O p 1 S 1- Iz Štajerskeffa. A) C. kr. dežel. šolski svot. V seji v dan 9. febr. 1882. 1. so se poslala ministerstvu za uk in bogočastje konečna poročila o stanji štaj. srednjih in dež. meščanskih šol za 1. 1880/81 in se odobrili to zadevajoči nasveti. C. k. policij. nadkomisarju v Gradci Jos. Frohlich-u se je izrekla zahvala za mnogoštevilna njegova darila mineralij raznim šolam; sklepalo se je o raznih došlih rekurzih ter dovolilo, da se glavne počitnice na nar. šoli v Baierdorfu pri Gradci prelože v čas od 1. avg. do 15. sept. — Imenovali so se nadučiteljem: K. Uragg vGnas, M. Planker v Laporje (dozdaj učitelj na isti šoli); učiteljem: H. Klotzinger v Weiz in M. Korent v Lodersdorf; za def. podučitelja A. Messner v Weizi. Stalno upokojen je A. Kostanjšek, nadučitelj v Št. Ilu pri Slov. Gradci. — V seji 23. feb. dovolila se je nekaterim učit. osobara postavna odprava; učit. J. Z u p a n c (v Novi Štifti pri Gornjem gradu) je v stalno upokojen, ter je imenovan nadučiteljem: Fr. Grohman v Weixelbaum; učiteljem; J. Weiss v Pischelsdorf, J. Dobnik (iz Št. Jurija na juž. ž.) v Št. Florijan (okr. Konjice), Jur. Pilih v Črešnice pri Konjicah (dozdaj zač. učit. na isti šoli), J. Arnuš v Št. Jakob v slov. Goricah (dozdaj podučitelj na isti šoli). Dovolilo se je razširjenje dvorazrednice v Vitanji v trirazrednico in osnova obrtnijsko-nadaljevalnega tečaja na nar. šoli v Murau-u. Na znanje se je vzel tudi odlok ministerstva o nadaljevalnem tečaji za učitelje obrtnijsko-nadaljevalnik šol na c. kr. državni obrtnijski šoli v Gradci ter se v to potrebno odločilo. B) Odlikovanja. Nj. Vel. pr. cesar podelil je v znamenje dolgoletnega vspešuega delovanja na polji nar. šolstva zlati križec za zasluge c. kr. vadniškemu učitelju It. Miklnšič-u v Mariboru in učitelju K. Mayer-u v Admontu; minister za uk in bogočastje je podelil Ljud. Preining-u, nadučitelju v Donawitzu, naslov »ravnatelja« in podučitelju v Judenburgu Fr. Waldsam-u naslov »učitelja«. G) Društveno življenje. Na slov. Štajerskem je zdaj 15 učit. društev in sicer: Brežko, Celjsko, Konjiško, Kozijansko, Ljutomersko, Marenberško, Mariborško mestno, Mariborško okoliško, Ormužko, Ptujsko, Eadgonsko, Slovenjebistriško, Šmarsko, Št. Lenartsko in Zgornje savinjsko. Vsako teh privatnih društev deluje bolj ali manj marljivo. Ker pa si je le Celjsko učit. društvo za letos izvolilo za »Uč. Tov.« posebnega poročevalca o svojem delovanji, pa bi marsikateri čitatelj tega lista tudi rad poizvedel, kaj počnejo tudi druga društva, poročati hočem to vsak mesec toliko, kolikor bom zvedel. Naj začnem torej danes! Že dne 29. okt. 1881. 1. izvolilo si je Eadgonsko učit. društvo za 1. 1882. sledeči odbor: A. Kvas, predsednik; Mejovšek in Ornik, zapisnikarja; Erženjak, blagajnik; Grabner, knjižničar; Stopper in Hofstiitter odbornika. Marenberško uč. društvo je praznovalo dne 1. dec. 1881. 1. svojo prvo desetletnico. Mariborško okoliško izvolilo si je že 1. dec. m. 1. sledeče gospode v odbor za tekoče leto: Al. Sernec, predsednik; Prapiotnik, podpredsednik; Druževic, blagajnik; Sabati in Cizelj zapisnikarja; Koprivnik, Kovačič, Hren, odborniki. *) Mariborško mestno je imelo v 4. dan jan. t. 1. svojo prvo letošnjo sejo. G. I. Koprivnik je govoril o delovanji in življenji mravlj. — Ormužko izvolilo si je v dan 5. jan. t. 1. sledeči odbor: Fel. Majcen, predsed.; Jurša, podpred.; Eakuša, zapisnikar; Stuhec, blagajnik; Štrenkelj, odbornik. Naročeno je to društvo na »Uč. Tov.