PoitniM pl»toi v gotovini.
Ithala vuk Itrtk, Četrtek m soboto.
CtM poMMtml H. Din -41.
ČJI50PIS ZA TROOVINO, INDUSTRIJO IN ©*^T.
Urcdniitvo In upr»vnlltvo je v Ljubljani, Gradišče 6t. 17/1. — Dopisi se ne vračajo. — št. pri čeko*’-	11.953.	—	Št.	telefona	552
Naročnina za ozemlje SHS: letno D 90 —, za pol leta D 45—, za Četrt leta D 22 50, mesečno D 7*r'	o	120’—.	—Vlača	!n	toži	se	v	Ljubljani
LETO V.
LJUBLJANA, dne 21. oktobr. y>^
ŠTEV. 123.
Nepotrebna kriza.
Latentno krizo, ki je vanjo zašla vlada, hočemo osvetliti na tem mestu, ker priča, po kako votlih političnih geslih se odigrava naše javno življenje, in kako malo upliva imajo pri nas gospodarske potrebe zemlje na usodo vlade. Dočim so v naprednih zapadnih državah baš ta vprašanja merodajna za oblikovanje javnih zadev, in so carinska politika, davčni problemi in prometna politika vzrok demisije kabinetov, stojijo pri nas po štirih letih izkušnje v ospredju le preveč momenti mnogo bolj splošnega ali :pa povsem osebnega značaja, ki vedno zatemnijo pravo sliko položaja in gospodarstvu neizmerno škodujejo.
Nismo še imeli vlade, ki bi smatrala za zadosten vzrok, da odstopi, ako ni mogla izvesti gotovega gospodarskega programa, ako ni mogla spraviti prometa v red ali ustvariti boljši finančni položaj z boljšo devizno in valutno politiko. Po štirih letih smo mnenja, da bi vlada morala ta vprašanja že obravnavati kot svojo glavno nalogo ter po uspehu ali neuspehu svojih akcij na tem polju presojati opravičenost in neupravičenost svojega obstoja. Seveda ic vlada le verna slika vladnih strank in parlamenta sploh, ki do-zdaj ni pokazal mnogo razumevanja za to plat državnega življenja. V prvem času je bilo malenkostno zani-> manje za državne ekonomske zadeve odpustljivo, ker ni bilo dovolj tradicije za učinkovito delovanje v . novih razmerah, ali danes bi moralo biti spričo tako desolatnih prilik v nekaterih panogah uprave parlamentarno delo v teh stvareh plodo-vitejše. Vlada kot eksponent večinskih strank pa bi morala z vzgledom prednjačiti.
Zelo bi želeli, da vlada smatra prometno vprašanje za kabinetno vprašanje. Dozdaj nismo imeli tega vtisa, ker so bila naša dosedanja prizadevanja malone brezuspešna. Zveza industrijcev v Ljubljani je bila prisiljena, prirediti visled prometne kalamitete javno zborovanje, ki je imelo značaj protestnega shoda in je bila jasna nezaupnica vladi. Ali podoba je, da v Beogradu ne pripisujejo velike važnosti takim glasnim izrazom nezadovoljstva, ki prihajajo Jz najbolj poklicanih in najbolj prizadetih krogov, in ki pač dovolj osvetljujejo nemogoči položaj, ki smo vanj zabredli. Izgleda, da sredi osebnih bojev in splošnih, mnogokrat frazerskih parol zanika vsako globokejše zanimanje za resnične potrebe zemlje.
Zahtevati moramo nadalje, naj bode vladna trgovinska politika stal-nejša. Reis je, da je razvoj nenormalnih gospodarskih prilik v Evropi danes tak, da zahteva nagle prilagoditve brzo izpreminjajočim se razmeram, ali padanje iz enega ekstrema v drugega bi moralo prestati in se umakniti bolj sistematičnemu vodstvu. Semtertja omahujoča carinska politika, ki danes podpira to, kar jutri prepove, je povzročila veliko neorientiranost v kupčijskem svetu in je napravila že dovolj škode državnemu in zasebnemu gospodarstvu. Ali da smo odkritosrčnejši, za predstoječe izpremembe so pra-
vočasno zvedeli navadno samo beo-gradski krogi, ki so pri tem do velike mere znali varovati svoje interese, dočim so bile druge korporacije večinoma stavljene pred gotova dejstva. Pokazalo se je, da so bili ti v pretirani naglici, ki je bila včasih naravnost sumljiva, dekreti-rani ukrepi baš vsled površnosti in enostranosti, ki je bila s tem v zvezi, navadno bolj škodljivi kot koristni. Zato bi želeli več umerjenosti in več upoštevanja interesov vseh prizadetih korporacij, predvsem pa več stalnosti in sistema v tej panogi državne politike.
Izgleda, da agrarni značaj Jugoslavije le preveč prevladuje, in da pri nas zato ni dovolj prostora za vsa navedena vprašanja. Tudi to mora odpasti, in z veseljem bi pozdravili tisti kabinet, ki bi si za glavno točko delovnega programa stavil popolno izvedbo vsaj enega izmed problemov, ki smo o njih govorili. Ker sedanja vladna kriza ni izbruhnila iz gospodarskih razlogov, ni s tega vidika zelo potrebna.
Izvoz pitanih svinj.
(Konec.)
