M. N. Brézillon: La dénom ination des objets de pierre taillée. P aris 
1968, 411 strani s številnim i ilustracijam i.
Obdelani kam ni so često edini ostanki davne aktivnosti človeka. Ce tipo­
logija vedno natančneje določa oblike kam enega orodja, ki jih je treb a razli­
kovati, da bi mogli iz njih vsaj do neke m ere odčitati kulturni razvoj, potem 
m ora b iti izdelano tudi ustrezno poim enovanje, saj je oboje skoraj nerazdružno 
povezano. Nam en in uporaba orodij sta nam slabo poznana. To se vidi že iz 
tega, k er je le ena skupina im enovana po funkciji (racloir, gratto ir itd.). Drugo 
skupino sestavljajo orodja im enovana po najdiščih, k jer so jih našli prvič ali 
pa v tolikšnem številu, da so za najdišče značilna (pointe de la G ravette, burin 
de Noailles, itd.). V tre tji skupini so orodja, ki so dobila ime po svoji speci­
fični obliki (lame étranglée, triangle, itd.). Poleg teh je še precej posebnih 
(abrupt, limace, itd.). V endar je najvažnejše, da bi se razumeli' in bi vsak točno 
vedel, kaj ime pomeni. Č eprav se m orda neverjetno sliši, si doslej še vedno 
bralec večkrat ni na jasnem , za k atero orodje gre. O bjavljene slike ali risbe 
le deloma rešujejo situacijo. V edno več se pojavlja člankov, ki poskušajo pro­
blem reševati, toda v glavnem gre le za p arcialne obravnave posam eznih oro­
dij. V enem delu in naen k rat ni mogoče vsega rešiti in tega knjiga, o kateri 
poročamo, sploh nim a nam ena. K er p a zajem a vso m aterijo in jo obravnava 
sistematično, pom eni že to velik ko rak naprej.
K njiga je razdeljena v dva dela. V prvem je najprej splošno obravnavana 
problem atika poim enovanja in sistem atike iz najrazličnejših vidikov. Sledi za­
nimivo poglavje o nastanku in razvoju potrebnega besednega zaklada. Dalje 
načrtno obdeluje izraze, ki im ajo opisni pom en in tiste, ki kakorkoli označu­
jejo dejanje, torej izdelavo artefakta. K er gre le za izdelavo kam enih a rte­
faktov in še to le s tolčenjem (brez glajenega orodja) preseneča, da je za to 
potrebnih 77 strani. Toda tekst n i um etno napihnjen; sledijo si term ini, pome­
ni, razlage, citati, ilustracije in ničesar ni odveč, raje premalo. Vzrok za to je 
po eni strani bogastvo jezika, po drugi stran i izredno obsežna to v rstn a lite ra ­
tura v francoščini in tretjič gotovo tu d i dejstvo, da obdelovanje krem ena ni 
tako preprosto, kakor se zdi.
D rugi leksikalni del obsega skoraj dve tretjin i knjige. Z brana in urejena 
po abecednem redu so vsa im ena (seveda samo v francoskem jeziku) kam enih 
orodij. Ne samo tista, ki so ali so bila v splošni rabi, am pak tudi taka, ki jih 
je kdaj uporabil posam ezen avtor. Za vsako im e je navedeno, kdo ga je prvi 
uporabil in kje. D odana je razlaga, k a te ra oblika je bila m išljena, največkrat 
kar s citatom. N avedene so razne definicije, kakor so jih form ulirali kasnejši 
avtorji. Mnogo je opomb in opozoril n a tipološko slična orodja.
Delu ni kaj očitati. M orebitne m anjše napake, ki v tako obsežnem delu 
gotovo so, ne m orejo ogrožati kvalitete. V leksikalnem delu, ki je sicer bogato 
ilustriran, bi pa vendar želeli še več risb, po možnosti za vsak term in, saj se 
je že dovolj k ra t pokazalo, da besede niso dovolj. Celotna vrednost knjige je 
seveda om ejena na francosko sfero ozirom a n a francosko literaturo. Za druge 
je pom en m anjši in je om ejen na pravilno razum evanje francoskih tekstov. 
Knjiga pa naj bi vzpodbudila enaka dela tu d i v drugih jezikih, k a r bi šele 
omogočilo pravilno vzporejan j e in razum evanje.
Omenimo še seznam literature, ki sledi na koncu in n av aja 900 del. Pri 
pregledovanju tega seznam a spet ugotovim o, kako slabo so založene naše knjiž­
nice. Zaradi te revščine ima knjiga za nas še dodaten pomen. R azne tipološke 
podrobnosti, ki jih ne moremo spoznati iz originalnih del, bomo vsaj tu in tam 
lahko našli v številnih podatkih te knjige.
M. Brodar