«, »Popotnika« in »Pad. Zeitschrift«. Pri zborovanji ŠentLenartskega uč. društva v 9. dan febr. govorila sta Moher in Horvat o tem, je-li umestno učencem pred šolo in med urami davati pismene naloge ? Horvat je govoril tudi še o naglaševanji pri skupnem govorjenji v šoli. Konjiško je imelo v 2. dan marcija sejo. Govorila sta Teran o ticah selivkah in Šebat o naopakah pri vzgoji otrok v domači hiši. V odbor za t. 1. so voljeni: M T e r a n, predsed.; Leitgeb, podpred.; Smole, zapisnikar; Kapun, D. Serajnik, Tribnik, odborniki. — Isti dan zborovalo je tudi Š m a r s k o uč. društvo ter sestavilo taki-le odbor: E. B1 e n k, predsednik ; Žumar, podpred.; Šetinec, pevovodja; Kristan in Anderluh, odbornika. Sklenilo se je tudi, da se v prihodnje vsak prvi četrtek v mesecu zboruje. D) Eaznoterosti. Nj. V. presv. cesar je podaril 200 gold. za zidanje šole v Kozjem. Sposobnostne skušnje za narodne in meščanske šole se začnejo v Gradci dne 11. aprila. Prošnje za pripust k skušnjam naj se vložijo do 6. apr. na ravnatelja komisije g. Iv. A. Eožek-a. V Gradci so ustanovili učitelji permanentno razstavo učnib pripomočkov. Mnogo slavnih firm je že obljubilo svoje izdelke pošiljati v to razstavo. Graška »Tagespost« bo v prihodnje imela vsako drugo nedeljo celo stran priloge za »šolske in vzgojilne predmete.« Učitelji (se ve le v nemškem duhu pisoči) se vabijo v sodelovanje. V 17. dan febr. je umerl Iv. Pichlhiifer, bivši okr. š. nadzornik in ravnatelj na nar. šoli v Fiirstenfeldu. Tone Brezovnik. Iz Vojnika. Veselje navdaja človeka, če vidi, kako se po minoli nevihti, ki je pretila vse podreti, zbirajo zopet »svoji k svojim«, okoli skupnega prapora. Tako se godi pri našem društvu. Prorokoval se mu je propad in pogin, a glej, kot tič fenis vstalo je iz razvalin krepkejše in *) Istega dne izvolilo si je tudi Ptujsko svoj odbor za 1. 1882. in sicer: J. Robič, predsed.; Žiher, podpred.; Kelc in gdfi. Rab, zapisnikarja; Kranjc, blagajnik; Lohmer, knjižničar; Šijanec, Možina in Silvester, odborniki. čvrstejše kot je bilo pred; kajti kdor je zdaj po tej nevihti še društven ud, ta ni ud le iz občne navade, nego on je ud tega društva iz samosvesti, iz moškega prepričanja, da služi sveti narodni in stanovski reči. Pa ne samo, da so ostali vsi stari udje, da ne govorim o nekaterib kukavicah, — nego pri vsaki seji zglašajo se še novi marljivi udje, kateri so pred le molče na strani stali. Tako sta nam tudi pri zadnjem našem zborovanji v 2. dan marcija t. 1., katerega se je udeležilo 24 udov, pristopila zopet dva krepka stebra nar. šolstva, namreč gg. Jos. Vidic, nadučitelj v Št. Pavlu pri Bolski in Fr. Gabršek, def. podučitelj na Zidanem mostu. Po navadnili poslovnih opravkih, — razdelila se je na ogled med drugim lepo izdelana slika »die Eegenten des Erlauchten Hauses Habsburg und Habsburg-Lothringen; založil L. Bauer v Brnu, cena 1. gl. 20 kr.