Minister poljedelstva, g. Pucelj, je izjavil napram dopisniku Prager Presse; ob priliki izdanja sedanje izvozne tarife, da bo izvoz pitanih svinj dovoljen, čim bo ugotovljena množina koruzne žetve.- Danes je ministru poljeprivrede znana ne samo ta množina, ampak tudi presežek, ki ostane po pokritju domače potrebe za izvoz. Po teh podatkih bo ostalo okrog 160.000 vagonov pšenice in koruze za izvoz. Naj tudi kmet preko tega presežka nad dejansko potrebo zemlje zadrži, recimo, 60.000 vagonov, vendar ostane še vedno 100 tisoč razpoložljivih vagonov. Ali pri takem položaju ni več mogoče govoriti o kakem pomanjkanju. Toliko bolj, ker je medtem dovoljen uvoz tuje koruze, ki jo v naših jadranskih lukah prodajajo po 220 Din. V teku poslednjih 30 dni je domača stara koruza padla za 120 Din (od 400 na 280 Din), dočim se nova koruza pro d a ja po 100 Din v storžih, kar pomeni 170 Din. Pri takem izobilju in pri tako nizki ceni koruze pac ni mogoče zagovarjati zanemarjanja gojenja svinj in oviranje izvoza debelih svinj.	,
Vlada je napravila veliko krivico trgovcem s svinjami, ko je povečala izvozno carinsko postavko za približno 2000 Din na komad. Vsled tega postopka so upropaščeni mnogi trgovci. Dočim jih je pred vojsko upropaščala avstro-ogrska carinska politika, so zdaj doživeli, da jih tira v propast vlada lastne zemlje. V pravno urejenih državah se določa trgovcem gotov rok 15—30 dni za likvidiranje zaključkov. Pri nas na je
v	členu 6 zakona o izvozni tarifi izrečena veljavnost že sklenjenih kupčij z inozemstvom. Mnenja smo, da je ta določba škodljiva v isti meri za trgovce in za državo. Videli smo, da je neka zagrebška družba pre-zentirala sklepe o prodaji 2800 svinj, do katerih je prišlo baje neposredno pred izdanjem tarife. Da ministrski financijski komitet ni zadržal te stvari, bi bili danes priče brezpri-
mernega monopola, pri katerem ena edina tvrdka kupuje svinje po drža-
vi	in jih izvaža. Kaj takega se v urejeni demokratski državi ne bi smelo zgoditi. Zato moramo zahtevati, da se člen 6 ukine ter se določi petnajstdnevni, odnosno tridesetdnevni rok za likvidiranje kupčij ob priliki izpremembe izvozne tarife.
Edini pametni izhod iz te nezdrave situacije bi bil, da se za svinje uvede zopet ona izvozna tarifa, ki je bila v veljavi pred 24. avgustom in ki je predvidevala znosljive postavke, dočim je tarifa z dne 24. avgusta že uvedla postavko, ki je pri neiz-premenjeni konjukturi ni mogoče prenesti. Ministru financ pa je s to tarifo z dne 9. sept. odvzet vsak dohodek od izvoza debelih svinj, ker je uvedena za žive in sveže zaklane svinje naravnost prohibitivna carina, vsled česar je izostal ves izvoz. Vsled oprostitve osoljenih svinj od carine, se debele svinje zdaj osolijo in kot take gredo v inozemstvo brez carine, kjer pa jim konkurira ameriška osoljena svinja in se zato prodajajo zelo neracijoialno, za 20—30 odstotkov cenejše od živih in sveže zaklanih svinj. To ni interes niti producenta, niti državne blagajne, ki ga je mogoče zadovoljiti samo, ako se dovoli izvoz svinj, in z uvedbo razumne carine. A mi ponavljamo, da bi pri neizpiremenjeni konjunkturi vsaka carina, ki bi b!a večja kot 200 Din, bila pogrešna, ker bi onemogočala izvoz kot tudi gojenje svinj.
Ko je bila 24. avgusta povečana carina od 200 na 1000 Din, se je zglasila pri ministru • financ deputa-cija oškodovanih beogradskih trgovcev v ministrstvu financ s slično predstavko; ali brezuspešno. Po teh izkušnjah se interesenti iz drugih ltrajev sploh niso javili. Al tudi iz Macedonije, iz mest Srema, Slavonije, Bačke, Banata in Srbije prihajajo glasovi velikega nezadovoljstva radi krivice, ki se godi naši industriji gojenja svinj. Upamo, da bo vlada še pravočasno pravilno rešila vprašanje izvoza pitanih svinj in popravila škodo, ki bo nastala, ako današnji položaj obvelja vnaprej. (Po »Trg. Gl.«)
Poročilo
podano na manifestacijsfcem zborovanju v Ljubljani dne 6 oktobra 1922 o našem železniškem prometu.
(Nadaljevani«.)
Pa tudi ta greh finančnega ministrstva je že manjši, nego ona vne-bovpijoča krivica, ki jo prizadeva finančno ministrstvo s tem, da mu ne dajo pravočasno in v pravi obliki sredstev, ki jih železniška uprava potrebuje za vzdrževanje in za saniranje prometnih možnosti. Ni nam znano, da bi bile državne železnice na progah Sisak—Zemun doslej izgradile le eno umikališče ali primerno povečale Ic en kolodvor. Načrti za potrebne korekture teh prog so že davno izdelani, a ni možnosti, da bi se izvršili, ker niso predvideni krediti.
Vssm pa je znano, koliko nepotrebnih pogrešk se je storilo glede nakupov železniških pragov. To poglavje je preobširno, da bi mogli o
njem tu podrobneje poročati. Dejansko pa je stanje progovnega materi-jala, zlasti v Vojvoditi naravnost de-solatno.
Tudi tu zadene krivda v prvi vrsti finančno ministrstvo, ki mora v proračunu predvideti zadostna likvidna sredstva. Naj se ne zavrača krivda na budžetske dvanajstine'. Vzdrževanje železnic je stvar, ki se mora brezpogojno zasigurati, in kakor so se že našla sredstva za obnovitev prestolnega mesta Beograda, tako so se morala najti sredstva za železniške pragove brez ozira na budžetske dvanajstine, brez ozira na prepočasno poslovanje zakonodajne skupščine.
Zalibog moramo priti do spoznanja, da v državi svoji nalogi niso kos oni možje, ki imajo odločilni vpliv pri upravi državnega železniškega organizma. Zato moramo odločno zahtevati, da se naj ta uprava izloči iz teritorija partizanskih bojev, da se naj da tej upravi potrebna avtonomija, to pa ne v obliki današnje Generalne direkcije državnih železnic, ki deluje menda z dvema uradnikoma in eno tipkarico ter z enim slugo. Ako je g. Plavšič priznal, da manjka kontakta med ministrstvi gospodarskih resortov, potem moramo reči, da je nujno potrebno, da se ta ministrstva strnejo v tem cilju, da z vsemi močmi in z vsemi sredstvi, z vso resnostjo in dobro voljo rešijo železniški organizem pred definitivni m poginom. Akri pa mi zahtevamo od naših državnikov, da oni izvršijo težavno to nalogo, potem moramo v prvi vrsti delati na to, da oni dejanski položaj spoznajo. Upajmo, da bo to naše zborovanje v tem pogledu izdatno učinkovalo.
