janez Juhant, “Versko in cerkveno `ivljenje v dobi dozorevanja slovenskega naroda”, v: Zgodovina Cerkve na Slovenskem, str. 211. 5. Stane Granda, Franc Rozman, “Zgodovina 3”, Dr`avna zalo`ba, Ljubljana, 1999, str. 144. 6. Janez Juhant, “Versko in cerkveno `ivljenje v dobi dozorevanja slovenskega naroda”, v: Zgodovina Cerkve na Slovenskem, str. 212. 7. Janez Gril, Krekovo socialno delo, Bogoslovni vestnik, 1988, str. 23. 8. Pismo Petru Bohinjcu (Kratek naèrt gospodarske in politiène organizacije na kmetih), v: Ivan Dolenc, “Izbrani spisi dr. Janeza Ev. Kreka”, I. zvezek, Mlada leta (1865—1892), Ljubljana, 1923, str. 80—81. 9. Anka Vidoviè-Miklavèiè, “Krekovo zadru`ništvo: teorija in praksa”, v: Krekov simpozij v Rimu, Mohorjeva dru`ba, Celje, 1992, str. 175. 10. Kmetijske zadruge so bile tudi najbolj uspešne, kar gre pripisati tudi temu, da je bilo na Slovenskem konec 19. stoletja še vedno prevladujoèe kmeèko prebivalstvo. 11. J. Sovran (Janez Evangelist Krek), “Èrne bukve kmeèkega stanu”, Katoliške tiskarne, Ljubljana, 1895, str. 248—265. (V Socialnem naèrtu slovenskih delavski stanov sta še dve podpoglavji, ki nista vkljuèena v sem notri, in sicer “Vera in Cerkev” ter “Domovina in narodnost”) Delavski stanovi so kmetje, obrtniki in delavci.