« in od Karlsbadskega učit. društva izdana brošurica »die associative Selbsthilfe der Lehrer« — je govoril g. prof. A. Kosec o naših naopakah v nemškem jeziku. Govornik pravi, da se povsod terja, da zna človek vsaj svoj materini jezik pravilno in tega se ima naučiti v raznih šolah. Prvi pogoj k dosegi tega namena pa je, da zna učitelj sam materini jezik svojih učencev dobro. To se pač na nar. šolab po Slovenskem večinoma godi, izvzemši se ve Koroško, a na naših srednjih šolah! — Tujega jezika se bo naša mladina do dobrega naučila le tedaj, kadar svoj materini jezik dobro zna. Da si mnogoteri Slovenec boljše govori nemški kot marsikateri rojen Nemec, vender nahajamo med nemško govorečimi Slovenci še mnogo slovenizmov. Govornik preide na razne take naopake. Navaja nam pogreške pri izgovarjanji in rabi posameznih glasov (so-, samo-, pre- in dvoglasnikov), člena, zaimkov, številnikov, predlogov in veznikov. Povsodi navel nam je obilico drastičnih vzgledov, katere si je nabral pri pouku slovenske mladine na nemški šoli. Na to je govoril g. Lopan: »Kako naj vpliva ljudski učitelj na povzdigo kmetijstv a?« Glavne misli tega govora so bile nekako te-le: Mnogo se posebno v zdanjih časih govori in piše o propadanju kmetijstva in kako bi se mu dalo poraagati. Da se kmetovalcu slabo godi, si je mnogo sam kriv; ravna se še zdaj, ko so se socijalne razmere tolikanj predrugačile, vedno še preveč po starem kopitu. A ne štejemo mu tega preveč v zlo! Kako naj bi neki bil drugače? Kdo naj bi ga bil poučil v prejšnjih letih? Le tii in tam se je nahajal kak marljiv učitelj ali duhoven, ki je uvidel, da potrebuje Ijudstvo razen dušDega kruha, tudi še telesnega. Zdaj imamo sicer v raznih krajih kmetijske šole, a te so večinoma (na Štajerskem 1 e) nemške, drugič pa so tudi predrage, da bi mogel kmet svoje sinove v nje pošiljati. Ostani torej le nar. učitelj kot glavni pospešitelj kmetijstva. Tii naj se uresniči: narod šoli, a šola narodu. A to se lebko reče, pa težko stori. Postavno se v kmetijstvu poučuju v nar. šolah ter ustanovili so se tako zvani »nadaljevalni kmetijski tečaji«. Ker pa se s tem ne doseže Bog ve koliko, zato pravijo nekateri a) boljši nič kmetijstva na nar. šoli, kakor samo polovičarstvo in poveršnost, češ, otroci niso zreli za teoretični pouk v tej stroki; b) za kmeta je dovolj, da zna nekoliko tiskanega brati in svoje ime podpisati; c) da je ljudstvu celo v kvar, ako si pridobi kaj šolske omike, češ, kdo bode potem delal, če bo vse učeno ? t Ogledimo si te ugovore! — Polovičarstva, naj se vgnjezdi kjerkoli, ne zagovarja niliče. Ali se pri drugib predmetih vse doseže? Ne. Šola je le priprava za življenje, nihče se še v šoli, naj si bo tudi najvišja, ni izučil. Treba v življenji vednega premišljevanja, vednega nadaljevanja tega, čemur podlogo smo v šoli dobili. Šola doseže tu že mnogo svoje zadače, ako vcepi otrokom ljubezen do kmetijstva, da se ga bodo otroci radi poprijeli ter radi kmetijske knjige čitali. — Da kmetu ni treba nobenih vednosti, dokazujejo nekateri s tem, da pravijo, da so današnje šole predrage. Ker so torej predrage, pustimo jib, kričijo. Ees, da so se nekatere občine s tem, da so si zidale uekake palače za šolo, pokopale v dolgove, a to je bila neumnost, in neumnost je na svetu vedno najdražja. Terja se zdaj, da se dolžnost šol. obiskovanja skrči na 6 let. A ta je že itak na deželi. Kajti malo otrok je na deželi, ki bi začeli šolo obiskovati z dopolnjenim šestim letom, navadno S6 to zgodl še le s 7. ali 8. starostnim letom. Potem naj pa že z 12. letom izstopi! Je li bo mogoče, da se v teh kratkih letih bodoči kmet toliko izobrazi, da bo mogel zadostovati vsem deržavljanskim, socijalnim in gospodarstvenim terjatvam, katere se terjajo dandanes od njega? — »Kdo bode potem delal, če bodo vsi omikaniU kriče