Pri vsem tem pa ne moremo prezreti, da naše ministrstvo saobračaja izdaleka ni kos svojim dolžnostim. Do danes, po 4 letih, še nismo prišli do izenačenja predpisov, do izenačenja prometnih pravilnikov. Danes še obstojajo predpisi avstrijski, ogrski, bosanski in srbski. Uradnik, ki se premesti iz ene postaje v drugo, pride v povsem nove formule, v ko-jih se ne spozna. Pogrešamo pa tudi onega velikopoteznega pojmovanja pogojev svetovnega prometa, ki mora obstojati v centrali železniškega aparata velike in prostrane kraljevine. Kakor s kitajskim zidom smo se zaprli pred zunanjim svetom in domnevamo, da inozemstvo ne ve za našo mizerijo. Da j;e taka domneva napačna, ni treba šele dokazovati. Jasrio je, da se ravna naš ugled in naš kredit v zunanjem svetu v veliki meri po stanju našega železniškega prometa in ne dvomimo, da odločuje ta faktor v višji meri, nego črnogorske homatije in celo več nego ambicije g. Radiča.
Svojčas se je delalo po enotnih predpisih za instradiranje, kakoršne je izdelala zveza nemških železniških uprav. Ti predpisi so bili merodajni tudi v internacijonalnem prometu. Mi pa še nismo dospeli niti do tega, da bi se glede instradiranja sporazumele uprave državnih železnic z Južno železnico. Boj za ureditev prometa na 28 km dolgi progi Virovitica—Slatina se bije že dve leti. Železniški brzojavi iz Zagreba preko Virovitice v Osijek potrebujejo 24 ur, ker po 4 letih ne obstoja na
tej važni progi direktna brzojavna
zveza.
Kakor pa smo govorili o materi-jelnih vprašanjih, tako moramo sedaj vrniti se k važnemu poglavju, k poglavju o železniškem personalu. Konstatujemo, da je železniško urad-ništvo in poduradništvo in sploh vse železniško osobje mizerno plačano, s plačo, s kojo dejansko ne more živeti. Konstatujemo, da se ni takore-koč nič storilo za nastanitev tega osobja. V Zagrebu samem so nastanili železniške uslužbence v stotinah vagonov, kjer še danes tarnajo v bednih teh brlogih. Škandal, ki vpije do neba. Uradniki, ki se premeščajo v razne postaje, nimajo stanovanja in morajo živeti ločeno od svojih rodbin. Naj omenim neverjetno dejstvo, da v važni postaji Virovitica ni niti prenočišča za strojevodjo, tako da strojevodja vsakokrat zapusti lokomotivo na postaji in se vrne v svoje prebivališče, dočim lokomotiva čaka, da se s prihodnjim vlakom pripelje drug strojevodja. Dosti je bilo govora o škandaloznih teh razmerah, sedaj je čas, da se pokličejo na odgovor funkcijonarji, ki so zamudili, da bi se »takemu škandalu odpo-moglo. Kakor pa ministrstvo še ni doseglo izboljšanja gmotnega položaja železniškega osobja, tako je samo odgovorno za to, da še do danes ni izšla prepotrebna službena pragmatika. Vsi vemo, da nam manjka strokovno izobraženega železniškega uradništva in da nam manjka železniških profesijonistov. Poskrbeti bi se moralo za naraščaj, za šolanje in izvežbanje tega naraščaja. Tudi v tem pogledu se ne stori nič. Po vsem tem pa ni čuda, da se loteva osobja nevarna apatija, ki se' ponekod že bliža pasivni rezistenci. Temu pa ni krivo osobje, kriva je brezbrižnost uprave in pomanjkanje socijalnega, da ne rečemo človeškega čustvovanja.
(Dalje prih.)
M. Savič:
Naša industrija in obrti.
(Nadaljevanje.)
/
V	Splitu je začela Narodna zem-ljišna zadruga kultivirati cvetje, od katerega bo izdelovala parfume na francoski način. Ona bo gojila dišav-na in lekarniška zelišča v velikem. Družba je začela s kapitalom 650 tisoč krpn* ki s ima povišati ia 5 milijonov kron, ter ima 2.1 ha lastnega zemljišča. To zadrugo bi morala država podpirati. Glavni izvozniki zdravilnega in dišavnega zelišča v Dalmaciji se nahajajo v Splitu, Zadru, Kaštelih, Trogiru, Pužiču, Hvaru, Staremgradu, Omišu, Makarski, Vjelči, Slanem, Grubu, Čilipih, Mo-rinju itd.
*	* *
Na Hrvaškem in. v Slavoniji se nabirajo zelišča in sicer g. Ivan Kopni v Novi Gradiški, v vaseh Mačkovcu, Dolini, Grubici, Davoru, Bu-dovalcih, Novi Kapeli in sicer beli slez, bunika, lecijan, arnika, stolist-nik in lavorika, okrog 4 do 5000 kg letno. V alpskih krajih Slovenije se nahajajo znatne količine ledjana, arnike in brinjevih jagod, ki se začasno ne izkoriščajo. Dalje se nabirajo zdravilna zelišča v gorskem ko-toru okrog delnic, kjer je glavni nabiralec in izvoznik g. Josip Bolf, trgovec z zdravilnimi rastlinami v Lokvah’. Nabere se letno okrog 20—50 vagonov. Nadalje se nabira tudi po Liki. V Ogolinu se bavi z nabiranjem in trgovino trgovec g. Ž. Misner, dalje se bavi na Hrvaškem z nabiranjem »Isis« v Zagrebu, g. Ciril Zagorc, trgovec v Sunji in »Herbac zadruga za izkoriščanje in gojenje zdravilnih zelišč z o. z. Nabiranje zelišč v Hrvaški in Slavoniji ni tako vpeljano kakor bi se želelo, vendar je pričakovati, da bosta >Isisc in >Herba to stroko tam vpeljala.
* p *
Na Kranjskem nabira skoro vsak kmet zdravilna zelišča in se lahko reče, da je znašal izvoz v predvojni dobi okrog pol milijona kron. Največ se je izvažalo plavice (Secale
Cornutum). Glavni izvoznik je bil g. Rorraan v Ljubljani Razen zdravilnih zelišč se izvaža tudi suha praprot za okrasje, kakor tudi praprotne korenine za izdelavo felicina.
*	* *
V Vojvodini se nabirajo zdravilna zelišča, največ v Banatu. Glavni izvozni predmet so kamelice, ki rastejo na mnogobrojnih pašnikih po Bački in Banatu. Glede kvalitete in dišave se jim ne more nobena pokrajina izravnati. Toda nabiranje se vrši na tak način, da se blago pred-no pride na trg smatra za drugovrstno. V tem oziru bi bilo treba informirati nabiralce in trgovce potom posebnih tečajev in razglasov.
V peščenih predelih Tise se nabirajo korenine od struškavca (kane, alkane), ki služi za barvanje masti in medicin, dalje korenine sapunja-ča, ki tehta suh do 7 kg in se kot rastlina zove postjenjak. Ob strugi reke Tise in Begeja raste obilo belega sleza najboljše kvalitete. V Be-gejskem sv. Djordju izdeluje firma Karel Serdahely izvrstne lepe bele kvadrate iz belega sleza in prah od belega sleza, ki ga lekarnarji jako cenijo.
Očajnica (totrljan) se nabira in predstavlja speci jalno rastlino Banata. ki se navadno izvaža; dalje se nahaja ob močvirjih in poleg rečnih strug idjirot , ki se posebno mnogo koplje pri Begeju. V Velikem Bečke-reku obstoja delniška družba za trgovino z zdravilnimi zelišči. Družba je odkupila delavnice za rezanje in ekstrahiranje zdravilnih zelišč g. Serdahelya iz Begejskega Sv. Djor-dja. Ta delavnica je sedaj edina, ki na tovarniški način preparira zdravilno zelišče za potrebo lekarn. Podjetje je sedaj prevzela družba >Isis- .
(Dalje prih.)
Gospodarski položaj Bolgarije.
Svetovna vojna in za njo sledeča dveletna izolacija Bolgarije od prejšnjih zaveznikov, sta gospodarske in prometne razmere v tej država radikalno izpremenili.
Zunanja trgovina in promet, ki sta se do premirja vršila v glavnem s centralnimi državami in sicer po-največ po Donavi in po direktnih železniških progah, je krenila na morska pota, ki se je osredotočila v Angliji, Franciji, Italiji in Ameriki in se je posluževala kot vhodni postaji, edini dve pristanišči Bolgarije: Burgas in Vame.
Promet po Donavi se je zbog ne-vravnanih teritorijalnih razmer in zbog desorganizacije paroplovne službe, skoro popolnoma ukinil in še mnogo slabše je, zbog raznih vojaških in trgovsko političnih predpisov funkcijoniral promet na velikih evropskih železniških progah črez Niš—Beograd, ter čez Ruščuk—Bukarešto—Budapest. — To, za zapad-ncevropske države tako ugodno situacijo, je znala pred vsemi drugimi posebno izkoristiti Italija, ki je takoj po polomu popolnoma preplavila državo s svojimi produkti, ustanovila tam razne družbe, tvrdke, banke deloma s čisto italijanskim, deloma tudi v zvezi s bolgarskim kapitalom. Francija, a za njo tudi Amerika in Anglija, so pridno sledile ita-lijanskeum primeru. Po stabilizaciji normalnih razmer, po vzpostavitvi direktnega železniškega prometa in plovitve po Donavi, so se sicer razmere izpremenile in ne obstojajo več monopolne pravice zaveznih držav, vendar pa bo treba še drugim državam veliko naporov, p redno bodo dosegle one rezultate, ki so si med tem časom izvojevale zavezniške države v Bolgariji. V prvi vrsti je poskusila avstrijska eksportna industrija, takoj po vzpostavitvi direktnega železniškega prometa, obnoviti svoje stare zveze z Bolgarijo, kar se ji je tudi deloma posrečilo. Tsto velja tudi za Nemčijo, ki je svoje stare trgovske stike z Bolgarijo energično vzpostavila,' pri čemer ji je posebno pomagala nje nizka valuta. Zelo živahno se je začela raz-
vijati tudi trgovina s Češkoslovaško. Tudi Madžarska je znala nje sosedno lego prav dobro izkorstiti, kar pričajo statistični podatki carinarnic, pri katerih so eksportne številke iz Madžarske vedno večje. 0 našem razmerju k Bolgariji smo že itak iz dnevnikov dobro poučeni.
Notranje gospodarske razmere v Bolgariji niso posebno ugodne. Finančni položaj države je nesiguren, dasi ni, ne glede na pesimistična prerokovanja tudi celo s strani Bolgarov samih, nikakor opasen. Državni proračun ni v ravnotežju in pokazu-je, ne glede na vse črtanje, na vse mogoče mere varčevanja, vendar deficit v znesku 100 milijonov levov. Ta deficit pa ni nikakor posledica slabega finančnega gospodarstva, ampak samo posledica ogromnih re-paracijskih bremen, katera je navalila mirovna pogodba na ramena tega marljivega in z naravnimi bogastvi založenega ljudstva, ki presegajo njegovo enpaciteto. Ako vzamemo v poštev, da se je za razne obveze iz mirovne pogodbe za povrnitev živine in različnih materijalov, za plačila rekvizicij, za stroške medzavez-niških kontrolnih komisij, za mešana razsodišča, za prostovoljno armado izdalo približno eno milijardo le-1 vov, tedaj si lahko predstavljamo, kake napore je imela Bolgarija, da je mogla zadostiti vsem tem obveznostim. Zato je imel finančni minister popolnoma prav, ko je o priliki svojega ekspozeja pri proračunski debati naglašal, da se ni, zbog deficita, ki je sicer obžalovanja vreden, povoda, da bi se vznemirjali, kajti celo države zmagovalke, morajo v svojem gospodarstva! računati z enakimi in tudi še mnogo večjimi težko-čami. Ob tej priliki je finančni minister tudi povdarjal, da bi bila Bolgarija v stanu prehraniti z lastnimi pridelki petkrat večje prebivalstvo, ako ne bi se ji navalilo reparacij-skih stroškov in ji ne bi manjkali kapitali, ki so potrebni, da bi mogla izkoristiti vse svoje naravne zaklade, povzdigniti produkcijo, zgraditi železnice in poboljšati promet.