nekateri. Če so zdanji delavci surovi, lenobni i. t. d., je pri tem pač zdanja šola precej nedolžna, kajti večina zdanjih delavcev še ni iz nje. In omika naj bi bila izvir lenobe! Nikdar! Neumna ošabnost je, ki brani omikancu — boljše poluomikancu — se dela poprijeti. Eavno neomikani narodi so najbolj lenobni, in na kolikor nižji stopinji omike stoje, na toliko višji stopinji lonobe leže. Da pa bodo postali vsi ljudje omikani, no, do tedaj še lehko spimo mirno kot kralj Matijaž. Ker je torej tudi kmetu treba nadaljnega duševnega razvitka, nastane vprašanje, kaj naj učitelj stori, da ta vzvišeni namen doseže in izpolni svojo dolžnost do svojega naroda? V to svrho naj skrbi: a) da privede učence do popolnega razumenja književnega jezika, ter jim vcepi ljubezen do čitanja; b) da ima šola dovolj bogato knjižnico, v kateri naj se nahaja dovolj kmetijskih knjig; c) da ima šola zadosti velik šulski vrt za dejanske poskuse učencev v kinetijstvu; d) da ima nekako zbirko kmetijstvu škodljivih in koristnib živalij, domačih zelišč, zboljšanega kmetijskega orodja i. t. d.; e) da se osnuje na njegovi šoli nadaljcvalni kmetijski tečaj; f) zunaj šole naj pomaga s svetom in dejanjem kjer in kolikor more. Zavoljo pomanjkanja časa se je moral na dnevnem redu stoječi govor »o rastlinstvu« preložiti na drugokrat. Vzprejel pa se je še predlog g. Kregar-ja, da naj se pošlje našemu marljivemu g. Iv. M i k 1 o š i č-u, učitelju na c. k. vadnici v Mariboru, čestitka k njegovemu odlikovanju. Tone Brezovnik. Iz Dolenjskefra. (0 izpremembi šolske postave z ozirom na razmere slovenskega šolstva. Če slovenski učitelji čitajo kaj prida nemške šolske liste (kar je verjetno, ker se slovenski vse premalo podpirajo), posnamejo iz njib veliko nevoljo zoper šolsko novelo, katero je sl. vlada predložila gospodskej zbornici, kjer se zdaj šolski odsek o njej posvetuje. Med Dunajskim učitoljstvom, nekoliko tudi med nemško - avstrijskirai šolniki je vzbudila ta novela prve dni veliko vzburjenost, tako, da se je večina — vsaj tako se bere — v principu zoper vse njene določbe izrekla. Dunajski voditelji učiteljstva so n. pr. pustno nedeljo menda kacih 700 učiteljev pozvali v zbor, ki se je skoro brez izjeme postavil v protislovje z novelo, kar je menda prav nevoljno opazil naučni minister Konrad, in ostro grajal ministerski svetovalec Hermann. Vpraša se tedaj: Kdo ima prav, veliko število nemškib učiteljev, ali pa sl. vlada, ki je oziravši se na zdaujo vcčino v državnem zboru predložila izpremembo državne šolske postave s 14. maja 1869.1.? Temu vprašanju kot učitelji ne odgovarjamo, kajti učitelj mora šolske zadeve in interese svojega stanu presojevati vselej s svojega stališča ter šolo in učiteljstvo dobro zagovarjati in braniti, kajti dostikrat se primeri, da se drugod šolskega zagovornika ne dobi. Zato moramo reči, da učitelji sami bi te novele državnemu zboru ne bili nikdar predložili, da si je v njej mnogo §§., s kateriini se zlagajo tudi napredni šolniki. Nasvetuje jo pa skupno ministerstvo (ne samo naučno), ki se mora na vse potrebne in koristne ustanove in naprave v državi enakomerno, pravično in objektivno ozirati, ter skrbeti toliko za pospeh šolstva, kolikor za napredek v justici in upravi ter braniti te stroke tako, kakor cerkvene interese, ali skrbeti za vojaštvo enako, kakor za kmetijstvo i. t. d. Ako so bode novela vzprejela in zakon postala, ne