Kroženje bankovcev znaša v Bolgariji sedaj 3,7 milijard levov in se sme, po nekem na novo izdanem zakonu povečati na 4,7 miljard. Množina v inozemstvu se nahajajočih bolgarskih bankovcev znaša okoli 1 miljardo; pri kmetih doma je tudi tezaurirano približno za 1 miljardo levov in efektivno kroženje v državi, ne bo znašalo mnogo več nego eno miljardo. Iz tega sledi popolnoma jasno, da ne zadostuje ta vsota potrebam trgovine in da se da iz tega, v zvezi z razvrednostitvijo valute in visokih deviznih tečajev, prav lahko razlagati denarna kriza, ki ovira sedaj celokupno finančno in gospodarsko življenje Bolgarije. Mnogi trdijo, da je deloma finančna politika Narodne banke kriva te težke situacije, ker ne nudi trgovini nobenih lahkot in ne daje bankam nobenih predujmov. Dasi se druge banke trudijo, da bi dale trgovcem po možnosti kredite, je vendar denarna kriza zelo občutna in ovira v veliki meri uvozno in izvozno trgovino. Osobito je izvoznikom, zbog nezmožnosti nakupa večjih množin produktov zelo otež-kočena sklenitev večjih transakcij. Pomanjkanje denarja je povzročilo izvanredni porast obrestnega merila, ki vari ra celo pri bankah z ozirom na kvaliteto klienta med 18 in 35 postotki.	(Dalje.)
P. h. naročnikom!
Radi 100% nega zvišanju poštnih pristojbin smo tndi mi primorani zvišati naročnino in sieer: od 1. nov. 1922.
List stane:	celoletno Din. 120.—,
polletno Din. 60.—, četrtletno Din. 30.—, mesečno Din. 10.—, posamezna številka Din. 1.— : v inozemstvu pa eeloletao Din. 150.-.
Izvoz in uvoz.
Uvoznike živil opozarjamo da mora vsakdo, ki je dobil dovoljenje za uvoz kakršnihkoli živil, prijaviti uvoženo množino: v Ljubljani pri oddelku za
socialno politiko pokrajinske uprave, v Mariboru pri policijskem komisarijatu in v drugih krajih pri pristojnem okrajnem glavarstvu.
Uvoz jugoslovanske iu avstrijske plemenske živine v Italijo. Iz Milaua poročajo: Italijansko notranje ministrstvo razglaša, da je iz Jugoslavije in Avstraje, ki imata dobro živino, dovoljen v Italijo tudi uvoz živine za pleme, ako interesenti vložijo na italijansko notranje ministrstvo prošnjo za uvozno dovoljenje.
Prepoved izvoza lahkih prašičev. Poljedelski minister je prepovedal izvoz prašičev,«- ki ne tehtajo 110 kg.
Uvoz jugoslovanskega vina v Čehosiovaško. Ministrstvo trgovin,- in mdustrije obvešča trgovsko zbornico, da je po sklenjeni špecijelni trgovski pogodbi med našo Kraljevino in Če-hoslovaško republiko dovoljen uvoz 150 hi vina va Čehosiovaško in sicer brez obvčze za odkup enake količine vina čehoslovaške provenijence. Uvoz navedene količine vina na Češko se vrši na podlagi uvoznih dovoljenj, ki jih izdaja čehosiovaško trgovsko mi-nisterstvo. Dovoljenja se dajejo samo domačim tj. tvrdkam, ki imajo sedež na Češkem. Mmistrstvo priporoča, da stopijo naš' vinski exporterji v stik s čehoslovaškimi tvrdkami, da bi se mogel gornji kontingent v polni meri izkoristiti ir, da bi-naša vina pridobila tud' za bodočnost čehoslovaški trg. Zalo se priporoča izvozmkom, da eksportirajo te najboljše kvalitete vina.
narodno sospotitte zadeve.
Trgovina.
Trgovinski stiki Češkoslovaške z Rusijo. »Neues Achturhrblatt javlja, da so se pričela gospodarska pogajanja med zastopniki češkoslovaške republike in sovjetsko Rusijo. Zastopnik Škodovih tovarn v Plznu grof Kolovrat je odpotoval v Petrograd, da se pogaja za sindikalno udruženje Putilovih tova-ren s Škodovimi. Škodove tovarne so že mnogo nuinicije dobavile sovjetski Rusiji.
Zastoj v češkoslovaški lesni trgovini. Iz Prage poročajo; Ponovni padec nemške marke in porast češkoslovaške krone sta popolnoma onemogočila izvoz lesa v Nemčijo. Francoski, nizozemski in angleški uvozniki, ki so lani nakupovali velike količine lesa v Češkoslovaški, dobavljajo sedaj les večinoma iz Poljske in Rumunije.
Industrija.
Melasa se ne sme uporabljati za izdelavo špirita. Finančno ministrstvo je rešilo, da poljedelske tvornice špirita ne 9mejo uporabljati melase ali kakega drugega predelka za pridobivanje špirita.
Denarstvo.
Denarne pošiljalve v inozemstvo za male potrebe. Dovoljenja daje odslej le generalni inšpektorat finančnega ministra v Beogradu. Pravico pošiljanja malih zneskov v inozemstvo imajo sta-riši ali varuhi v inozemstvu bivajočih dijakov ali bolnikov, dalje javne oblasti, učni zavodi in zasebniki za nabavo knjig, učnih sredstev in drugih predmetov za lastno potrebo. Dovoljenje se izda v obliki legitimacije v znesku 80t francoskih frankov mesečno in ima veljavo 6 mesecev s pravico podaljšanja. Prošnje za dovoljenja se morajo kolko-vati s 13 dinarji in opremiti z verodostojnimi dokazili (svedočba redarstva o identiteti, potrdilo o vpisu v šole, potrdilo bolnice in slično.) Uporaba tuje legitimacije je kaznjiva.
Kolek! po 10 in 30 Din Izven prometa. Glasom razpisa Generalne direkcije posrednjih davkov z dne 27./IX. 1922 Br. 28814 so stavljeni v pokrajinah izven Srbije in Črne gore koleki po 10 in 30 Din iz prometa od 16./IX. 1922 dalje. Po tem datumu z navedenimi koleki opremljene vloge se smatrajo za nekolekovane.
Iznos dolarjev. Generalni inšpektorat carin je objavil z razpisom z dne 29./IX. Br. 16365, da se do nadaljne odredbe dovoljuje iznos dolarjev iz dežele zavodom, ki so pooblaščeni za promet z devizami in valutami, ako z iznošenimi dolarji nakupijo v inozemstvu dinarje. Obrniti se morajo v ta namen dotični zavodi do najbližje fili-
TRGOVSKI LIST
3
jalke Na-iodne banke, da jim \zdn dovoljenje, v kojem bo navedeno, po katerem potu se imajo dolarji iznositi. Filijalki se morajo predložiti rtjkasneje po 14 dneh dokazi, da je vnošena odgovarjajoč* količina v dinarjih, bodisi •efektivnih, bodisi v dobropisu. Dovoljenja za iznos dolarjev v inozemstvo se morajo izročiti najdalje v roku 8 dni izhodni carinarnici, če pa se pošilja po pošti, filijalki, katera je izdala dovoljenja, pri čemur je treba naznačiti, ke-daj in v keliko je bilo dovoljenje izkoriščeno. Po tem roku dovoljenja niso več velavna. Denarni zavodi jamčijo za pravilno poslovanje.
Csrlna.
Carinski tarif za blago, ki se uvaža iz Egipta Glasom pojasnila Ministrstva financ SHS Generalne direkcije carin z dne 4. oktobra 1922 D. Br. 60.743 veljajo za blago, ki sa uvaža iz Egipta, minimalna postavke carinskega tarifa, to pa zato, ker se ima smatrati Egipet de faeto če vedno za sestavni del angleške kraljevine.
Promet.
Fred novim zvijanjem železniških tarif v Avstriji. V parlamentarnih krogih se govori o novem 100% povišanju železniških tarif, ki naj .bi stopilo v veljavo dne 4. novembra.
Trošarine.
Ukinjenje naplačHa državne trošarine na parafin, c;’resin in stearin.
Ker se je pojav'!o vprašanje, če se mora naplaČev.ati pri uvozu parafina državna trošarina pri carinarnicah, ako poda uvoznik na deklaraciji izjavo, da bode iz i^-tega izdeloval sveče, je izdalo Ministrstvo financ SHS Generalne direkcija carin, pojasnilo z dne ( 10. 1922 D. Br. 60744, ki se glasi : Ker parafin, cerezin in stearin niso trošarin-ski predmeti, marveč surovina za izdelovanje trošarinskih predmetov, bodo carinarnice pri uvozu navedenih predmetov naplačevanje državne trošarine ustavile, a obvestile o vsaki izvršeni uvozni odpremi Finančnp kontrolo odnosno trošarinsko oblast z navedbo : kdo je uvozil, kdaj, po !;aieri deklaraciji in katero količino blaga in da na to ni bila naplačana trošarina. S tem •se ukine razpis D Br. 39.748 od 20. julija 1921.
Hmelj.
llniclj. XV. in XVI. brzojavno tržno poročilo: Niirnberg, 17. X. 1022. 600 bal prodanih, cene za prima čvrstejše. — Niirnberg, 18. X. 1922. Živahen promet, cene za 3000 Mk višje, 450 bal prodanih.
Dobava, prodaja.
Prodaja raznih odpadkov. Uprava vojne odeče IV. v Zagrebu bo prodajala dne 25. oktobra il. ob 9. uri dopoldne na javr.i ustmeni licitaciji odpadke od biaga, usnja, železa itd. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške .zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Razno.
Koakurai r Italiji se stalno množijo. y leta 1920 je bilo r Italiji 6*6 koa-
kurzov, leta 1921 1778 in v prvi polovici 1922 pa že 1643.
Spediterski tečaj na trgovski akademiji r Zagrebu. Z dovoljenjem pokrajinske uprave se je osnoval pri kr. trgovski akademiji v Zagrebu enoletni spediterski tečaj.
Naraščanje cen r Italiji. V italijanski veletrgovini so se dvignile cene v septembru za 2.90 odst. Živila so se podražila za 4.73 odst., tekstilno blago za 2.93 odst., mineralna voda za 2.53 odstotka.
Znižanje delavskih mezd na beškem. Pri pogajanjih v Vitkovicih je bil med delavci in zastopniki železne industrije dosežen sporazum, da se mezde znižajo za 30% delavcem v kovinarski in kemični industriji. Sklep stopi z današnjim dnem v veljavo.
75 letnica tvrdke Siemens & Halske. Te dni je praznovala ta svetovna tvrdka jubilej svojega 75 letnega obstoja. Ustanovljena je bila z malo delavnico due 12. oktobra 1847. Ustanovitelja sta bila artilerijski poročnik Siemens in mehanik Halske. .Iz tega malega početka je nastala ogromna svetovna tvrdka, ki zaposluje danes v Nemčiji 100.000 delavcev in nameščencev ter ima p« vseh deželah na svetu svoje filijalke.