bode avstrijsko šolstvo radi tega nič trpelo; kajti čeravno bi se velika navdušenost, ki je vladala za šolstvo v Avstriji že kacih 15 let, s to novelo nekoliko ohladila, tega novela ne bode zakrivila. §§. *) njeni so nekaj v bistvu taki, kakoršni so v obstoječih dr/avnih deželnih zakonih in šolskih ukazili, nekaj so celo nekoliko praktičnejši od marsikaterih do zdaj veljavnih. Priznati se sicer mora, da se po tej noveli hoče cerkev in duhovništvo nekoliko odškodovati za one pravice, katere so jima bile odvzete z novimi šolskimi postavami; a na drugi strani pa ostane resnica, da se s tem, ko se versko stališče (in posredno važnost cerkve in duhovništva pri šolski vzgoji) bolje poudarja, pravic posvetnega učiteljstva nič ne dotika. Z ozirom na razmere slovenskega šolstva pa moram reči, da ne bode ta šolska novela čisto nič vplivala. Dokaz temu je že to, da se niti eden slovenski list ni do zdaj oglasil zoper njo. Kaj pa nas Slovence tudi briga, ali naj bo telovadba za deklice obligatna ali neobligatna, ali naj se nauk o ustavi uči ali ne, ali naj se pripravniki 3 ali 4 leta šolajo. Mi imamo vse druge in važnejše skrbi; te pa so: 1. da postanejo uaše ljudske šole vender enkrat čisto slovenske, da se vvede v učiteljske izobraževalnice slovenščina vsaj za kake 4/s al' 3/j Predmetov, in da s svojo delavnostjo in vladno pripomočjo dospemo do potrebnih slovenskih knjig za narodne šole in učiteljišča. 2. Je potrebno na to delati, da bode hodilo v šolo tudi še tistih 40%—25°/0 slovenskih otrok, kateri vsled pomanjkanja šol v mnogih slovenskih župninah in od župnin oddaljenib vaseli — še v nikakoršne šole ne bodijo. Da bi ti otroci vsaj 3 ali 4 leta (če tudi ne 8, 7, ali 6 let) v šolo hodili, zadovoljni bi bili; kajti njih stariši plačujejo šolski davek že leta in leta, a njih otroci nimajo od tega nič. — Torej mi Slovenci potrebujemo take postave, po kateri bi se priskrbele nam vse potrebne, in to narodne šole, da ne bi leto za letom šoli odraščalo toliko mladine čisto brez pouka. Predlagana šolska *) Črka je itak mrtva, a duh je, ki jo oživlja." Pis. novela pa nas v tem položaji, kakor se mi nahajamo, niti ne ogreva niti ne ohlaja. Lehko bode se torej našim poslancem v Beči v tej zadevi ravnati. — e — Iz i\ovoiueŠke»'H šolskega okraja. Vprašanja za prihodno učiteljsko konferencijo. 1. Kako more ljudski učitelj vzgojevati trdne značaje, in kako skrbeti za poboljšanje nravnega življenja priliodnje generacije? (Za vse učitelje i učiteljice). — 2. Kako more učitelj na deželi nauk v posameznih predmetih praktičnim, kmetijskim potrebam prirediti ? (Za vse učitelje i učiteljice na deželi). 3. Kako more učitelj v šolah, v katerih se po visokem ministerskem ukazu s 5. apr. 1878. 1. pripravljajo učenci tudi za srednje šole, taiste zdatno v materinem jeziku poučevati? (Za učitelje čveterorazrednih šol.) 4. Kako more učiteljica nauk v učnih predmetih in posebno v gospodinjstvu praktičnim, mestjanskim potrebam prirediti? (Za učiteljice v mestih.) Vprašanja so nujna in današnjemu času prav primerna. Ant. Derganec. Iz Postojine. — 13. sušca t. 1. izročili smo hladni zemlji g. Lovreta Kušlan-a, učitelja v Slavini. Eojen je bil ranjki 1811. 1. v Planini, kjer je svojemu očetu mežnariti pomagal. Napravil je pozneje učiteljski izpit v Idriji ter služboval potem več let v Studenem, odkoder je pred 34. leti prišel v Slavino. — Zbralo se nas je okolu njegove rakve ednajst učiteljev in ena učiteljica. Zapeli smo mu nagrnbnici: »Blagor mu« in »Jamica tiha.« Spremilo ga je k večnemu počitku razun šolske mladine tudi silno veliko druzega občinstva. Ganjen je bil vsakdo, ko je videl, kako ihteče je plakala nedolžua mladina za svojim ljubim učiteljem. Pa ne samo tej, ampak tudi vsem odraslim so solze v očeli igrale, dokaz, kako priljubljen je bil ranjki. Naj mu bode zemljica lahka! — — V zadnjem listu »Uč. Tov.« sem čital dopis iz Postojine, v katerem se omenja, da se je v naši šoli strop podrl. V pojasnilo moram poročati, da to ni popolna resnica, ampak, da se je le pri preiskavi videlo, da bi se utegnil res podreti, ako se še bolj ne podprfc, kakor je dozdaj, kar se je tudi storilo in pri tem se je tudi nekoliko zidii odkrušilo. J. Dimnik. Iz Železiiikov. (Še vedno bolehanje pri otrocih. Šolske zadeve. Opazka o učnih knjigab.) Hude otroške bolezni se pri nas še vedno ne moremo odkrižati. Tudi smrt še dost pogosto žanje. Zmed šolske mladine smo oddali od Božiča sim le čvetero otrok v večnost; neusmiljena morilka zbira ši le bolj nežno žrtve, in nekako užali se človeku pri srcu, ako stopi na pokopališče, in vidi toliko vrsto malih novih gomil. Poleg »davice« poskuša tudi »vročnica< (tifus) pri otrocih svojo hudo moč. (Da bi bilo v šolski dvorani bolj zdravo, zažge se vselej pred ukom košata brinjeva veja, ter se nese po dvorani gor in dol, da bi plaraen popalil slabi zrak. Ko se nauk skonča, prevetri se zopet dobro dvorana). Poleg bolezni smo pa nastopili zdaj tudi taisti letni čas, ki bi se morda dobro dal kerstiti na ime »kašelj-periode«. V kljub prav pogostnemu opominjevanju, naj bi otroci ne bodili bosonogi, goloroki in gologlavi, motijo jih le preveč rajsko-prijotni vzpomladni dnevi; pri igri se zgrejejo, in iz zemlje hlapi nekaki skriti mraz, otroci se preliladijo, ne vede, kdaj, v šoli pa je potem brehanje in kašlja toliko, da se včasih komaj diug druzega razumemo. V našej selškej dolini imajo zdaj vse štiri javne ljudske šole svoje učitelje, zima je bila hoji v šolo (razun otroškega bolehanja) tako ugodna, da si kaj boljšega komaj želeti moremo. Ko sem nakupoval v Ljubljani nove abecednike za letošnje leto, zvedel sem, da bo prvi natis kmalu potekel, in da treba bo to knjigo natisniti v drugič. Tii pač javno prosim gospoda pisalca, naj novi (drugi) natis pustita prvemu enak, neizpremenjen. JSfaše ljudstvo je namreč prerevno, da bi moglo pri vsakem novem natisu pogosto še dobre stare bukve zavreči in si za otroke nove omisliti. Tako ima n. pr. v knjigi »Drugo Berilo in slovnica« njeno »Tretje pregledano izdanje« sicer le malo prenaredeb, toliko pa vender, da otroke, ki imajo knjigi I. in II. natisa, pri branji motijo. Dalo bi se o tej učni knjigi še tudi kaka druga želja izraziti; pa, — kar je, je. — Z Bogom! Jos. Levičnik. Iz Ljubljaiu1. Iz seje c. kr. deželncga šol. sveta 9. preteč, m. Sklene se, da se bode enorazrednica v Bohinjski Bistrici razširila v dvorazrednico (z letno plačo 400 in 500 gold.) Katehetu v čveterorazrednici in na meščanski šoli v Krškem pripozna se nagrada za poučevanje v krščanskem nauku. Pritožba nekaterih oboanov, da naj se učilnica iz začasncga stanovanja drugam preseli, se zavrže. Prošnja nekega učenca, ki je bil iz ljudske šole izključen, pa bi rad v šolo prišel, se odbije. Od 5000 guld. državnih ustanov za pripravnike in pripravnice na učiteljiščih v Ljubljani se štirim pripravniknm tretjega leta podpora povikša od 50 na 100 gold., in vnovič se podpore podele: enemu pripravniku četrtega leta in enemu v prvem letu po 100 gold. in petim pripravnikom četrtega leta, enemu v tretjem, šestim v drugem in šestnajstim v prvem letu po 50 gold.; na izobraževališči za učiteljice podelila se je podpora po 50 gold. eni pri- pravnici četrtega in sedmim v prvem letu. 0 poročilu deželnega šolskega nadzornika o ogle dovanji deške šole v Kamniku se določi. Dva gimn. učenca se izključita. Eazrešijo se prošnje za nagrado in deuarno pomoč. — Učiteljske preskušnje začenjajo se to vzpomlad 24. aprila t. 1. in naslednje dneve. Čas za zglaševanje je do 17. t. m. pri ravnateljstvu izpraševalne komisije. Pred izpitom vloži se navadna taksa (za meščanske šole 10, za ljudske šole pa 8 gold.). — Poučevanje v godbi na učiteljskih izobraževal iščib se bode pomnožilo. Ukaz ministra za bogočastje in uk z 2. febr. t. 1. št. 1011 določuje, da naj se s šolskim letom 1882/83. tako le ravna: 1) pri vzprejemi pripravnikov v prvo leto naj se gleda, kako je kdo v godbi izobražen in takim naj se dajejo tudi podpore iz ustanov. 2) Pouk v igranji klavirja in v orglanji bode zapovedan pouk. 3) Pri združenji ukov naj se ozira tudi na uk v godbi. 4) Učni načrt tega uka bode sestavil dež. šolski svet. 5) Kar se tiče igranja na gosli, ostane tako kakor je do zdaj uredjeno. 6) V petji naj se uče pripravniki v III. in IV. letu po dve uri na teden. 7) Igrati na klavir učili se bodo pripravniki v I. in II. letu, orgljati pa v III. in IV. letu. 8) Da se bode poučevanje v godbi pospeševalo, naj se na vsaki izobraževalnici skrbi zato, da se bodo pripravniki v prostih urah tudi v teh naukih redno vadili i. t. d. — Kaj k temu poreko tisti, ki so mlajšim učiteljem odsvetovali cerkveno orglanje in petje? — Spominek dr. Jan. Bleiweisu. Koje dr. Janez Bleiweis vitez Trsteniški izdihnil svojo silno dušo, si je bil vsak slovenski rodoljub v svesti, da je Slovencev sveta dolžnost, skrbeti za vreden spominek slavnemu rajniku, ki je skoro za štirih desetletij naš narod vodil v vročih borbah za njegov obstanek. Prvi korak za dejansko izvršitev misli, katera je navdajala vseh narodnjakov srca, je storil poslednji občni zbor ljubljanske čitalnice s sklepom, naj se osnuje poseben odbor, kateremu bode nalog, preudarjati in določati, na kakošen način naj se potomcem ohrani spomin pokojnega dr. Janeza BIeiweisa. Ta odbor, sestavljen iz kranjskih deželnih poslancev, ljubljanskih mešeanov in zastopnikov narodnih društov ljubljanskih, se je zdaj ustanovil in soglasno sklenil, da je nepozabljivemu očetu Slovencev v Ljubljani na javnem prostoru postaviti dostojen spominek. Odbor pričakuje, da bode narod slovenski navdušeno pozdravljal to namero in nje izpeljavo omogočil z običajno požrtovalnostjo. Od več se nam dozdeva vsaka beseda, ki bi še posebno priporočala rojakom plemeniti namen, katerega imamo pred očmi: Bleiweisove zasluge za naš narod same najbolj govord — in dosti glasno! Vsak zaveden Slovenec, vsaka verua Slovenka riaj pripomore po svojih močeh, pa se nam no bode moglo očitati, da naš narod ne časti svojih velicih mož! Darove za »Bleiweisov spomenik« prejema odborov blagajnik gospod Luka Eobič, in bode prejem novcev javno potrjeval po slovenskih novinah. Odbor za Bleiweisov spomenik.