Tečaj za špediterje v Zagrebu. Oddelek za prosveto in vere pokrajinske uprave v Zagrebu, je z naredbo z dne 11. oktobra 1922 št. 42.994 dovolil otvoritev večernega spsditerskega tečaia, ki se bo vršil na kr. trgovski akademiji v Zagrebu. Potrebo te strokovne šole je v prvi vrsti občuti! S;ivez šped.tera kralj. SHS. ki rabi pri izvrševanju svojega poslovanju ljudi j. z visoko inteligenco in z veliko usposobljenostjo, a v drugi vrsti vlada sama, ki hoče na ta način izpopolniti spediterski sloj, ki je najmočnejši faktor one tako važne panoge narodno-gospodarskega življenja — prometa. Razen trgovske izobrazbe, katero ima vsak trgovec in industrijec, mora špediter poznati tudi ves tu in inozemski promet a ob enem tudi vse tu in inozemske predpise, ki se tičejo prometa, mednarodno pravo, klimatske razmere, prometna sredstva in carinske manipulacije držav, skoz katere se prevaža blago, svetovno tarifno politiko itd. Danes ko se v našem gospodarskem življenju vsepovsod zahteve po izpopolnitvi prometa, otvarja spediterski sloj skupno z vlado ta tečaj, da postavi z njim temelje velikemu delu in študiju na polju prometa, te glavne žile našega celokupnega narodno-gospodarskega prometa. Na tečaju, ki se bo vršil zvečer od 7. do 9. in pol v prostorih tr. akademije, se bo predavalo: železničarstvo, parobro-darstvo, carina, pošta in brzojavi prometni zemljepis, narodno gospodarstvo, spediterstvo z ozirom na skladišča, korespondenco in terminologijo, šped.tersko knjigovodstvo in trg. aritmetika, trgovsko zakonoslovje. — Vpis v. tečaj se začne dne 16. t. m. Prospekte je mogoče dobiti pri ravnateljstvu kr. trg akademije in Savezu speditera kralj. SHS; Prilaz D. Deželiča 75.
V	državno kmetijsko Solo na Grmu je bilo letos sprejetih 52 učencev in sicer v letno šolo 17, v I. zimski tečaj 21 in v II. zimski tečaj 14 učencev. Vsi učenci so Slovenci in sicer je 16 Gorenjcev, 16 Dolenjcev, 3 Belokranjci,
iMinsaiMissitsiaisiiinH
w—wnm—
■
i
Ati ste že okusili
„LUKUL“?n
naš prvi, edini domači juhim izvleček (zabela), kateri
= '	= prekosi
vsied izdatnosti okusa in cene
vse druge izdelke.
Izdelule ,LUKtlL‘, d. z o. z., Ljubljane.
Zahtevajte v vseh trgovinah! He Malte nategi denarja«tujino!
«S
\
5 Notranjčev, 8 Primorcev, 3 Štajerci in 1 Korošec, Starost učencev 15'/2 do 23 let. Šolsko leto se prične dne 6. novembra 1.1.
Izpiti na kmetijski šoli na Grmu.
V	dneh od 24. do 27. oktobra t. I. se vršijo na državni kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu odhodni izpiti učencev. Po zakonu o nižjih kmetijskih šolah so ti izpiti iavni ir« ima k njim vsak interesent pristop Želeti je, da se te pravice poslužijo zlasti stanši učencev in kmetovalci iz okolice.
rrzno poročila.
Poročila z žitnih trgov. Zagrel), 17. oktobra. V kronah po 100 kg postavno baška odnosno vojvodinska postaja no-tirajo: pšenica okoli 1360, rumena koruza 1150—1170, oves 1050—1060, moka št. 0 2050-2300, št. 2 1950-2200, Št. 6 1800-2100, za krmo 1000-1050, otrobi 680—750. Tendenca nestalna — Novi sad, 17. oktobra.. Navzlic znižanim 'cenam konzum ne kupuje mnogo. Pšenica notira 1340—1360, koruza 1160 do 1180, oves 1020—1040. Povozi in ponudbe neobičajno slabi.
Cene sadju. V mariborsko okolico je došlo več Čehov nakupovat naše sadje! V Jareuini plačujejo za namizna jabolka 5 K za 1 kg. Tudi za slive je bila cena zadnji teden 5 K. Jabolka za mošt se plačujejo po 3 K.
Lesni trg. Zadnje dni so bile sledeče cene: hrastovi hlodi 1. 3000—4500 kron, 11. 1600-2400 K, hrastovi hlodi za furnirje 12.000—14.000 K, hrastov les za pohištvo 13.000—17.000 K. fin hrastov les 18.000—20.000 K, hrastove deske do 5 cm 5000 —8000 K, preko 5 cm 5000—7500 K, les za doge za 1 vedro 180—240 K. francoske doge za 1000 komadov 48.000 —60.000 K, bukovi hlodi I. 800—1000 K, javorjevi hlodi I.
1800—2500 K, brzojavni drogi 160 do
250 K, hrastovi železniški pragi 130 do 170 K, bukovi železniški pragi 90 do 110 K, bukova drva za kurjavo 1. 11.000 do 13.000 K, II. 7000-9000 K, oglje za vagon 36.000-40.000 K.
Borza.
Zagreb. Devizni trg je bil danes močno pod vplivom neprestanega dviganja dinarja v Curihu. Kliring je mogel zato pričeti šele okoli 12. ure. Blaga je bilo veliko, povpraševanje jako malo. Splošno je vladala nesigurnost. Zunanje devize so padle, a so še daleč od paritete. Berlin je zopet nazadoval za 12 poenov. Trst se je sicer držal na včerajšnji višini, toda velike količine efektivnih lir so ostale brez kupcev. — London je padel za 2, Newyork za 3 dinarje, Pariz za 15, Praga za 1.5, Cu-rih za 30 dinarjev. Zaznamovati je veliko dispariteto v tečajih med zagrebško in curiško borzo. Dunaj 0.0798 do 0.0848. Berlin 1.85—2.15, Budimpešta 2.30 —2.60, Bukarešt 38.50—40.50, Milan 252—256, London 255.50—260.50, New-vork 59.50-60.50, Pariz 432.50—437.50, Praga 197-200, Švica 1075-1085. valute:	dolar 58.50—59.50, avstr, krone
0.08—0.085, levi 35, češke krone 194 do 197, funti 247.50—252.50, franki 427.50—432.50, madž. krone 2.20—2.50, marke 2.05, švic. franki 1045—1055, lire 248—252.
Curih, Berlin 0.17, Newyork 546, London 24.46, Pariz 40.35, Milan 22.90, Praga 18. Budimpešta 0.2250, Zagreb 2.35, Bukarešta 3.37, Sofija 3.50, Var-' šava 0.0550, Dunaj 0.0074, avstr, krone 0.0079.
Beograd, devize: London 260, Berlin 2, Ne\vyork 61, Dunaj 0.075, Pariz 420, Praga 184, Curih 1020—1035.
► vseh vrst ^
CIRIL SITAR
LJUBLJANA Uro
AbsoMlnjo
državne trgov, šole, vešča strojepisja, stenografije, korespondence, slovenščine, nemščine in hrvaščine, išče. primerne službe.
Ponudbe se prosi pod »Izobražena« poštno ležeče, Rajhenburg.
Erjavec & Turk
PRI „ZLATI LOPATI« trgovina z železnino in cementom Ljubljana, Valvazorjev trg 7
preje Hammerschmidt (Mflhletaen) nasproti Krlžanske cerkve.
AVTO
bencin, pnevmatika, olje, mast, vsa povravila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi Jugo*Avto, d. z o. z. v Ljubljani.
SUSZJSZJSZiSZiSZiSZi
Trgovci
ki se zanimajo za prodajo važnih sredstev za zatiranje mrčesa itd. na sadnem drevju, vsakovrstnih poljskih in vrtnih škodljivcev, dalje peronospore, snet-javosti pri žitu itd., naj nam javijo svoje naslove, da jim pošljemo natančnejše tozadevne podatke.
Unbllonska komerc družbi
Ljubljana. BleMova c. 18.
rzsrzsrzsrzsrzsrzsrzs
BKSM^nKa»sKKS»»K!SKWssKa:s5ftasK53SK:s»sK:sa«Kas«ass^j|
:
■
s
■
■
:
, amirUuisti (tahi
stroj ieiujuli
razmnoževalni aparat razranoinj« strojno In ročno pisavo potom ne-izrabljive steki, plošče.
i :
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
The Rex Co. Ljubljana, GradUfe 10.
Moderno urejena popraollnlea vseh pisalnih strojen.
laac«
/
1
Čašica lega delikatnega likerja Je nepopisen užitek I
Priporočamo: Cognac Dalmatia Medicina! in druge izbrane likerje, žganja, ekstrakte in sirupe.
Prvo odlikovana dalmatinska parna destilacija V. Norpurao, Split.
Zastopnik: Adolf Kordln, Ljubljana, Beethovnova 9.
TRGOVCI!	TRGOVCI!
Izšla je Blasnikova
VELIKA PRATIKA
ZA LETO 1923.
Letošnja izdaja je posebno obširna in vsebuje bogato poučno snov. Ta Pr« tika je najstarejša in se je odda vsako leto nad 100.000 izvodov. Zahteva jo skoro vsaka slovenska rodbina. — Za trgovce je ta Pratika hvaležen prodejni predmet, ker se jim de pri večjem odjemu znaten popust.
Naroča se v tiskarni J. BLASNIKA NASL. V LJUBLJANI, Breg 12.
Havec - iips
Portland- !n roman-cement, apno, opeko, umetni skril), strelno in IzolacUsko lepenko, vatprof, kar-bolinej, drvocement, razne žeblje
nudi po najnižji ceni
Kostnliovakovič'^
veletrgovina s stavbenim materi jalom
Ljubljana,
Miklošičeva cesta štev 13.
Prevzame se tudi izpeljava xylo-lithnih tlakov.
II
d. d. Škofjo Loka
n
ii
ii aiat diki
Mileta: velur klokuki.
Samo na debelo!
Zimska trikotaža vse vrste nogavic, rokavic, havbce za otroke, dokolenice ter vseh barv volne.
GASPARI 8 FANHIHGER
MARIBOR
Samo na debelo!
D
/1>j Jn rTiNi f/iNi r/iNi f/l\i f/i\i r/i\j ižtši rTTšj rž]
Tomaževa žlindra, kalijeva sol, kainit, koks za kovače in livarne, bencin in ameri-ss kanski petrolej vedno v zalogi.
TONEJC & ROZMAN
MARIBOR.
ona
aaa
aaa
Jadranska banka -- Beograd
Delnia glavnica: Din 60,000.000'— Rezerva: Din 30.000.000'—
PODRUŽNICE:
Bled,	Jelša,	Ljubljana,	Split,
Cavtat,	Jesenice,	Maribor,	Šibenik,
Celje,	Korčula,	Metkovič,	Tržii
Dubrovnik, Kotor, Prevalje, zaareb Herzognovl, Kranj, Sarajevo,	9
Amerlkanski oddelek.	Naslov za brzojave: JADRANSKA.
Jadranska banka: Trst, Opatija, Wien, Zadar.
Frank Sakser State Bank, Cortlandt Street 82, New-York City.
Banco YugosIavo de Chile, Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir.
Naznanilo.
Naznanjam, da sem otvoril v Mariboru, Slovenska ul. 20, tovarniške zaloge elektrotehničnih predmetov. Zastopam tudi dunajski tovarni
ing. L. Neumann in Arnold Praga.
Boeata zaloga!
Tovarniške cenej
MIHORKO
tovarniška zaloga elektrotehničnih in tehničnih predmetov
Maribor, Slovenska ulica štev 20.
The .Oliver'
najboljši in najcenejši
il
Zastopstvo in zaloga
Ivan Gajšek
papirna trgovina
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 2.
BBBBBBBBBBgBBBBBBBgBBaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB8BBBBBBB
I ŽELEZNINA PINTER & LENARD, Maribor
B3
Lastnik: »Merkur« trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Glavni urednik Robert Blenk. — Odgovorni urednik: Tranjo Zebal. — Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani