
£gS&K;:


Puhu spodletelo na Gardskem jezeru
Slovenski jadralec Dušan Puh ni imel sreče na največji jezerski regati »Sto milj«. Sredi tekmovanja, ko je drvel drugi zaporedni zmagi naproti, se mu je zlomilo krmilo, tako da je obstal sredi jezera. Na sliki: Puhova posadka med pripravami na štart regate na Gardskem jezeru. Medtem v Rovinju tekmujejo v match raceu za lovoriko ACY, v Kopru pa pripravljajo mednarodno prvenstvo Slovenije za lovoriko Kopra. Posadka koprskega jadralca Boštjana Antončiča je v Atenah na SP zasedla 32. mesto v razredu soling, jadralec na deski Stojan Vidakovič pa je na
jezeru Balaton zasedel šesto mesto. (Foto: Igor Mali)
Strani 11, 13 in 16
mrmsmm .	r	;
Hill tretjič zapored
Britanski dirkač formule 1 Damon Hill je zmagal tudi na veliki nagradi Italije v Monzi, kar je njegova tretja zaporedna zmaga. Tokrat pa je imel pri tem tudi nekaj sreče, kajti njegovemu kolegu v moštvu Alainu Proštu je tik pred koncem dirke razneslo motor. Tudi Italijani so imeli veliko razlogov za slavje, saj je Jean Aleši s ferrarijem zasedel drugo mesto.	Stran 11
Premočna Steffi Graf
Nemška teniška šampionka Steffi Graf (na sliki) je dobila svoj še tretji letošnji turnir za grand slam — UP open. V finalu je ugnala Čehinjo je ugnala Čehinjo Sukovo, na nobenem od teh tekmovanj pa ni bila na štartu doslej najboljša na svetu Monika Seleš, žrtev majskega atentata v Hamburgu, ki pa je bila v New Yorku že med gledalci.	Stran 11
--'. ■" ■ . jfejiite7 -
5»’
37. KOLO 3x3 11. 9.1993
IZŽREBANE ŠTEVILKE
OjSOTiESOiJZŽi
SQj®WdCGOi)[l
INFORMACIJE O IGRAH NA SREČO: TELEFON 98621
RAČUNALNIŠKA' USPOSABLJANJA! POiVSEJ SLOVENIJI)
Word Peifcct in Auto Cod
AGORA
061/211 094,217 888
Hrvaška po 20 mesecih ponovno na robu vojne
Napetost se povečuje po padcu raket v okolico Zagreba - Tudman za enostransko prekinitev ognja v 24 urah — Hrvaško letalstvo nad Krajino?
ZAGREB, 12. septembra (STA. Hina, AFP) - Po 20 mesecih bolj ali manj trdnega premirja je Hrvaška spet na robu vojne, ugotavljajo agencije po padcu srbskih raket na Zagreb in njegovo okolico.
Medtem je hrvaški predsednik Franjo Tudman svojim oboroženim silam zapovedal enostransko prekinitev ognja v 24 urah, kar naj bi omogočilo sklenitev premirja s srbskimi silami.
Tudman jc to izjavil pred obrambnim svetom in svetom za nacionalno varnost, ki sta sc sestala danes v Zagrebu in preučila vojaški in politični položaj glede na »stopnjevanje srbske agresije na hrvaška mesta«. Hrvaški predsednik pri tem ni določil začetka enostranske prekinitve ognja.
Po sporočilu Unproforja je raketa luna vrste zemlja — zemlja
z okoli 500 kilogrami eksploziva, v soboto nekaj po 19. uri padla-blizu naselja Lučko, kjer je vojašnica hrvaške vojske - okoli deset kilometrov od središča hrvaške prestolnice. V eksploziji je bilo sedem oseb teže ranjenih, štiri osebe, med njimi tudi dva otroka, pa so bile laže ranjene. Kot je znano je srbsko vojaško vodstvo na zasedenih območjih že več mesecev grozilo z raketnim napadom na glavno mesto Hrvaške, če bi Hrvatje skušali z vojaškimi akcijami posredovati na varnostnih območjih, ki jih nadzorujejo mirovne sile Združenih narodov. Zaradi vse hujših spopadov med hrvaško in srbsko vojsko so v Samoborju in Jastre-barskem razglasili splošno nevarnost. v hrvaški prestolnici pa se za to niso odločili, pač pa je hrvaški center za obveščanje pozval prebivalce naj povečajo varnostne ukrepe. Republiški center je tudi sporočil, da se bodo v »primeru sovražnih aktivnosti« odzvali z opozorili za splošno nevarnost. Po podatkih hrvaškega radia so Srbi na Ja-strebarsko izstrelili več granat, eksplozije pa je bilo slišati tudi v Samoborju. Po nekaterih informacijah naj bi srbske sile zasedle položaje le kakih 50 kilometrov južno in jugozahodno od Zagreba.
Po poročanju agencije Tanjug so na avtocesti Zagreb — Beograd pri Okučanih. približno sto kilo-
metrov od Zagreba, opazili premike hrvaških tankov. Po mnenju srbskih vojaških virov se hruška vojska pripravlja na zavzetje dela avtoceste, ki je zdaj
• Medtem, ko so prebivalci obmejnih krajev od Cerkelj ob Krki proti Kostanjevici v zadnjih dveh dnevih poslušali eksplozije od karlovške strani, so danes iz Hrvaške v Slovenijo odmevale detonacije iz samoborskega konca. Po prvih vesteh so bili to štirje izstrelki raket orkan, ki so padli v središče Samobora in na osrednjo tržnico. Morebiti so bili namenjeni bližnjemu Zagrebu, dejansko pa so vznemirili ljudi vse od Dobove proti Brežicam. Iz Samobora je v zračni črti do naše meje vsega pet kilometrov, zato so detonacije najbolje slišali na mejnem prehodu Obrežje. Promet za zdaj še ni povečan, po prtljagi na strehah osebnih vozil pa je že mogoče videti prve Hrvate, ki beže iz Zagreba in bližnjih krajev. Zaradi povečanega števila beguncev na zeleni meji, zlasti ljudi iz BiH, so policisti posebej pozorni na mesta, kjer je več ilegalnih prehodov. Na cestnem in železniškem prehodu Dobova danes še niso zabeležili povečanega prometa, dobro pa so slišali detonacije iz hrvaške strani. Na postaji v Dobovi pa so danes že odpremili štiri vlake, ki sicer vozijo na progi Zagreb - Reka, vendar so tokrat zaradi varnosti peljali preko Slovenije. V. P.
v srbskih rokah. Po izjavah sil v Krajini je hrvaško letalstvo bombardiralo »civilne cilje« na območju Banije in Korduna. približno 50 kilometrov južno od Zagreba. Po navedbah srbskih virov naj bi hrvaške sile pri tem uporabile dva miga 21 in dve kmetijski letali. V soboto zvečer
• Mestne oblasti Karlovca so na današnji izredni seji razpravljale o razmerah v mestu v zadnjih 24 urah. Med včerajšnjim topniškim napadom so Srbi na središče Karlovca izstrelili 300 težkih izstrelkov. Posledica napada je osem smrtnih žrtev in 17 ranjenih civilistov. Hrvaška vojska je, kot so dejali na seji, uničila več srbskih vojaških ciljev. Kot poročajo hrvaški viri,so srbske enote ob sedmih zjutraj začele napadati območje Otočca, kjer še naprej velja splošna nevarnost.
pa je bila na celotnem območju Republike Srbske krajine oznanjena zračna nevarnost, poročajo srbski mediji.
PLODNO SODELOVANJE
*
, .'' ' ' '
Karikatura: Marko Kočevar
Kitajski obisk na visoki ravni
Kitajskega zunanjega ministra Qian Qichena je sprejel slovenski kolega Peterle - Intenzivni stiki
LJUBLJANA, 12. septembra - Danes je v Slovenijo na dvodnevni uradni obisk prispel kitajski zunanji minister in podpredsednik vlade Qian Qichen s sodelavci. Kitajska delegacija, ki se je pred obiskom v naši državi mudila že v Ukrajini, Romuniji in Albaniji, si je v dopoldanskih urah ogledala Postojnsko jamo, popoldne pa je zunanjega ministra Qiana Qichena na Brdu sprejel njegov slovenski kolega Lojze Peterle. Obisk je po oceni zunanjega ministrstva eden najpomembnejših, če ne celo najpomembnejši zunanjepolitični
dogodek v tem letu.
Stiki med Slovenijo in Kitajsko so bili v zadnjem letu in pol precej intenzivni. Državi sta podpisali dva sporazuma; o diplomatskem priznanju in gospodarskem sodelovanju. Ob tokratnem obisku pa bosta slovenska in kitajska stran podpisali naslednje sporazume: o kulturnem sodelovanju, o vzajemni zaščiti, promociji in spodbujanju investicij, o znanstveno-tehnolo-
TEMA DNEVA
Četrta vojna?
Prvi raketni napad na hrvaško prestolnico po decembru 1991 in povsem realna možnost izbruha nove srbsko-hrvaške vojne, torej že četrte vojne na območju bivše Jugoslavije, je sicer šokanten - zlasti za Slovence, ki spet poslušamo grmenje topov v svoji neposredni soseščini —, toda nikakor ne nepredvidljiv nov zaplet na Balkanu.
Na Hrvaškem je namreč že dolgo dišalo po novi vojni. Ne le, da so bili Hrvati na ozemljih pod nadzorom modrih čelad ves čas pripravljeni iti v boj za osvoboditev, tudi v Zagrebu so zgroženo spoznali, da so jim mednarodni mirovni posredniki v bistvu zvezali roke: možnost, da bi dobili nazaj okupirana ozemlja, je z vsakim dnem vse manjša, verjetnost, da bo mednarodna skupnost dopustila priključitev krajin Srbiji, pa vse večja. Poleg tega so dobili na bosanskih pogajanjih v Ženevi lep zgled, da se najbolj splača postaviti »mirovnike« pred izvršena dejstva. Modre čelade na Hrvaškem skrbijo za status quo in s tem objektivno delujejo v prid Srbom, saj varujejo njihove ozemeljske pridobitve. Zato ni čudno, da sije hrvaški »komisar« za sodelovanje z Unproforjem Vladimir Seks pred kratkim - kar ni naključje - javno želel, da bi se
Unproforjevi končno pobrali domov.
Vprašanje seveda je, ali ima Hrvaška možnost, da z orožjem osvobodi srbske krajine ali vsaj malce popravi zemljevid svoje države. Čeprav ne gre dvomiti, da je za drugo vojno pripravljena dosti bolje kot za prvo, je za srbske napade, kot kažejo zadnji napadi na samo središče države, zelo lahka tarča. V tem trenutku, ko gre šele za verižno reakcijo maščevalnih napadov, lahko četrto vojno ustavi le hitra in pravilna mednarodna poteza. Toda bolj verjetna je še ena pozna, napačna, medla reakcija.	ROMANA DOBNIKAR-ŠERUGA
Berlinski zid v Ljubljani je padel
LJUBLJANA, 12. septembra — Takšen je slogan na plakatu, ki so ga člani Mreže za Metelkovo natiskali v noči iz sobote na nedeljo. V petek opolnoči so se namreč posamezniki in skupine spontano pridružili akciji Mreže za Metelkovo ter zasedli prostore tamkajšnje zapuščene vojašnice. Povod za vselitev je bilo sporočilo, ki so ga dobili v KUD France Prešeren, da je Mesto Ljubljana začelo rušiti določene objekte zapuščene vojašnice.
Mreža za Metelkovo se že tri leta dogovarja z različnimi institucijami za pridobitev omenjenih prostorov, vendar so bila vsa dosedanja pogajanja ničeva. Zato so projekt intenzivirali ter se nasilno vselili. Že včeraj so bili tam koncerti, predstave in razstave; s svojo dejavnostjo so torej negativno cepljenim prostorom že vdihnili pozitivno energijo.
(Več na str. 2)	J. Š. A.
PRIHOD KITAJSKEGA GOSTA — Ministra za zunanje zadeve Qian Oichena je na brniškem letališču ob začetku dvodnevnega obiska pri nas pričakal njegov slovenski kolega Lojze Peterle. (Foto: Igor Modic)
škem sodelovanju, o vzajemni ukinitvi vizumov za diplomatske in službene potne liste, ter protokol o sodelovanju med zunanjima ministrstvoma obeh držav.
• BRDO PRI KRANJU, 12. septembra (STA) — Že prvi pogovori med kitajskim in slovenskim zunanjim ministrom Qianom Qichenom in Lojzetom Peterletom so bili zelo uspešni. Današnji, tretji obisk Qichena v Sloveniji, je namenjen predvsem »pospešku za gospodarsko sodelovanje« med državama, jc dejal Peterle. »Vesel sem pozornosti Kitajske do slovenskih pričakovanj na multilateralnem področju, tudi kar zadeva embarga (na trgovanje z orožjem) oziroma odnosa do nekdanje Jugoslavije,« je poudaril slovenski minister. »Pogovori so bili zelo odprti,« je še dodal Peterle in opozoril na današnje srečanje mešane kitajsko-slovenske gospodarske komisije, na katerem naj bi govorili o povsem konkretnih oblikah sodelovanja. »Poslovneži in podjetja obeh držav so najpomembnejše telo gospodarskega sodelovanja, vladi pa jih morata v njihovih prizadevanjih podpreti in jim omogočiti normalne razmere za delo,« je soglašal Qichen.
Kitajska, ki je ena izmed petih stalnih članic varnostnega sveta OZN, si prizadeva, da bi okrepila svojo politično prisotnost v Evropi. Slovenija je tako kot srednjeevropska država precej zanimiva, hkrati pa je lahko kot država v prehodu primer oziroma zgled, kako na čim manj boleč način izpeljati reforme, ki se jim tudi na Kitajskem ne morejo izogniti.
URŠA IZGORSEK
5 VELIČASTNIH
Najboljših 5 slovenskih romanov leta '93.Cena za zbirko 1.800SIT samo še 3 dni v predprodaji. Naročila po telefonu: 061/1 56 1 45,1 59 289 in v vseh poslovalnicah OPTIMIZMA. Naslovi so na borznih straneh dnevnikov.	_
■JT.VLjVn
OPTIMIZEM d.d.. TOMŠIČEVA 1, LJUBLJANA	Vladimi@*I®JICO
LHJBLJANA, PONEDELJEK, 13. SEPTEMBRA 1993 • LETO XXXV * ŠT. 211 * GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: TIT DOBERŠEK »_2;160_^EM:_28j^TS:_2:50_CHF:_2000_jTL:_3:400:n0J^p^ 45 IOLARJKV
Jutranje
Samostojen časnik za samostojno Slovenijo
DANES V DELU
•	Sproščeno brez cigarete
Prvo srečanje nekadilcev v Rogaški Slatini
stran 2
•	Poletje odhaja
Prve ocene letošnje turistične bere pravijo, da je boljša od lanske
•	Plašni junaki HE Golice
Slovenski elektrogo-spodarstveniki ne morejo več prepričati Avstrijcev, da bodo plačali dolgove
stran 3
•	Gospodarštvo in finance
- Tujec v Emoni — Prodaja elektronike pada
— Kakšne so bančne obresti
stran 4
•	Armada oficirjev
Rusko vojsko čaka temeljita prenova
•	Vse bolj zaprte meje
Tudi Francija se bo lotila temeljitega kr-tačenja predpisov o pravici azila
stran 5
• Kako reven naj bo slovenski umetnik?
Polemika o socialnem cenzusa kulturnih delavcev še ni končana
stran 6
Mostar pod upravo ES?
ES je pripravljena prevzeti protektorat nad njim, so sklenili zunanji ministri dvanajsterice — Za nadaljevanje pogajanj v Ženevi
OD NAŠEGA DOPISNIKA
ALDEN BIESEN. 12. septembra - Evropska skupnost namerava tudi v prihodnje pomagati pri sprejemanju in uresničevanju mirovnega sporazuma v Bosni in Hercegovini, zato so zunanji ministri njenih članic včeraj zahtevali, naj se nadaljujejo tudi ženevska pogajanja. Zaradi zapletenih razmer v Mostarju je Evropska skupnost pripravljena prevzeti protektorat nad tem mestom, ko bo podpisan mirovni sporazum, pri čemer je nemški zunanji minister Kin-kel že povedal, da Nemčija lahko zagotovi administratorja ES za upravo Mostarja.
slabo in da je treba dati posebna jamstva najšibkejši strani, to je Muslimanom. Na drugi strani pa je nemški minister Kinkel menil, da bi morali tako Srbi kot Hrvati dati določene koncesije muslimanski strani. V zvezi s tem je sporočil, da bo že naslednji teden skupina nemških in franco-
Zunanji ministri so menili, da ES ne namerava vplivati na tri strani, da bi sprejele mirovni sporazum — še posebej so denimo poudarili, da ni mogoče v zvezi s tem pritiskali zlasti na najšibkejšo stran, to je Muslimane. Čeprav mirovni posrednik ES lord Ovven ni želel govoriti
• Občasni spopadi v BiH so potekali v Mostarju med muslimanskimi in hrvaškimi silami, po podatkih radia BiH pa je v vzhodnem muslimanskem delu mesta življenje izgubilo najmanj osem ljudi, 17 pa jih je bilo ranjenih. Na severu Bosne pa so bili najhujši boji na obrobju Maglaja, kjer so srbske enote s topništvom obstreljevale posamezna naselja. V Sarajevu je po navedbah hrvaških virov prišlo tudi do spopada med dvema muslimanskima brigadama. Kot poročajo hrvaški viri, je poveljnik 10. hribovske brigade armade BiH že poprej organiziral taksne akcije in tako izkazal neposlušnost glavnemu štabu bosanske armade.
Bosanski predsednik Alija Izetbegovič pa je danes končal obisk v Saudski Arabiji, kjer se je sestal s kraljem Fahdom in generalnim sekretarjem Organizacije islamske konference Hamidom Al Gabi-dom. Na srečanju se je zavzel za to, da islamske države podprejo bosanska prizadevanja v skladu z načeli londonske konference. Izetbegovič je danes tudi že prispel na dvodnevni obisk v Teheran, kjer je pozval iransko vlado in ljudstvo, da naj še naprej podpirata »bosanske muslimane v njihovem boju proti srbski agresiji«._________
tudi po njihovem očitno ni mogoče domisliti v tem položaju Zato so tudi na tem neformalnem srečanju, ki je po svoji ustaljeni naravi namenjeno le opredeljevanju tako imenovanih strateških odločitev, menili, naj bi Hrvati, Srbi in Muslimani mirovni sporazum vendarle sprejeli, vendar pa ES ne bo pritiskala na muslimansko stran, naj to stori. V tem primeru seveda tudi v ES menijo, da bi kazalo mirovni načrt dopolniti tako, da bi bolj ustrezal Muslimanom oziroma Izetbegovičevim zahtevam.
STOJAN ŽITKO
SLOVENSKI
LOTO
37. kolo
1, 15, 16, 20, 25, 33, 37 in dodatna 7.
INFORMACIJE O IGRAH NA SREČO: TELEFON 9862!
ODSLEJ VSA POROČILA 0 NAŠIH IGRAH NA SREČO V GLASILU LOTERUE SLOVENIJE.
mmmsmmm *—'
POMNIK NACIONALNE ZGODOVINE — Na osrednji proslavi v počastitev 50. obletnice množične vstaje Primorcev in drugih jubilejev iz zgodovine Primorske, ki je bila v Novi Gorici, se je zbralo več kot 15 tisoč ljudi. Udeležili so se je nekdanji borci, aktivisti ter brigadirji, ki so po vojni gradili to novo obmejno mesto, poslanci državnega zbora in člani državnega sveta, ministri slovenske vlade, ugledni gostje iz sosednjih držav, in seveda številni »navadni« državljani. Slavnostni govornik je bil Milan Kučan, ki je na prapor slavne primorske partizanske enote pripel častni znak predsednika republike Slovenije. (Besedilo: S. C., slika Miško Kranjec)
o konkretnejših datumih — pa je mogoče pričakovati, da bi se pogajanja v Ženevi nadaljevala
v desetih dnevih, medtem ko podpis mirovnega sporazuma pričakujejo celo do konca tega meseca. V zvezi tem je namreč lord Owen omenil, da se bosta naslednji teden v Ženevi sestala predsednika Izetbegovič in Tudman. da bi proučila možnosti za muslimanski dostop do morja. kar je ena od ključnih spornih točk pri zdajšnjih pogajanjih. Čeprav se na samem sestanku niso posebej menili o morebitnih gospodarskih sankcijah proti Hrvaški zaradi njene vpletenosti v BiH. pa je francoski zunanji rniništer Juppe novinarje opozoril. češ da Hrvati ravnajo zelo
skih strokovnjakov odpotovala v Neum. da bi na kraju samem ugotovila, kako bi lahko uresničili zahtevani dostop Muslimanov do morja. Zadeve še vedno niso jasne niti glede navzočnosti vojaških sil Nata oziroma OZN po sklenjenem premirju v Bosni in Hercegovini. Zdaj je v igri celo predlog, da bi v Mostar poslali sile Zahodnoevropske unije (WEU). ki je obrambna organizacija Evropske skupnosti - v Mostarju naj bi sicer opravljale tako imenovano policijsko funkcijo.
Zunanji ministri držav članic ES sicer priznavajo, da tudi zadnji mirovni načrt, ki sta ga pripravila Owen in Stoltenberg, ni najboljši, toda česa boljšega si
Pri nakupu strešne kritine pazite na ta zaščitni znak
U\]TEGOLA
I__ CANA-DESE
te/. 061/265 295,265168
italijanska Tegola je vodilna v Evropi
Petdeseta obletnica vstaje na Primorskem
Milan Kučan in več kot petnajst tisoč ljudi na proslavi z naslovom Kličem vas, bratje - Odnos domovine do borcev
NOVA GORICA, 12. septembra - »Brez vstaje in boja slovenskih Primorcev zoper fašizem in za priključitev k Sloveniji danes slovenske države najverjetneje ne bi bilo. Če bi takrat Slovenija izgubila Primorsko, bi izgubila vse. Zato današnje srečanje v Gorici ni samo partizanska proslava, ampak je proslava vse Primorske in vse domoljubne Slovenije,« je med drugim dejal predsednik slovenske države Milan Kučan na današnji osrednji proslavi ob 50. obletnici množične vstaje Primorcev, padca fašizma, ustanovitve 9. korpusa NOV in 45. obletnice začetka gradnje Nove Gorice.
Več kot 15 tisoč jih je namreč prišlo danes v Novo Gorico od vsepovsod, tudi iz sosednjih držav. Med številnimi gosti so bili predsednik državnega zbora mag. Herman Rigelnik, predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan, poslanci in svetniki, ministri slovenske vlade, vodje političnih strank, vrsta drugih predstavnikov slovenskega političnega, gospodarskega, kulturnega prostora. Udeleženci proslave so pozdravili praporščake ZZB NOV Slovenije in vod častne čete TO.
Govorniki na proslavi, poimenovani z verzom Srečka Kosovela »Kličem vas, bratje...«, so poudarjali izjemen pomen množične vstaje Primorcev v njihovem dolgem boju za osvoboditev iz-
pod fašistične Italije in za priključitev k matični domovini. Predsednik novogoriške skupščine Tomaž Marušič je med drugim poudaril, da je bil ta boj začetek procesa, ki je pripeljal do slovenske državnosti in zmage v slovenski osvoboditveni vojni. Zbranim je govoril tudi nekdanji komandant 9. korpusa Lado Ambrožič-Novljan.
Na današnji proslavi je Milan Kučan na prapor 9. korpusa NOV, ki sta ga prinesla dva nekdanja komandanta te primorske partizanske oborožene sile, Lado Amrožič-Novljan in Stane Potočar-Lazar, pripel častni znak predsednika republike.
SLAVICA CRNICA
10. september • 27. november
Ob nakupa nad 1.000 tolaijev bomo vsako soboto ob 12. ari ■ izžrebali 30 Matijevih kupcev
maximarket
. Ijubljana - zreče
OSEBNI
RAČUNALNIKI
EASY386DX/40-107.990 SIT
ALI 7.285 SIT MESEČNO
1EL 061/114 146, 122 103. FAX: 315 668
■%*a*«*.*f*»« fcnrs*
M »s
• t	ji
ti W
Pred poletom v vesolje
CAPE CANAVERAL, 12. septembra - Petorica ameriških vesoljcev se spet odpravlja na pot z vesoljskim čolničkom Discovery. (Telefoto: Reuter)
1
2. stran ★ DELO
ZASEDBA METELKOVE
Ponedeljek, 13. septembra 1993
Nekdanja vojašnica zasedena, mestna uprava dobila ultimat
Člani Mreže za Metelkovo so z zasedbo prekinili neskončna pogajanja z ljubljanskimi oblastmi - Na Metelkovi umetniški nastopi, Radio Študent oddaja poseben program
LJUBLJANA. 12. septembra - V noči s petka na soboto so člani in članice Mreže za Metelkovo zasedli prostore nekdanje vojašnice na Metelkovi in tako uresničili željo številnih ustvarjalcev, ki sodelujejo v Mreži, ter prekinili neskončna pogajanja z oblastmi Mesta Ljubljana o namembnosti teh prostorov. Dobili so namreč obvestilo, da nekatere objekte na Metelkovi rušijo. Izvedli so hitro akcijo, posamezniki in skupine so prihajali iz Kluba K4, Skuca in Kuda France Prešeren ter zasedli Mreži obljubljene objekte vojašnice na Metekovi.
Mreža za Metelkovo je skupina osveščenih posameznikov, ki si prizadevajo za kakovostno kulturno življenje v mestnih središčih. Njihova prizadevanja izhajajo iz pobud civilne družbe, kar pomeni, da gre za skupino, ki je brez vsakršnih institucionalnih vzvodov oblasti. Člani Mreže so nosilci že uveljavljene umetniške kulture, kakor tudi začenjajoči, praviloma mladi akterji ljubljanske in slovenske kulturne scene. Več kot petdesetodstotno so zastopani posamezniki. stari do 29 let. 36 odstotkov članov je visokošolsko izobraženih. v njihovo Mrežo je vključenih devet magistrov znanosti ali postdiplomskih specializantov ter .trije doktorji znanosti. Del statistike navajamo zato. ker nekateri še vedno mislijo, da gre za skupino divjih in brutalnih pubertetnikov, ki iščejo prostore. kjer bodo lahko bučno ro-lali heavv metal in uživali alkoholne pijače.
Tako nekako o »nasilno vseljenih« verjetno razmišlja tudi mestni sekretar za občo upravo Ljubljana Dimitrij Kovačič, ki smo ga na njegov mobitel dobili danes popoldne. Sprva je dejal, da gre pri vselitvi Mreže v prostore na Metelkovo za nasilno dejanje, na katero ne bodo odgovorili z nasiljem, temveč s pravnimi sredstvi. Dejanje bodo prijavili na policijo ter naprej ukrepali po pravnih poteh. Na vprašanje, ali ni rušenje objektov. ki naj bi po dosednjih dogovarjanjih med Mrežo in Mestom, pripadli Mreži, prav tako nasilno. je odgovoril, da o tem ne ve nič. Ko smo ga spomnili, da je vendar v Republiki objavljena slika in da so posnetke porušenih objektov predvajali tudi na nacionalni televiziji, je rekel, da Mesto ni dalo nikakršnega pooblastila nikomur, da naj karkoli ruši. Nadaljeval je. da je Mesto pred enim mesecem od Ministrstva za obrambo kupilo vojašnico na Metelkovi (oz. del vojašnice-) in so torej njeni pravni last-
niki. Še enkrat je poudaril, da težko reče karkoli o tem. kdo je to naredil (torej porušil del objektov. op. p.), da o rušenju skratka ne ve nič. Pri varovanju objekta sodelujejo s privatnim podjetjem DIZAKO. ki jim je »posodilo« varnostnike.
Njihov receptor tudi odpira vrata na ljubljanskem Mestnem trcu 1. kjer ima prostore Mesto Ljubljana. Ko smo ga obiskali.
Peticija Mreže za Metelkovo
»Skupina. ki sc jc postavila po robu nevzdržnim razmeram v mestu in noče pristati na kulturno uboštvo, vztraja pri svojih zahtevah: mestna vlada mora pojasniti vse okoliščine. spričo katerih je Mreži za Metelkovo razrušila 2 objekta. Bebavi izgovori, da so s tem barbarskim dejanjem zaščitili poslopje, so samo odsev splošne rušilne manije. ki razsaja v mestni oblasti. Hiše padajo čez noč. Podprite nas v zahtevi po takojšnjem prenosu lastnine na Mrežo za Metelkovo. Republika nam je Metelkovo dala. zdaj nam jo mora dati tudi mesto.«
nam je povedal, da je prejel trinajst telegramov, ki s svojo vsebino podpirajo nasilno vselitev v prostore na Metelkovi. Radio Študent, ki že ves čas vselitve nenehno poroča s kraja dogajanja in je v eni od tamkajšnjih sob tudi organiziral nekakšen mini studio, je namreč pozval poslušalce. da naj Mestni trg 1 zasujejo s telegrami. Po mnenju nekaterih pa ni izključeno, da so številni telegrami romali nazaj k pošiljatelju, češ da naslovnik ne odpira vrat. Rezultati naključne ankete, ki smo jo naredili v bližini Metelkove, kažejo na to. da je javnost ogorčena nad rušenjem, pa najsi bo krivec za to Mesto ali katero od gradbenih
Odkritje spomenika velikanoma slovenskega planinstva
LOGARSKA DOLINA. 12. septembra — Ob stoletnici organiziranega planinstva na Slovenskem in ob stoletnici Savinjske podružnice slovenskega planinskega društva so ob Domu planincev v Logarski Dolini v soboto odkrili spomenik Franu Kocbeku in Johannesu Frischaufu. delo akademskega kiparja Franca Purga. Spomenik dvema velikanoma slovenskega planinstva, ki sta utirala pota planincem v Savinjske Alpe in gradila prve planinske koče, je odkril predsednik Slovenije Milan Kučan, slatmostni govor na prireditvi pa je imel eden najuglednejših članov planinskega društva Celje in
njegov dolgoletni predsednik Dušan Gradišnik. (D. S.)
Obletnica bojev na turjaškem gradu
TURJAK. 12. septembra — V spomin na medvojne dogodke pred petdesetimi leti na gradu Turjak je bila popoldan spominska slovesnost s slovesno mašo, ki jo je daroval slovenski metropolit in ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar. Množica udeležencev se je spomnila padlih in pobitih branilcev Turjaka leta 1943: njim v spomin so odkrili tudi spominsko sploščo. (Foto: Miško Kranjec)
Kravji bal v Bohinju
UKANC. RATEČE, 12. septembra — V Ukancu v Bohinju je bil danes že 40. kravji bai, na katerem so prikazali vrnitev planšarjev z živino v dolino in druge stare običaje, turistično društvo Bohinja pa je osmim planšarjem podelilo - priznanje za dolgoletno sodelovanje na tej prireditvi.
Veliko ljudi je bilo tudi na 14. pohodu na tromejo nad Ratečami, kjer je stičišče Furlanije—Julijske krajine. Koroške in Slovenije. Tradicionalno srečanje ljudi treh dežel, ki zmeraj poteče brez velikih političnih govorov, so tudi tokrat pripravila turistična društva iz Rateč, Kranjske Gore, Podkloštra in Trbiža. (V. F., foto: Joco Žnidaršič)
Srečanje članov SKD Mežiške doline
ČRNA NA KOROŠKEM, 12. septembra - Pri nekdanji stražnici pri Končniku v Topli pod Peco je bil ta konec tedna drugi shod SKD Mežiške doline. Na prireditvi, ki se je je udeležilo kakšnih dvesto članov stranke, je govoril podpredsednik SKD dr. Andrej Umek, ki je nadomestil napovedanega, a upravičeno odsotnega Lojzeta Peterleta. Govornik je rekel, da si SKD prizadeva za vzpostavitev pravne države, v kateri bodo za kazniva deiania enako odgovarjali vsi, tudi posamezniki iz državnega vodstva, če so jih, kot morda v mariborski orožarski aferi, zagrešili. Dr. Andrej Umek je delo krščanskodemo-kratskih ministrov ocenil kot dobro, najvišjo oceno pa je kot najuspešnejšemu med njimi dal Lojzetu Peterletu. (I. P.)
podjetij. Nekateri so bili glasni: »Mesto jc naše. hočemo vedeti, kaj sc z njim. z njegovimi zidovi dogaja«.
Na tiskovni konferenci, ki jo jc Mreža na Metelkovi pripravila včeraj dopoldne, je namreč predstavnik njihove ekspertne skupine za arhitekturo Ira Zorko dejal, da jc bilo v zadnjem času porušenih žc nekaj hiš, za katere ni znano, ali so rušitelji imeli dovoljenje za poseg ali ne. Preprosto, izginile so. Ena njih jc še pred mesecem dni stala diagonalno od Filozofske fakultete. Na tiskovni konferenci, ki jo jc vodil Miha Zadnikar, je Marko Hren podal kratek historiat Mreže. Borut Brumen je govoril o »nočnem podvigu« in zasedbi prostorov ter o prihodnjih dogodkih. Poudaril je. da se z .mestnih oblasti nihče ne javlja. Janko Rožič in Ira Zorko, člana ekspertne skupine za arhitekturo. pa sta ocenila škodo na porušenih objektih, ki je 20 do 30 odstotna. Dejala sta. da gre očitno za sabotažo, saj so, prvič, rušili objekte znotraj vojašnice, tako da rušenja ni bilo mogoče videti s ceste, in, drugič, objekti so načrtno poškodovani. Povedala sta zanimivost, da se vojašnica na Metelkovi imenuje »belgijska« in da praznuje 100. obletnico obstoja, saj se je pred stotimi leti v njej prvič naselil avstroogrski pešpolk. Nick Jaffs z Radia Študent je dejal, da je Mreža zasedla objekte na Metelkovi zato. da bi preprečila nadaljnja rušenja in izrekel je še ultimat mestnim oblastem: »Če do ponedeljka do 14. ure ne bo nobenega glasu od mestne vlade, bomo menili, da so objekti, ki smo jih zasedli, naši, da jih torej Mesto odstopa Mreži«.
Projekt Mreže ima triletni historiat in kljub temu, da nimajo prostorov, so člani Mreže uresničili izredno kulturno produkcijo. Posneli so pet filmov, sedem plošč, 11 videofilmov, izdali so 12 knjig, izvedli 798 predstav, od tega 24 v tujini, organizirali so 113 koncertov doma in v tujini ter priredili 168 razstav. Izvajali pa so tudi socio-izobraževalne dejavnosti kot na primer informacijsko službo, svetovalno službo, predavanja izobraževalne vsebine, jezikovne, plesne, likovne in druge tečaje, delovne tabore, organizirali so kongres ipd. V okviru Mreže izhajajo tri revije s ciljno populacijo starosti med 15. in 46. letom, njihova skupna naklada pa znaša več kot 22 tisoč izvodov letno. V enem od svojih zadnjih biltenov so zapisali, da je »Mreža projekt inkubatorja za nove dejavnosti od kulture^ socializacijskih dejavnosti, do proizvodnje in poslovnosti, saj je večina pobud in ustvarjalnih potencialov zatrtih prav zato, ker nimajo osnovnih možnosti (prostorov) za začetno delovanje«. Pomembna razsežnost Mrežinega projekta se nanaša na urbanizem in urbano
kulturo v mestu Ljubljana, ki je v novoustanovljeni slovenski državi prestolnica.
Za rušenje so izvedeli člani
Mreže naključno. Slučajno je
eden od njihovih članov videl, kako v notranjosti vojašnice hrumi bager. Kakor smo izvedeli iz zanesljivih virov, je policist
v skupini rušiteljev videl Janeza Lesarja, t.i. zvestega sodelavca Marjana Vidmarja, predsednika izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljana. Mreža je v posebnem dopisu javnosti letošnjega avgusta sklenila projekt intenzivirati. Dovolj jim je bilo »mehkih« pregovarjanj in jalovih obljub, zato so zagrozili z nasilno vselitvijo po vzoru t.i. squatterjev iz evropskih držav, ki s takimi vselitvami opozarjajo na nevzdržne sociokulturne razmere. Na tak način si, navadno v zapuščenih
tovarniških objektih, poiščejo
možnost za bivanje, delovanje in ustvarjanje. Nekatere zasedbe so tudi politične narave, večinoma pa gre za umetniške projekte.
Mrežo je podprla Združena lista, veliko podporo pa so dobili tudi od Radia MARS iz Maribora, saj se tudi mladi na Ptuju borijo za eno od tamkajšnjih zapuščenih vojašnic. V njej naj bi organizirali glasbeno koncertni center. Ljubljanski »squatterji«
so torej v objektih vojašnice na
Metelkovi, tam jejo, spijo in seveda intenzivno delujejo.
Na sobotnem nočnem obhodu smo srečali akademskega kiparja Jiržija Bezlaja, ki je prav tako član Mreže, saj ima nenehne težave z ateljejem. »Podpiram akcijo mreže, saj je edino pravilno, da se prostori, ki so tako močno nabiti z negativno energijo, končno napolnijo z nečim pozitivnim. Več kot 100 slovenskih likovnih umetnikov nima ateljejev, za kar družba ne naredi ničesar. Če kdo od nas dobi kje kakšen kurnik, je to blazna sreča. Ker sem na Metelkovi, a časa za žuriranje nimam, sem začel z ustvarjanjem. S klesanjem kamnitega kipa sem začel danes popoldne, zdaj sem se preselil v eno od sob, v kateri je slučajno luč,« je povedal Bezlaj. Delal je v sobi, kjer je bila aktivna tudi sekcija grafitov. Na vratih drugih sob je pisalo PBC, projekt pobratenja z begunskimi centri v Sloveniji, video & film instalacije, NOORDUNG... V prvem nadstropju so bile v najmanj sedmih sobah različne razstave, platna (katerih avtorji so tudi že znani umetniki, kot npr. Zora
Stančič. Jure Zadnikar...) in plakati pa so razobešeni tudi po zunanjih stenah objektov in v okolici vojašnice. Poseben plakat Mreže s sloganom Berlinski zid v Ljubljani jc padel, so v tristotih izvodih tiskali v noči iz sobote na nedeljo. V svoboto zvečer so na Metelkovi nastopili trio Enzo Fabiani, Jani Kovačič, gledališči Ana Monro in Podjetje za proizvodnjo fikcije, pesnik Franci Vovk, program pa je povezovala Vesna Maher. Malo po polnoči pa je nastopil tudi igralec Ziad Sokolovič, ki je tega dne zvečer nastopil v KUD France Prešeren s predstavo Glumač je glumač. Podobna dogajanja so bila tudi danes. Dimitrij Kovačič pa nam jc po telefonu dejal, da je zvečer prostore na Metelkovi obiskal tudi član njihovega izvršnega sveta, ki je videl le nekaj deset razgrajačev, ki da so delali več škode kot koristi. Danes popoldne je bila na Radiu Študent okrogla miza, na kateri so problematizirali zavzetje vojašnice na Metelkovi.
Tiskovna konferenca na Mestu Ljubljana bo po Kovačičevih besedah šele v torek, stvari pa se bodo verjetno še zaostrovale. »Gentlemen agreements« ali t.i. mehka pogajanja so torej padla v vodo in člani Mreže so uresničili svoje napovedi malce prej, kakor so mislili. Še prejšnji petek so se uradno dogovarjali z Dimitrijem Kovačičem, ki jim je dejal, da bodo mestne oblasti do 15. septembra sporočile končno odločitev v zvezi z na-
Marjan Vidmar:
Ne bomo uporabili sile
»Obsojam nasilno dejanje vselitve v prostore bivše vojašnice na Metelkovi, ki je v lasti Mesta Ljubljane, lastnina pa je, razen v komunističnih državah, ena od najvišjih vrednot demokratične družbe. Prisvajanje tuje lastnine nikakor ni izraz zakonitosti in demokracije ali civilne družbe, na katero se nekateri sklicujejo. Dejanje je še posebej vredno obsodbe, saj še niti dobro nismo začeli odpravljati krivic iz preteklosti, ko nekateri že ponovno izvajajo nasilje nad tujo lastnino. Prav tako je alarmantno vmešavanje in podpora nekaterih političnih strank, ki so se skozi zgodovino dokazovale ravno z razlaščevanjem in terorjem, pravi cinizem pa je pridobivanje legitimnosti za nasilje s sklicevanjem na Roško, očitno je, da ne gre zgolj za spontano dejanje skupine nasilnežev, temveč za dobro premišljeno dejanje ob asistenci nekaterih političnih strank in celo dela republiške vlade, saj je časopis Delo 7. septembra objavil izjavo ministrstva za kulturo, v kateri izraža podporo nasilni vselitvi, ki sledi izjavi. Mestni izvršni svet na nasilje ne bo
odgovoril z nasiljem, temveč
se bo, tako kot vedno doslej, posl užil vseh pravnih sredstev, ki so mu na voljo.«
membnostjo prostorov vojašnice. Z rušenjem pa so po besedah Mreže začeli že prejšnjo nedeljo.
• LJUBLJANA, 12. septembra — Mreža za Metelkovo bo jutri izročila predsedniku IS ML odgovor na izjavo za javnost, ki jo je predsednik Marjan Vidmar objavil danes. Dogodek bo v ponedeljek, 13. septembra, ob 17.15 pred ljubljanskim Magistratom.
Mreža za Metelkovo ob 17. uri pripravlja odprto okroglo mizo z naslovom Arhitektura, naselje in nasilje. Ob isti uri bo društvo YAM imelo redne dnevne meditacije, ob 19. uri bo otvoritev razstave skulptur in stolov Tomaža Pippa, pol ure zatem pa sledi
otvoritev razstave skulptur in slik
Damjana Horvata. Ob 20. uri nastopi Tomaž Pengov in za njim glasbena skupina Hic et nune. Marko Kovačič bo ob 20.30 presenetil z likovnim dogodkom »Naprej v preteklost«, ki bo na dvorišču Metelkove. Ob vseh teh novostih pa še naprej teče vseli-tvena razstava slikarjev, kiparjev in fotografov Mreže za Metelkovo.	N. K.
Kako se bodo zadeve razreševale, je še zavito v meglo, dejstvo pa je, da so celoviti urbanistični načrti ljubljanskega mestnega jedra pristojnim oblastnikom malo mar. Z vsakim letom propade 18 odstotkov hiše, ki je starejša od 50 let. Tako se dogaja tudi z zapuščenimi vojašnicami. Pri zavlačevanju oddaje vojašnice na Metelkovi je šlo za klasičen primer špekulacije. Evropska mesta se med seboj merijo namreč tudi po infrastrukturi in po tem, koliko prostora v svojih središčih namenjajo neodvisni umetniški produkciji. Mesto Ljubljana bi z revitalizacijo vojašnice na Metelkovi po mnenju članov Mreže pridobilo novo mestotvorno kulturno središče na zdajšnjem mrtvem robu svojega središča in bi ga s tem tudi funkcionalno in simbolno širilo.
JELKA ŠUTEJ ADAMIČ
SAJ NI RES. PA JE — ... mladi kiparji brez prostorov za delo pa so si domišljali, da bodo v tej, zdaj poškodovani stavbi, ustvarjali. .. (J. Š. A., foto: Miško Kranjec)
Spomin na velike dogodke
Zavest o pomembnosti nekaterih dogodkov iz narodove preteklosti lahko premaga tudi aktualne politične razprtije in delitve
NOVA GORICA, RAB, 12. septembra — Današnja proslava ob pomembnih jubilejih iz zgodovine primorskega ljudstva v Novi Gorici je dokazala, da zavest o pomembnosti nekaterih dejanj v narodovi preteklosti lahko preseže siceršnja politična nesoglasja, delitve, razprtije. Množica, ki je napolnila prireditveni prostor v središču Nove Gorice, je tudi zato s številnimi aplavzi spremljala slavnostne besede predsednika države Milana Kučana in vseh drugih govornikov, ki so opozarjali, da tudi storjene napake, zlo in sence povojnih let ne morejo zbrisati pomena protifašističnega odpora in narodnoosvobodilnega boja Slovencev.
»Danes je bolj kot kdaj očitno, da je v svetu najbolj razpoznavna in izpričana poteza Slovencev prav dejstvo, da je slovenski narod pripravljen braniti svojo svobodo. To je dokazal pred pol stoletja proti fašističnemu zatiralcu in okupatorju. Ponovil je to pred dobrima dvema letoma zoper agresijo JA. Za Slovence je to bistvena in nepogrešljiva vsebina lastne identitete. Kdor si prizadeva ta dejanja izbrisati iz narodove zavesti, potiska narod v moralno razdvojenost, duhovno jalovost in državljansko pohabljenost,« je med drugim dejal Milan Kučan ter ob koncu svojega slavnostnega govora poudaril, da država, če želi biti verodostojna, ne more temeljiti na lažeh, sprenevedanju, miselnih stereotipih in nespoštova-
Nakup Iplasa še ni povsem končan
Odpuščeni iščejo varstvo pri sindikatih, novi direktor formalno še ni odgovoren za zaposlovanje
KOPER, 12. septembra
—	V koprskem dopisništvu Dela sta se oglasila dva od Iplasovih delavcev, ki so avgusta ostali brez dela. Povedala sta, da je
ostalo v minulem mesecu brez
zaposlitve v Iplasu vsaj 12 delavcev. Po njihovem mnenju neupravičeno, saj bodo delodajalci namesto njih zaposlili nove delavce. Odpuščanje delavcev pa
nikakor ne ustreza izjavam, ki so
jih za javnost dajali odgovorni Iplasovi delavci in predstavniki bivšega večinskega lastnika
-	Splošne banke Koper, češ, da
bodo poskrbeli celo za dodatno zaposlitev. Svoje pravice iščejo odpuščeni tudi pri obalni sindikalni organizaciji.
Ko smo v Iplasu iskali tiste, ki so dajali take izjave o zaposlovanju delavcev, so nas naslovili na novega direktorja, predstavnika večinskega lastnika podjetja Ke-mokompleks Frankfurt Vladimirja Hadla. Ta nam je povedal, da formalno še ni prevzel funkcije, kar pomeni, da formalno še ni odgovoren za zaposlovanje ali odpuščanje delavcev v Iplasu. Dodal pa je. da bo zaposloval nove, mlade in sposobne delavce (zdaj bi predvsem potreboval komercialiste), ki ne bodo obremenjeni s starim načinom dela in razmišljanja in bodo za dogovorjeno plačilo opravili dogovorjeno delo.
Vladimir Hadl nam je tudi povedal, da se frankfurtsko podjetje še ni dokončno dogovorilo z bivšim večinskim lastnikom (Splošno banko Koper) o vseh podrobnostih nakupe in prodaje. Dogovorili so se sicer, da bo nemško podjetje za 51-odstotni delež odštelo 12,75 milijona nemških mark. Od tega so štiri milijone mark gotovine že nakazali (preostalih 8,75 milijona mark bodo poravnali v petih letnih obrokih). Ugotoviti pa morajo še natančne rezultate poslovanja podjetja v prvem polletju. Vladimir Hadl pravi, da izgube, ki je nastala v tem delu leta, Ke-mokompleks Frankfurt ne namerava kar tako prevzeti in da jo je treba poračunati. V podjetju Finor Splošne banke Koper pa smo zvedeli, da Iplas v prvem polletju uradno ni izkazal izgube, vendar kupec ocenjuje drugače — da je Iplas zagotovo posloval z izgubo, ki pa naj bi bila prikrita. Kolikšna naj bi bila, zdaj še nihče ne ve. Res pa je, da bi ugotovitev te izgube pomenila nižjo prodajno vrednost Iplasa.
BORIS ŠULIGOJ
nju ustavne ureditve.
Slovesnost, posvečena spominu na medvojne dogodke Primorcev, pa je bila tudi včeraj na Rabu. Tam je bilo namreč pred natanko 50 leti osvobojeno koncentracijsko taborišče Kampor ter ustanovljena rabska partizanska brigada z židovskim bataljonom v svoji sestavi. V njem so bili namreč zaprti zvečine Slovenci in Hrvatje z Istre in drugih ozemelj, ki so jih okupirali Italijani, v manjšini pa tudi Židje iz Zagreba in Sarajeva. Kakšne so bile razmere v taborišču, ponazarja podatek, da je v njem, čeprav je delovalo le dobro leto dni — od junija 1942 do septembra 1943 - umrlo 4.641 ljudi.
Ob kapitulaciji Italije je izvršni odbor Osvobodilne fronte, ustanovljen že januraja 1943, za-
pornike popeljal v akcijo, v kateri so razorožili 2200 italijanskih vojakov in karabinjerjev. V rabski brigadi, ustanovljeni tiste dni, je bilo 1670 nekdanjih taboriščnikov, sestavljalo pa jo je pet bataljonov. Zidovski, ki je bil eden med njimi, je štel 250 vojakov. Osrednje svečanosti v počastitev spomina na te dogodke so se poleg nekdanjih taboriščnikov udeležili tudi visoki politični gostje iz Slovenije in Hrvaške.	(C. R. in STA)
Petsto let sejemske tradicije
KRANJ, 12. septembra - V Kranju so počastili visok jubilej tradicije v sejmarstvu. Letos namreč mineva 500 let, odkar je tedanji trg od takratnega cesarja Friderika III dobil pravico do prirejanja dveh enotedenskih sejmov v letu. Po drugi svetovni vojni so v Kranju to tradicijo nadaljevali najprej s Kranjskim sejmom. ki se je kasneje razširil in preimenoval v Gorenjski sejem, ob tem pa poskrbeli za številne novosti.
JESENSKO ZASEDANJE PARLAMENTA
Usklajevanje bo zahtevalo čas
Rok za uskladitev zakonodaje z novo ustavo bo treba podaljšati, verjetno do konca 1994
IJUBIJANA, 12. septembra — Jesensko zasedanje parlamenta naj hi se po napovedih začelo s predlogom za začetek postopka za spremembo ustavnega zakona za izvedbo ustave, ki je bil sprejet hkrati z ustavo decembra 1991. S spremembo tega akla. sprejeta mora hiti z dvotretjinsko večino, hi se čas za uskladitev zakonodaje z novo ustavo podaljšal do konca leta 1994. V štirih mesecih do konca tega leta namreč državni zbor prve določbe ustavnega zakona ne more uresničiti.
Po decembru 1 99 I jc bilo sicer sprejetih 137 zakonov, ki so z novo ustavo usklajeni. Toda seštevek zakonov, ki jih je treba šc sprejeti, jc višji od tega. kar okrog 170 jih jc še. Od tega jc okrog trideset prednostnih; nekateri so žc v zakonodajnem postopku. nekateri pa še nastajajo v vladnih resorjih. To so zakoni, ki bodo določili nove temelje državni upravi in lokalni samoupravi (vsaj šest jih bo), pa zakoni za področje pravosodja (okrog deset), o referendumu, o obrambi, o trgu vrednostnih papirjev, o lastninsko pravnih
Perlo so odprli za prvih tisoč gostov
Hit je sinoči pripravil razkošno odprtje zabaviščno-igral-niškega središča Perla
NOVA GORICA. 12. sep-tembra — Naj večje zabaviščno-igralniško središče v Evropi, tako poudarjajo v Hitu, je sinoči odprlo vrata za več kot tisoč povabljenih gostov. Perla, v katero je nekaj več kot 400 zaposlenih v Hitu prek tako imenovane sestrske firme Daimond vložilo dobrih 30 milijonov mark, je torej začela s svojo dejavnostjo. V njenih prostorih z 12 tisoč m2 površine so tri igralnice z različno ponudbo iger na srečo, restavracije in drugi gostinski lokali, trgovine, hotelski del in vrsta prostorov za druge dejavnosti. V Hitu napovedujejo, da bo Perla vsak dan sprejela okrog 5000 gostov, tujih in tudi domačih, ki doslej niso mogli v novogoriško igralnico v Park hotelu. V središču bo, ko bodo vse dejavnosti v polnem teku, zaposlenih 450 delavcev. Sinočnja razkošna slovesnost ob odprtju je bila gotovo za marsikaterega gosta, med katerimi je bilo precej znanih obrazov iz slovenskega političnega in gospodarskega dogajanja, vabilo za prihodnje obiske Perle. (S. C.)
Neptun krstil 110
pomorskih
prvošolcev
BERNARDIN, 12. septembra — Edini pravi in vsemogočni bog vseh morij, rek in luž, Neptun, je v soboto popoldan v laguni Hotelov Bernardin sprejel zelence v krog svoje posvečene slave — krstil je 110 prvošolcev Srednje pomorske šole. 'Tradicionalno in izvirno prireditev pomorskega krsta z gusarji in sužnji je letos pripravilo 32 učiteljev in
400 dijakov te srednje šole.
Dogodek si dijaki šole in njihovi bližnji zapomnejo za celo življenje, saj nekateri ob tej priložnost prvič tudi zares okusijo morje, za turiste pa je atrakcija, ki jo je treba ovekovečiti s fotoaparatom. Krst ni več tako trd, kot je bil v prvih letih pomorske šole. Ta je začela delovati že marca 1947, vseh 46 let pa njeni dijaki dopolnjujejo ceremonial Neptunovega krsta. Kljub krizi v slovenskem pomorstvu se število prvošolcev na pomorski šoli ni zmanjšalo. Ker pa je za te poklice na voljo ma štipendij, se vpiše nanjo vse manj učencev iz notranjosti Slovenije — le slaba četrtina.
B. Š.
Sproščeno brez cigarete
V Rogaški Slatini je bilo prvo srečanje nekadilcev — Privlačne nagrade najbolj vztrajnim — Vse več preventivnih programov
ROGAŠKA SLATINA, 12. septembra - »Da, tudi sam imam za seboj svojo kadilsko preteklost. Menim, da zdaj po devetih letih lo res lahko imenujem preteklost in da bom čez leto dni približno enako (ne)ogrožen glede nekaterih tipičnih bolezni povezanih s kajenjem, kot tisti, ki niso nikoli kadili. Lahko podoživljam občutke teh ljudi, ki so se tokrat zbrali v Rogaški, saj sem v svoji nameri, da bi prenehal kaditi, tudi sam doživljal kratkotrajne uspehe in razočaranja, in najprej to razvado pomembno zmanjšal, navsezadnje pa z njo tudi odločno končal,« je pripovedoval eden tamkajšnjih zdravnikov, ki so se udeležili prvega slovenskega srečanja nekadilcev.
Za razliko od običajnih društvenih protikadilskih zborovanj je bilo to prijetno druženje ob večerji s plesom, v kristalni dvorani hotela Grand, kjer so najbolj vztrajni z malo sreče dobili tudi privlačne nagrade. Program odvajanja od kajenja je vodila skupina zdravnikov, terapevtov, psiholog in drugih strokovnih sodelavcev Zdravilišča Rogaška. Ljudje so se lahko odločili bodisi za določen čas bivanja v zdravilišču, ali pa so se poskušali odvaditi kajenja ob individualni pomoči strokovnega tima po telefonu, prek pismenih oblik komunikacij ali kako drugače. V kolektivu so začeli obenem določen del sob in skupnih prostorov namenjati nekadilcem. Tako je tudi največji del njihove
kristalne dvorane opremljen s prekrižano cigareto in vljudno zahvalo »kadilcem, ki kadijo le v za to določenih prostorih«. Cigaretni dim so tudi že skoraj povsem pregnali iz terapije.
»Priznam, projekta so se kolegi lotili z veliko skepse,« je dejala njihova sodelavka Sonja Čern-čič, ki pa je v zamisel kajpada trdno verjela. Prepričana je da bodo taka srečanja postala tradicionalna in da se bo nekadilsko gibanje pri nas še hitreje okrepilo. Toliko bolj, ker je očitno, da ga podpira tudi minister za zdravstvo. Na srečanju je ob spodbudnih besedah, namenjenih organizatorjem te akcije in »novim nekadilcem«, spomnil na znani evropski projekt o življenju brez cigarete, ki se mu vse-
kakor tudi mi ne moremo izogniti. Omenil je dober zgled uspešnih civilnih pobud in protestov, ki so deževala na pristojno ministrstvo ob znanih izrazito agresivnih reklamnih sporočilih za cigarete in nastajajoči slovenski zakon o kajenju.
Po besedah vodje zdravstvene službe v Rogaški mag. Bojana Tepeša, dr. med. si v kolektivu močno prizadevajo organizirati različne sistematične in ne le občasne oziroma kampanjske akcije. Tako zdaj ob že uveljavljenih številnih preventivnih programih konkurirajo pri pristojnem ministrstvu s ponudbo programov zdrave prehrane, odvajanja od razvad, s posebnim programom, ki bi pri ljudeh spodbudil potrebo po fizični aktivnosti in s programom za razstrupljanje. Ludvik Prah, direktor hotela Grand (sem sodi ves zdraviliški kompleks nekdanjega Zdraviliškega doma) pa je napovedal korenito obnovo častitljive spomeniško zaščitene zgradbe - če bo dovolj zanimanja med tujimi in domačimi bodočimi vlagatelji.
DRAGICA BOŠNJAK
razmerjih, o računskem sodišču (to bo najvišji nadzorni organ državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe). Med prednostnimi so šc zakoni o davčnem postopku in o davčni službi, pa zakona o uporabi kupnine iz naslova lastninskih preoblikovanj podjetij in o privatizacijskih skladih, .investicijskih družbah in družbah za upravljanje, o stvarnih pravicah tujcev na nepremičninah, o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji in šc kakšen.
Predpisi in drugi splošni akti. ki so veljali na dan razglasitve ustave, ostanejo v veljavi Določbe predpisov, ki niso v skladu z ustavo, je treba z njo uskladiti najkasneje do 31. decembra 1993. Do uskladitve z ustavo oziroma do izteka uskladitvenega roka ni mogoče začeti postopka za oceno ustavnosti predpisov in drugih splošnih aktov, sprejetih do razglasitve Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije oziroma prevzetih z ustavnim zakonom za izvedbo te listine, razen če ti predpisi in drugi splošni akti posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine, jc napisano v prvem členu ustavnega zakona. Pravosodje in uprava je področje. s katerim bo v prihodnje zagotovo največ dela. saj naj bi državni zbor sprejel še okrog štirideset zakonov. Poleg že omenjenih (o upravi, lokalni samoupravi, pravosodju) so tu šc zakoni o javnih uslužbencih, o varuhu pravic državljanov, o zemljški knjigi, o uporabi državnega grba, zastave in himne, o državnih odlikovanjih, o pomilostitvi, o obligacijskih razmerjih, o dedovanju, če naštejemo le nekatere.
Na nekaterih področjih pa je neusklajene zakonodaje precej manj. Medijski prostor naj bi bil »deležen« le zakona o javnih glasilih in o RTV. Statistika poleg zakona o statistiki še zakonov o enotni matični številki, o centralnem registru prebivalstva in o poslovnem registru, obrambno področje zakonov o obrambi, o vojaški dolžnosti, o varstvu pred požarom, o gasilstvu in o zaščiti in reševanju. Notranje zadeve naj bi poleg zakona s tem naslovom dobile še zakone o društvih, o zasebnem varovanju, detektivski dejavnosti in obveznem organiziranju službe varovanja, o zbiranju občanov, o varnosti v cestnem prometu, o orožju, o matični knjigi, o osebni izkaznici in o prevozu nevarnih snovi.
Gospodarsko področje je z zakoni, ki so že usklajeni z novo ustavo, očitno že kar dobro pokrito. Kar nekaj zakonov bo sicer še treba sprejeti - o obrtništvu. o oskrbi z energijo, o rudarstvu. o energetski inšpekciji, o gostinski dejavnosti, o turističnem posredovanju, o pospeševanju turizma, o turistični taksi in o gospodarski zbornici — a vsi
pomembni zakoni so vendar že
sprejeti. Bo pa zato področje kmetijstva in gozdarstva še zajeten normativni zalogaj, saj »manjka« kar okrog dvajset zakonov, od tistega, ki bo uredil veterinarsko dejavnost, prek zakona o preživninskem varstvu kmetov in do zakona o prepovedi nomadske paše.
Tudi področja, ki so marsikdaj po krivici potisnjena na obrobje pozornosti, kot so okolje in prostor, pa šolstvo, zdravstvo, kultura, področje dela. družine in socialnih zadev, bo treba še z marsikaterim zakonom »postaviti« v okvire, ki jih določa nova ustava.
JANA TAŠKAR
Direktor ČZP Delo. d.o.o., glavni
in odgovorni urednik Dela:
TIT DOBERŠEK
Namestnik direktorja, glavnega in odgovornega urednika Dela:
DANILO SLIVNIK
Poslovni direktor:
EMIL ŠUŠTAR
Direktor trženja:
JURE APIH Uredniki:
MIŠO RENKO (centralna redakcija). MARKO PEČAUER (notranja politika), TONJA SLOKAR, v. d. (gospodarstvo), MOJCA DR-ČAR-MURKO, v. d. (zunanja politika). PETER KOLŠEK (kultura). JANEZ ZADNIKAR (Književni listi), HELENA KOS (slovensko dopisništvo). ŽELJKO ŠEPETAVO (ljubljansko dopisništvo). MIRAN KOREN (šport), UROŠ ŠOŠTARIČ (kronika), ŽELJKO KOZINC (publicistika). BORIS JEŽ (komentarji), JANKO LORENCI (sobotna priloga), GREGOR PUCELJ (znanost), JOCO ŽNIDARŠIČ (fotografija), BOJAN ŠTEFANČIČ (dokumentacija). BRANE MASEU (Vikend magazin), MATIJA DERMA-STIA, (Delo in dom. Izložbeno okno).
«
e
«
k
■" ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Ponedeljek, 13. septembra 1993
......... .....................
DNEVNE NOVICE — MNENJA
Domači gostje so nekoliko zmanjšali velik izpad tujcev
Zadnja leta je slovenska turističnatponudba večja od povpraševanja - Letošnja turistična bera za približno 10 odstotkov boljša od lanske - Kakšni so turistični rezultati pri sosedih
Direktorica
IJUBIJfANA. 12. septembra - Ocene letošnje turistične sezone, izražene v številkah, te dni ne boste dobili nikjer. Zadnji statistični podatki, pa še ti bolj »provizorični« kot trdno stoječi, so za mesec julij, avgustovski pa se še zbirajo. Edina, najbolj laična ocena je lahko ta, da je bila letošnja turistična bera v Slovenija boljša od lanske za približno 10 odstotkov, kaj pa bo to pomenilo v ameriških dolarjih ali nemških markah, bo znano čez kakšen mesec dni.
Slovenska turistična ponudba je. posebej v zadnjih letih, večja od povpraševanja. Tako smo. kot je na nedavnem posvetu o turizmu ob taboru krščanskih demokratov dejal Miro Pretnar, sekretar združenja za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici Slovenije, v letih 1991 in 1992 dosegli najnižji obisk gostov v zadnjih desetih letih in šele v letošnjem letu se slika nekoliko izboljšuje, zaradi obiska domačih gostov. »Domači gostje so nadomestili praznino tujcev.«je poudaril tudi Marjan Jakič, sekretar za turizem v ministrstvu za gospodarske dejavnosti. »V obmorskih krajih so zaznali predvsem velik izpad Italijanov. Spomladi jih je bilo namreč več kot julija in avgusta. Njihov ne-obisk lahko povezujemo z razmerami pri njih. in z relativno visokimi cenami, ki k nam priha-
® Ena od turistično razvitih držav. ki je letos s turizmom zagotovo zaslužila manj. kot je načrtovala. je Turčija. Teroristični napadi in ugrabitve turistov so le-te obrnile drugam. Sredi avgusta so. kot je znano, v srednji Turčiji ugrahili skupino turistov in šele zdaj so se pojavile prve sledi za njimi: kurdski viri so posredovali video posnetke skupine pri jedi v nekem prevzgojnem taborišču Delavske stranke Kurdistana v Serhatu. V skupini ugrabljenih turistov so Italijani. Švicarji in dva Nemca.
Turistični promet v juliju v v prvih sedmih mesecih letošnjega leta		
VII/93	I-VI1/93	
gostje skupaj	214003	806715
domači	141157	466008
tuji	72846	340707
prenočitve skupaj domači	915033	2971563
	656151	1885273
tuji	258882	1086290
jajočemu segmentu Italijanov -glede na devalvacijo lire - niso ustrezale. Poleg tega je bila. ko govorimo o Italijanih, opazna sprememba njihovih počitniških navad. V veliki meri so se začeli izogibati krajem ob morju, obiskovali pa so gorske kraje. Pri nas se je to poznalo pri zasedenosti Kranjske Gore. Bleda in predvsem Bohinja, kjer so polnili vse možne kapacitete. V odstotkih je bilo torej v gorskih
krajih Italijanov več kol na morju in to'je zanimiv trend, ki se bo verjetno še nadaljeval.«
V konici sezone so tujci na obali zasedli približno 55 odstotkov kapacitet. Največ je bilo ne-ških turistov, povečini individualnih: med 16 in IS odstotki, sle-
dili so jim Avstrijci s 13 do 15 odstotki, Italijani s petimi odstotki itd. Angležev, ki so še lani predstavljali tri odstotke tujcev, praktično ni bilo (zabeležili so jih manj kot en odstotek). Tujci so povečini prihajali z lastnimi prevoznimi sredstvi; iz Nemčije sta. kot nam je dejal Marjan Jakič. vozili agenciji ITS in TUI. medtem ko iz preteklih let znanega touroperatorja Ncckcrma-na ni bilo.
Vir: Zavod RS za statistiko
Po informacijah in podatkih sodeč so bila najbolje zasedena slovenska naravna zdravilišča. Ta imajo edina že preštete goste v prvih osmih mesecih letošnjega leta. Tako po številu gostov kot po številu nočitev praktično v vseh zdraviliščih beležijo boljše rezultate od lanskih, v ospredju pa so Atomske. Čateške in Moravske toplice, »ostale, tudi Rogaška Slatina, pa so imele povprečno sezono.« ocenjuje Marjan Jakič. V zdravilišča so se začeli vračati tujci, saj je bilo v skupnem številu v primerjavi z lanskim letom več Avstrijcev. Nemcev. Švicarjev. Fincev in Američanov, manj pa Italijanov in Hrvatov. K takšnim rezultatom v zdraviliščih so pripomogle naložbe, saj so letos odprli prenovljeno in razširjeno poletno
termalno riviero v Čateških toplicah (še pred koncem leta bodo odprli t.i. zimsko riviero s pokritim bazenom, savnami.
solarijem itd.), zgradili nov
aparthotel na Ptuju, renovirali bazen v Medijskih toplicah, v Dolenjskih Toplicah zgradili nov zdraviliški obiekt. imenovan Zavetje zdravja, ki predstavlja letos največjo slovensko investicijo v zdraviliški turizem, itd.
DOLŽNIKI NA DELU
Junaki elektrogospodarstva in nepopustljivi Avstrijci
MARIBOR. 12. septembra — Povsem razumljivo je, da so bili direktorji slovenskega elektrogospodarstva v petek razjarjeni, ker jim državna vlada dan prej ni odobrila fantastične 45 odstotne podražitve elektrike. V prejšnjih časih, ko si proti njihovemu monopolu nihče ni drznil niti črhniti, so svojo vzvišenost lahko gradili tudi na plačah, ki jih ni bito mogoče niti primerjati z dohodki tistih, ki so bili odvisni od ustvarjanja \ nenormalnih pogojih gospodarjenja in trženja na svetovnih trgih. Mušketirjem v elektrogospodarstvu tako ni bito treba komunicirati z javnostjo, če pa je kdo vendarle dregnil v njihov vrtiček, so ga po kratkem postopku obdolžili, da vzemirjanja javnost, kije za elektriko vedno ubogljivo plačala toliko, kolikor
so ji zaračunali.
Navajeni svoje samozadostnosti, so se v petek predstavniki slovenskega elektrogospodarstva skrili v eno od svojih najbolj varovanih stavb (Območni center vodenja pri hidroelektrarni Mariborski otok) ter od tam prepričevali vodstvo avstrijskega Kelaga, naj si vendarle premisli in naj svoji južni sosedi pusti 20 odstotni delež hidroelektrarne Golica; ne glede na to. da sami niso plačevali soinvestitorskega deleža niti 1990. niti 1992. leta. Veljaki slovenskega elektrogospodarstva so ugotovili, da bi trdno stališče Avstrijcev, da takšni želji po dolgem čakanju
_____ .
£&***:?- NpNŽč**■Litrih.	/:•
preprosto ni mogoče ustreči, medtem ko so Avstrijci odkrita, povedali, da so njihove karte odkrite in nimajo kaj skrivati. Želeli sb se samo na šest oči pogovoriti z državnim sekretarjem, ki je po tem srečanju z zmernim optimizmom menil, da Slovenija še ima nekaj upanja za elektriko iz HE Golica. Upanje torej, ki je bolj posledica slovenskih želja po dobrososedskih odnosih kot pa avstrijskih gospodarskih računic. Takšno spoznanje prav gotovo lahko vznemiri slovensko javnost, ki se je zadnjih pet let vendarle nekako solidarizirala z domačini iz doline Bistrice. Ti so namreč deležni največ negativnih posledic velikega posega v prostor tik za slovensko mejo, so natančno ocenili vodilni v elektrogospodarskem sistemu. Zavedajo se namreč, da bodo morali v vsakem primeru dolg Avstrijcem, če ga bodo le blagovolili sprejeti, poravnati slovenski porabniki elektrike. Svojo organizacijsko nesposobnost, da bi že v minulih letih, ko so avstrijski investitorji čakali na izpolnjevanje slovenskih pogodbenih obveznosti za gradnjo HE Golica, želijo sedaj prikriti z mrzličnim iskanjem posojila 40 milijonov DEM. Kljub zvenečim imenom, od mariborskega Eurokonzaltinga, EGS RI. LBS New York do ministrstva za finance, je nemogoče pričakovati, da bi posojilo bilo pripravljeno že do konca septembra. S to obljubo so namreč slovenski elektrogospodarstveniki odpravili predstavnike Kelaga. Ti pa, vajeni slovenskih obljub iz minulih let, ko je Slovenija poravnala samo tretjino pogodbenih obveznosti, niso obljubili ničesar. Po ekonomski logiki je stvar za njih končana, in če si res ne bodo premislili, ne bodo krivi oni, ampak bo breme krivde nosila slovenska stran. Ta je, vajena sestankovanja za zaprtimi vrati in pregovornega jugoslovanskega dogovarjanja in popuščanja, računala na večno zmago balkanske linančne in gospodarske nediscipline. Toda nobenega dvoma ni, da bodo tudi tak razplet slovenski elektrogospodarstveniki za vsako ceno poskušali obrniti sebi v prid. Vprašanje pa je, kako dolgojn kdo jim bo spet nasedel.
BRANKO VODUŠEK
turistične agencije Vas Mojca Kraševec je bila pri oceni sezone kratka: »Bila je boljša od lanske, a še vedno ne takšna, kot bi si jo želeli. Na kmetijah je dopust preživljalo okoli 90 odstotkov domačih gostov. toda končno so spet tukaj tudi tujci iz cele Evrope in Amerike. Nekatere kmetije so imele v dveh poletnih mesecih postelje zasedene do 35 dni. kar je soliden rezultat.« Soliden še posebej. če skrb naše države za turizem na kmetih primerjamo s skrbjo sosednje Avstrije. Tam kmečki turizem ustvari letno okoli 10 milijard šilingov dohodka. avstrijska država pa ga podpira z ugodnimi krediti. Pri izdelavi prospektov in drugega propagandnega gradiva npr. prispeva do polovice vseh stroškov. Tudi zato se v Avstriji s tovrstnim turizmom ukvarja 22.000 kmetij. . .
Še skok k sosedom. Turistični rezultati v sosednji Hrvaški so pod pričakovanji. Po podatkih njihovega ministrstva je državo letos obiskalo milijon in 300 tisoč turistov, kar je sicer za 30 odstotkov več kot lani. a je to le 27 odstotkov turističnega obiska pred vojno. Tudi sestava tujih gostov je bila drugačna od pričakovanj. saj je največ gostov prišlo iz Češke in Madžarske, veliko manj pa iz Nemčije. Avstrije. Italije in Slovenije. Po ocenah hrvaškega ministra za turizem Nika Buliča bi bil lahko, kot piše STA. devizni priliv blizu ene milijarde ameriških dolarjev, vendar strokovnjaki menijo, da so taka pričakovanja preoptimi-stična. Milijardo že, pravijo, vendar ne ameriških dolarjev, ampak nemških mark. Za primer navajajo Istro in Kvarner,
najmočnejši hrvaški turistični območji, kjer so uresničili le 60 odstotkov predvojnega turističnega prometa od načrtovanih 80. Pri svojih načrtovanjih pa so sosedje resneje računali na Dalmacijo, ki pa v skupnem turističnem prometu sodeluje le s tremi odstotki predvojnega prometa. Iz žalostnih številk sta izvzeta samo Hvar in Bol na Braču, ki sta
zahvaljujoč pametni in agresivni propagandi pobrala največji del od 312 tisoč nočitev v srednji Dalmaciji.
JE Krško dela s polno močjo
KRŠKO, 12. septembra - Po
vnovičnem zagonu JE Krško spet normalno dela s polno močjo, meseca avgusta pa je proizvedla že dobrih 368 milijonov kilovatnih ur električne energije. Njena izkoriščenost je bila 79,81 odstotna, ker je bila Sava prenizka, sicer bi lahko obratovala ves čas s polno močjo. Pri tem so savsko vodo segrevali do dovoljenih treh stopinj, v mejah dovoljenega pa so bili tudi vsi tekočinski in plinski izpusti. Uskladiščili so 12 sodov radioaktivnih odpadkov, tako da je vseh že 9.152.
v. P.
Turiste odganja slabo vreme
PORTOROŽ, 12. septembra
—	V portoroški turistični informa-
tivni pisarni so konec tedna
v kampih, zasebnmih sobah in
hotelih našteli 5703 goste, kar je sicer tri odstotke več kot lani na
drugo septembrsko nedeljo, toda turistične zmogljivosti so zaseden komaj 30-odstotno, kar pomeni, da je neznačilno slabo septembrsko vreme pregnalo kar precej
turistov. Slab obisk se pozna predvsem v kampih, kjer je le še 441 gostov in zasebnih sobah
-	298 gostov.	b. Š.
• Vlada skuša Dalmacijo vrniti na svetovno turistično prizorišče, zato je v glavnem mestu turizma že pripravila pogovore o sezoni 1994. Obisk je bil skromen. kar samo potrjuje bojazni, da kljub dobrim pripravam turistov v Dalmacijo tudi prihodnje leto še ne bo.
Letošnja sezona je torej boljša od lanske. Marjan Jakič pravi, da za deset odstotkov, izraženo v devizah pa naj bi po nekaterih napovedih dosegli približno tak devizni izkupiček kot leta 1990. to je okoli 850 milijonov ameriških dolarjev. »Bolj kot kdajkoli doslej sc je letos pokazalo, kako pomembna je fleksibilnost hotelov. Individualni gostje ne rezervirajo hotelov, temveč jih izbirajo predvsem po ceni. V hotelih, kjer so znali dihati s trgom, beležijo boljše rezultate.« pravi Marjan Jakič. Sicer pa moramo počakati še kakšen mesec, ko bodo številke pokazale, kakšna je bila sezona v letu turizma. Septembrski. že zdaj je jasno, da slabši rezultati, ji ne bodo v pomoč.
DARJA VERBIČ
sp
Najhujše krivice se dogajajo delavcem
Janez Janša v Krpinu: pravično lastninjenje, socialni programi, vstop v Nato
KRPIN, BLED, 12. septembra - Na sobotnem shodu Socialdemokratske stranke v Krpinu v Begunjah, ker se je zbralo okoli 200 ljudi, je predsednik Janez Janša govoril tudi o njenih programskih usmeritvah, udeležba in beseda gostov pa naj bi najbrž nakazovale, s kom jih bodo skušali uresničiti. V Krp in so prišli tudi Lojze Peterle, Marjan Podobnik, Vane Gošnik in Sašo Lap, po besedah Marjana Podobnika pa naj bi srečanje, na katerem so prvič po razpadu Demosa sedli za isto mizo skoraj vsi, ki so predstavljali Demosove stranke, pripomoglo k oblikovanju prihodnje programske koalicije.
Janez Janša je med drugim ponovno kritično govoril o igralništvu, kjer da gre za interese velikega in mogočnega gospo-
darskopolitičnega lobija, trdno
povezanega ne samo z denarjem, ampak tudi s skupno politično zgodovino. Govoril je
o tem, da nekdanji člani CK
ZKJ in CK ZKS prehajajo v sloj lastnikov velikih podjetij, bank, zavarovalnic, igralnic in medijskih hiš, o starih navezah, ki delujejo v izvršni oblasti, o tem, da se stara oblast ohranja in regenerira prek osebnih znanstev in starih kadrov tudi v posameznih ministrstvih in drugih organih
uprave, v medijih in diplomaciji, v inšpekcijskih službah in sodstvu.
V nadaljevanju je Janez Janša dejal, da se največja krivica v tem trenutku godi delavcem. Tisti, ki so jih desetletja prepričevali, da je vsa družbena lastnina njihova, so danes vsak dan bolj dejanski privatni lastniki podjetij. Ogromno število zahtevkov za revizijo lastninjenja, kar se ne premakne nikamor, govori
bolj o obupu kot pa o upanju, da bo od vsega še karkoli ostalo, na cesti pa je tudi vse več neposlušnih delavcev.
Po besedah Janeza Janše je na prvem mestu programskih usmeritev SDSS zagotovitev pravičnega lastninjenja, nasprotujejo cenenemu in neselektivnemu prodajanju naših podjetij tujcem, med drugim pa se zavzemajo tudi za dodatne socialne programe, za pravno ureditev odnosa do preteklosti ter za vključitev Slovenije v NATO.
Že dopoldne je bilo na Bledu zasedanje sveta SDSS, namenjeno predvsem prihodnji lokalni samoupravi. Rečeno je bilo, naj bi bile volitve v novih občinah
V	Zasavju izgube in nelikvidnost
Skupaj s prenesenimi lanskimi znašajo izgube okoli 100 milijonov mark - Najhuje v gradbeništvu
ZASAVJE, 12. septembra - Kot ugotavlja Služba družbenega knjigovodstva podružnica v Trbovljah v svoji informaciji o poslovnem izidu zasavskega gospodarstva, je le-to v prvi polovici letošnjega leta ustvarilo izgubo v višini več kot sedemkratne vrednosti bruto dobička (skoraj 3 milijarde tolarjev), skupaj z izgubo, prenešeno še iz leta 1992 pa je je skoraj za sedem milijard tolarjev ali približno sto milijonov mark.
Negativni trendi (gospodarstvo bremeni tudi pomanjkanje denarja za naložbe in razširjeno reprodukcijo), ki jih SDK v regijskem gospodarstvu zasleduje že nekaj let, se tako nadaljujejo tudi tokrat, hkrati pa je kot že nekajkrat, enaka tudi struktura izgubašev. Med njimi prednjači trboveljsko gospodarstvo (s 93. odstotki izgube), med podjetji družbena podjetja, ki so tokrat pridelala kar 97,7 odstotka celotne izgube, med temi pa premogovništvo (vseh šest rudnikov rjavega premoga Slovenije) in trboveljsko elektrogospodarstvo, katerih izguba skupaj s tisto iz preteklih let znaša že pet milijard tolarjev.
V	podjetjih - izgubaših je v tej polovici leta delalo 9025 ljudi ali skoraj 65 odstotkov vseh zaposlenih v zasavskem gospodarstvu. V Hrastniku, kjer je gospodarstvo pridelalo za 66 milijonov tolarjev izgube, je je bilo največ v prizvodnji steklenih izdelkov s 1096 zaposlenimi, kar predstavlja več kot polovico vseh zaposlenih v tamkajšnjem gospodarstvu.
V zagorskem gospodarstvu pa se je z največ težavami v tem času spopadalo gradbeništvo z več kot 56 odstotki vse zagorske izgube.
Poleg 29 družbenih podjetij pa je z izgubo v Zasavju to polletje poslovalo tudi 64 zasebnih in pet mešanih podjetij. Prvi so je ustvarili za 54 milijonov tolarjev, v njih je delalo 153 delavcev, drugi pa za 14 milijonov tolarjev.	\
SDK ob polletju še vedno ugotavlja tudi ponavljajoči se slab likvidnostni položaj zasavskega gospodarstva. Konec junija je imelo namreč žiro račune blokirane kar 47 podjetij v skupni vrednosti dobre milijarde tolarjev in z 8444 zaposlenimi. Kar 878 milijonov tolarjev blokade odpade na premogovništvo (3932 delavcev). Med temi 47. podjetji pa jih je več kot polovica »godnjih« za uvedbo stečajnega postopka. Poleg tega ima več kot eno leto žiro račune blokiranih 11 podjetij, »rekorder« med vsemi pa je premogovništvo, ki ima žr. blokiran že več kot poldrugo leto.
POLONA MALOVRH
POLETJE ODHAJA - Uradnih podatkov o letošnji turistični beri še ni. bila pa naj bi bila boljša od lanske.
Srečanje rudarskih reševalcev
VELENJE, 10. septembra — Danes se je v Velenju začelo dvodnevno srečanje rudarskih reševalcev Slovenije in Hrvaške, ki ga je letos organiziral Rudnik lignita Velenje. V okviru srečanja je bil danes v Topolšici posvet o rudarski zakonodaji, ki so se ga udeležili predstavniki slovenskih rudnikov, premogovnikov in kamnolomov ter strokovnih inštitucij in ministrstva za gospodarske dejavnosti.
Glavna tema posveta je bila razprava o predlogu novega zakona o rudarstvu, ki v primerjavi s starim uvaja nekaj bistvenih novosti, kot je na primer lastnina
države nad naravnimi bogastvi in razširja obseg rudarskih del. Zakon trenutno obravnava ministrstvo za gospodarske dejavnosti, do konca tega meseca pa naj bi
ga obravnavala tudi vlada. Srečanje rudarskih reševalcev pa se bo jutri nadaljevalo z reševalno vajo v jami Preloge in tekmovanjem rudarskih reševalcev v nameščanju reševalnih aparatov. V okviru srečanja bo tudi računalniški prikaz vodenja reševalne vaje in več strokovnih filmov. (V. E.)
čimprej, krepili naj bi vlogo občin, pa župane naj bi volili občinski sveti. Glede na pretežno večinski volilni sistem bi se morali povezati z večinskimi strankami, sicer se lahko zgodi, da
SDSS po volitvah ne bo več. Janez Janša pa je tudi dejal, da bi morali soglasje k podaljšanju roka za uskladitev zakonov z novo
ustavo pogojevati s tem, da podaljšanje ne velja za ključne zakone. Zakonodajo o lokalni samoupravi ter o sodstvu bi tako morali sprejeti še letos.
VLASTA FELC
Naložbe so poskočile, toda skok je bil nizek
LJUBLJANA, 12. septembra - Julijska izplačila za naložbe
v osnovna sredstva v Sloveniji so bila tako v tolarjih kot v »markah« večja kot katerikoli drugi letošnji mesec. Kljub temu pa so bila v markah manjša kot lanska julijska pa tudi kot decembrska. Sedemmesečni seštevek letošnjih naložb je, če ga preračunamo v marke, sicer za dobre 3 odstotke večji od lanskega sedemmesečnega, kljub temu pa še vedno pod ravnijo onega v sedemmesečju
davnega leta 1970 ter kar za 78 odstotkov nižji od doslej rekordnih investicijskih izplačil v sedemmesečju 1979.
letos povečuje delež naložb v go-
Po podatkih ljubljanske centrale Službe družbenega knjigovodstva smo v Sloveniji v prvih sedmih mesecih letos za naložbe
v osnovna sredstva plačali 42,12 milijarde tolarjev, kar je za 40,6 odstotka več kot v prvih sedmih mesecih lani. Če to vsoto odštejemo od šestmesečnih izplačil, vidimo, da je bilo zgolj julijskih izplačil za 7,69 milijarde tolarjev ali za 109,7 milijona mark, kar je v markah za 17,8 odstotka več,
kot je bilo letošnjih junijskih izplačil in za 3,5 odstotka manj kot lanskih julijskih.
Služba ugotavlja realno povečanje letošnjih naložb v primerjavi z lanskimi na podlagi primerjave cen stavbarskega gradiva in cen delovnih sredstev. Ob tem pa opozarja, da »to še nikakor ne pomeni, da je naložbena dejavnost zadovoljiva«. Ker se
spodarstvo, se izboljšuje sestava naložb, ugotavlja služba. Delež gospodarskih naložb se je z lanskih sedemmesečnih 75,4 odstotka v prvih sedmih mesecih letos
povečal na 80,1 odstotka. Povečanje je v dobršni meri posledica povečanega obsega naložb v gostinstvo in turizem, delno pa tudi v trgovino in komunalne dejavnosti.
Največjo na novo začeto naložbo je julija prijavila koprska Luka, in sicer večnamenski terminal, ki naj bi stal 0,53 milijarde tolarjev, kar je 16,6 odstotka vrednosti julija prijavljenih naložb. Tako je predračunska vrednost naložb, ki so jih na novo prijavili v letošnjem sedemmesečju, za 79 odstotkov višja od onih prijavljenih v lanskem sedemmesečju. ILJA POPIT
Finance in slovenske avtoceste
Sodobne cestne povezave potrebujemo, ceste so generator razvoja gospodarstva in družbe v celoti. Ti dve dejstvi je ničko-likokrat potrdila najširša strokovna javnost in so moto tudi mnogo razvitejših držav. Državni zbor je s sprejemom Programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji in zakona o bencinskem tolarju sprejel odločitev, da zgradimo avtoceste v najpomembnejših smereh, za določeno ceno, v določenem roku. Gre za odgovorno odločitev ter obsežno in zahtevno nalogo, pravi podvig, ki pogojuje sodelovanje in razumevanje številnih činiteljev, ne pa nerazumljivo nasprotovanje že v času, ko še niti ni dokončno oblikovana.
V odgovor konstruktom, podtikanjem in zmedi v »nadaljevanki« »Finance in slovenske ceste« (1) in (2) prejšnji teden v DELU in v prid prizadevanj za uresničitev sklepov parlamenta, pa naslednje:
Strategijo izgradnje in financiranja avtocest, ki jo je vlada sprejela pred dobrim letom in ki je vključevala dobršen delež financiranja s pomočjo tujih kon-
cesionarjev, sedanji program izgradnje avtocest zavrača in sicer na osnovi obširnih analiz in presoj ponudb tujih koncesionar-skih skupin v polpreteklem času, od katerih je bila mešana firma Adria iz Trsta le ena od proučevalnih variant. Kot je bilo javnosti že večkrat pojasnjeno, je izgradnja v razumnem roku s podelitvijo koncesij tujim družbam, pri predvidenih prometnih obremenitvah posameznih odsekov avtocest, najdražja možnost, vendar, ob dotedaj zagotovljeni višini lastnih proračunskih sredstev, žal edina.
Slovenska vlada ni partner, v mešani firmi Adria, kot tudi Cestni inženiring iz Ljubljane ni slovenska vladna agencija, res pa je, da je Cestni inženiring postal leta 1988 član Adrie na osnovi pisma o nameri takratnega Zveznega izvršnega sveta. Vloga tega mešanega tujega podjetja v prihodnosti bo ob upoštevanju novonastalih razmer in ob novih možnostih, ki jih naša država ima, v najkrajšem možnem času opredeljena.
Cestni inženiring zaposluje predvsem strokovnjake s področja gradbeništva, ki so usposobljeni za investitorska dela pri gradnji avtocest in večjih cestnih premostitvenih objektov. Podjetje je nastalo leta 1969 iz Sektorja za novogradnje pri te-
DEI.O ★ strun 3
DELO
sr/J/u/f or/	■ r//fw//sjrsi
v
C as razbijanja
ILJA POPIT
(Trte dni so predstavniki nekaterih komunal-
|| nih in podjetij, ki se ukvarjajo z energeti-JL ko, ustanovili Zbornico gospodarskih javnih služb in varstva okolja Slovenije. Ustanoviteljem se je zdelo vredno poudariti, da z njenim ustanavljanjem nimajo nikakršnih političnih namenov in da so se za ta korak odločili izključno iz strokovnih nagibov, da hi pospeševali ter varovali strokovne, poklicne, gospodarske in socialne koristi svojih članov, kar da z dosedanjo organiziranostjo v Gospodarski zbornici Slovenije ni bilo mogoče.
Takšna ustanovitev je pravzaprav čudna, saj je s stališča po evropskem kontinentalnem načinu ustanovljenih zbornic, ki zahtevajo obvezno članstvo, kakršna je tudi tradicionalna združba delodajalcev v okviru GZS, ustanovitev nove zbornice komunalcev vsekakor udar. To posredno priznavajo tudi ustanovitelji, saj kljub imenu zbornica, ki so si ga nadeli, svoje združbe niso ustanavljali po veljavnem zakonu o zbornici, ampak se sklicujejo, da jim takšno ustanovi-fev dovoljuje zakon o gospodarskih javnih službah in o varstvu okolja ter ustavno načelo svobode združevanja. To. da pri drobitvi niso prvi. pa opravičujejo z obstojem obrtne zbornice ter obrtne in podjetniške zbornice.
S tem seveda ni rečeno, da ta del komunalcev, ki se je znašel v novi zbornici, in politične skupine, ki so jim ti komunalci blizu - bodisi zaradi svojega prepričanja, bodisi zaradi vpliva tako prepričanih na nadaljnjo ohranitev delovnih mest tistih komunalcev, ki v to še niso povsem prepričani - v okviru nove zbornice ne bodo imeli več denarja zase in za zaposlitev vzporedne garniture zaposlenih. Zgolj temu pa bi težko rekli boljša socialna funkcija. Tudi skupni organizaciji taki odhodi v zasehništvo ne koristijo.
Kar se tiče zelo raztegljivih razlag o domnevnih premajhnih delovnih in strokovnih koristih
v okviru tradicionalne GZS, ki da bodo že s tem. ko sc bodo ti komunalci presedli v novo zbornico, bistveno povečali strokovni, intelektualni in poslovni uspeh, pa resno ne kaže razpravljati. Težko bo namreč najti vzrok, zakaj te razumske zmogljivosti in sposobnosti v okviru tradicionalne zbornične ureditve ne hi bile ena kc. torej enako pomanjkljive, če presodimo, da so v GZS res pomanjkljive.
Še več. Drobitev narodovih moči ni koristna. To spoznanje ni kakšna »rdeča« iznajdba nedavnih let. Več kot sto let, torej še od časov stare Avstrije, je (tudi) v slovenskih berilih za osnovne šole zapisana poučna zgodbica o sedmih prepirljivih sinovih, ki so zaradi tega zanemarjali delo in posestvo, »nekateri hudobneži pa so ta prepir v svojo korist obračali, da bi sinove po očetovi smrti ob premoženje pripravili«. Zato jih je nekega dne njihov zaskrbljeni oče poklical k sebi. jim dal snopič sedmih trdno povezanih palic in jim obljubil nagrado, če butarico prelomijo. Kes so jo poskusili, a je nihče ni mogel, nakar so mu rekli, da to ni mogoče. Ostareli oče pa je snopič razvezal in zlahka prelomil vsako palico posebej, nato pa jih je poučil, da je v slogi moč.
Kaže. da zadnja leta tega sestavka ne beremo več, saj je čas graditve zamenjal čas razbijanja Razbijamo stara prijateljstva, razbijamo družbeni sistem, razbijamo stranke, razbijamo velika podjetja, razbijamo trge in proizvodnjo, razbijamo nekdanjo polno zaposlenost, razbijamo družbeni sektor, razbijamo družbenopolitične skupnosti navzdol vse do občin, razbijamo socialno zavarovanje in zdravstvo, razbijamo ne le javne, ampak tudi tajne službe. Je kaj presenetljivega. če se zdaj kdo loti razbijati še zbornico?
Tokrat bi sc lahko čudili le Gospodarski zbornici Slovenije, če bi si, kljub vpeljanosti dela. ki ga opravlja, kljub zakonu, ki jo določa, in kljub mednarodni priznanosti njenega obstoja pustila kljuvati svoja jetra.
Lokalni bumerang
JANA TAŠKAR
d ločite v, da bo državni zbor šele na ok-K H tobrski seji nadaljeval razpravo in odlo-Čanje o svežnju zakonov, ki bodo postavili novo lokalno samoupravo, je bila modra,
hkrati pa se zna spremeniti v neustavljiv bumerang. Po osamosvojitvi, uvedbi parlamentarne demokracije in lastninjenju je to eden najpomembnejših projektov. In že zato ni dileme, da bo povzročil hude politične spopade, saj ni mogoče pričakovati, da bi parlamentarne stranke o njem dosegle soglasje tako hitro kot so ga za osamosvojitev.
Pravzaprav se je to potrdilo že v dosedanji obravnavi bodoče lokalne samouprave. V komisiji državnega zbora, ki je nosilec projekta, je bilo v začetni stopnji soglasje o bodočih zakonskih rešitvah skoraj presenetljivo uglašeno - očitno ustvarjeno s figo v žepu. saj je bila prva obravnava predlogov zakonov o lokalni samoupravi in o lokalnih volitvah v državnem zboru prav šokantna. Soglasnost je dobesedno poniknila. saj so zlasti opozicijski poslanci obema aktoma namenili veliko kritičnih pripomb. In kar je bilo še bolj očitno: tudi koalicijski partnerji ob obeh zakonih niso bili prav nič uglašeni.
Pred začetkom parlamentarne jeseni pa je vlada oziroma njeno ministrstvo za pravosodje in upravo poskrbelo še za eno presenečenje. V zakonodajni postopek sta namreč prišla predloga zakonov o političnih strankah in o volilni
kampanji, ki naj bi ju poslanci vzeli kar v drugo
branje — in sicer v takem besedilu, kot sta bila
ponudena v odločanje poslancem prejšnje skupščine v svežnju volilnih zakonov. Res je sicer, da sta bila oba ta osnutka zakonov dokaj dobra in da so ju poslanci zavrnili bolj zaradi javno nepriznanih interesov kot zaradi vsebine. Zakon o političnih strankah je bil namreč kamen spotike manjšim strankam, ki bi po njem izpadle iz kroga tistih, ki se lahko potegujejo za svoj delež oblasti, pa tudi parlamentarnim, saj bi se morale ponovno dokazati z zadostnim številom ustanovnih članov. Za nesprejem zakona pa je bilo odločilno dopolnilo, s katerim bi podržavili premoženje strankam, naslednicam bivših družbenopolitičnih organizacij ZKS. ZSMS in SZDL, ker naj bi jim. kot je trdila takratna sicer razpadla Demosova opozicija, dajalo priviligiran položaj. Pri zakonu o volilni
kampanji pa je bil »vroči kostanj v žerjavici« predvolilno financiranje, formalno pa dopolnilo
o brezplačni uporabi programskega časa RTV
za predvolilno kampanjo.
Ker naj bi oktobra poslanci državnega zbora v drugi obravnavi odločali o vseh štirih zakonih.
seveda ni zanemarljivo politično razmerje sil.
Ko sta »padla« zakona o političnih strankah in o volilni kampanji, si krščanski demokrati - vodi/na vladna stranka po prvih demokratičnih volitvah — še vedno niso opomogli od poraza v konstruktivni nezaupnici njihovi vladi. Prav krščanski demokrati pa so v zdajšnji vladni koaliciji zelo oster kritik vsebine bodočih zakonov o lokalni samoupravi in lokalnih volitvah, kar napoveduje, da bodo lahko imeli glavno vlogo v sprejemanju zakonodaje o lokalni samoupravi. Tudi brez v zadnjem času okrepljenega >■spogledovanja« z najmočnejšo opozicijsko ljudsko stranko, kar napoveduje, da sc zna v parlamentarni jeseni spomladansko uglašeno delovanje državnega zbora spremeniti v znanstveno fantastiko.
Za sprejem omenjenih zakonov sicer res m potrebna dvotretjinska večina, kot jc bila za temeljne volilne zakone. A se s tem ne gre
pretirano tolažiti, ampak prej vzeti v zakup
možnost, da se bodo pri teh zakonih ponovile vse »že videne« scene iz lanskoletnega nastajanja volilnih zakonov. Tudi pri lokalnih volitvah interesi strank zagotovo ne bodo nič manjši in skromnejši ko! pri državnih volitvah, saj seveda ne more biti nepomembno, kateri od strank bo v določeni občini pripadel primat. Toliko bolj zato, ker naj bi bila z novo zakonodajo o državni upravi slednja povsem izločena iz lokalne samouprave. ta pa osredotočena na to, da hi bilo življenje občanov čim boljše — zadovoljen občan pa bo seveda veliko laže glasoval za stranko, ki mu jc to omogočila.
Kritično ob vsem tem pa je. da se bo mandat sedanjim, še vedno tridomnim občinskim skupščinam iztekel prihodnjo pomlad in da jim mandata praktično sploh ni mogoče podaljšati. Pa
tudi smiselno ne bi bilo. ne le zato. ker le manjšina občinskih skupščin normalno deluje, ampak predvsem zato. ker si ne moremo v nedogled privoščiti, da bi bili navzven demokratična država, znotraj nje pa bi ohranjali neustavne ostanke preteklosti. Soočenje časovnega pritiska in strankarskih interesov bo skoraj neizbežno. možnosti pa sta le dve: ali se bodo spomladi ponovile volitve v tridomne skupščine ali pa bomo volili nove občinske organe po novi ustavi.
danjem Cestnem skladu.
Od izgradnje prve slovenske avtoceste Vrhnika-Postojna do danes, strokovnjaki tekga kolektiva skrbijo za pripravo tehnične dokumentacije, za postopke do izdaje gradbenih dovoljenj, za kakovost gradbenih materialov in izvedenih del, nadzor nad potekom gradenj in porabo sredstev in za tehnično tehnološki razvoj, to je tudi za razvoj slovenske cestne stroke v celoti. Sleherna naša avtocesta, most na njej ali priključna cesta, nosi pečat strokovnosti in tehničnih posebnosti, ki so jih inženirji in tehniki Cestnega inženiringa rešili skupaj z gradbeno operativo, projektanti in drugimi razvojno raziskovalnimi centri. Gradnja avtoceste preko Ljubljanskega barja in predora Karavanke sta tehnična dosežka, ki se jih ne bi sramovale tudi najrazvitejše sredine na Zahodu.
Koncem osemdesetih let je Cestni inženiring poleg številnih drugih nalog oskrbel za bodoče primorske avtoceste tehnično dokumentacijo in druge osnove, ki so omogočile izdajo lokacijskih dovoljenj za avtocestne odseke Razdrto—Divača—Seža-na-Femetiči, Razdrto-Podna-nos in Selo—Vrtojba. Četudi bodo morda potrebne še nekatere spremembe in dopolnitve in je po ekološko občutljivi Vipavski dolini v proučevanju še več variant, zlasti na odseku od Podnanosa do Vrtojbe, je mogoče na
tem delu slovenskega avtocestnega sistema marsikje pričeti z deli.
Odločitev za program pospešene izgradnje avtocest, za katerega smo živo zainteresirani, pomeni uresničitev naših dolgoletnih ciljev in prizadevanj. Po obsegu vseh vrst del. od pripravljalnih do gradbeno izvedbenih, večkrat presega dosedanji obseg aktivnosti v cestnem gospodarstvu. zato narekuje v prvi vrsti zagotovitev ustrezno usposobljenega kadra vseh znanj, še posebej pa negovanje, ohranitev in razvoj znanja dose-daj uveljavljenih strokovnjakov. Posplošene, neutemeljene ocene ter nepremišljeno zavračanje vsevprek. posameznikov ali v desetletjih uveljavljenega kolektiva. je skrajno neodgovorno in nedopustno ter prav gotovo ni v prid naporom, kako do boljših cest v čim krajšem času.
SAŠA ŠKULJ, dipl. ing.
direktor
Pleteršnikovi dnevi
PIŠECE, 12. septembra — V rojstnem kraju slovenskega jezikoslovca Maksa Pleteršnika, ki je v Pišecah napisal tudi slo-vensko-nemški slovar ter tam pred 70 leti tudi umrl, so se ob koncu tedna zvrstile številne prireditve in spominske slovesnosti. Že v petek so v šoli. poimenovani po Maksu Pleteršniku. odprli zanimivo razstavo o življenju in delu svojega rojaka, v soboto pa so se slovesnosti nadaljevale. Po komemoraciji ob Pleteršnikovem grobu so pri rojstni hiši o velikem Slovencu spregovorili naši akademiki in jezikoslovci, poudarjajoč, da je bila slovenska kultura vedno v Evropi. Ker je bil Maks Pleteršnik tudi častni občan Ljubljane, je župan Jože Stergar Pišecam. ki bodo ob letu prireditelj osrednje proslave ob 100-let-
nici slovarja, obljubil več pomoči.
Popravek
V sobotni prilogi Dela, dne 11. 9. 1993, je pod pismom Kočljiva gradnja avtocest v Sloveniji pomotoma izostal podpis avtorice in sodelujočih, ki se pravilno glasi: — Nevenka N. Sterlekar, dipl. inž., preds. komisije za urej. prostora ZVOS. — mag. Leonid Lenarčič, dipl. inž., — Franc Oset, dipl. inž., preds. komisije za varstvo kmetijskih zemljišč ZVOS in 20 podpisnikov, predstavnikov UO in društev ZVOS.
A
*
NAS FINANCNI TRG
Tujec v Emoni
»Poglej, to jezero je vse. ksir je ostalo po velikem morju,« pravi pisateljica Mira Mihelič v svojem zgodovinskem romanu. Podobno lahko reče tudi naša vlada, ki se vrača s poletnih počitnic in si ogleduje, kaj je pravzaprav ostalo od vseh velikih gospodarskih iluzij.
Inflacija sc je spet razbohotila in drobnoprodajne cene med julijem in avgustom so sc povečale za 1.7 odstotka, v primerjavi z lanskim avgustom pa so bile te cene za 25.2 odstotka višje. To je druga najvišja stopnja inflacije v tem letu. saj je bila le januarska, z dvigom za 3.7 odstotka, višja. Tečaj tolarja niti slučajno ni več tako trden, kot bi si vlada in Banka Slovenije želeli. Pojavljajo sc namreč že napovedi, da se bo marka jeseni podražila. Glede na okoliščine, še posebej pa na rast drobnopro-dajnih cen ter nestabilnost političnih razmer pit je mogoče napovedati. da se bo verjetno z vročo politično jesenjo povečalo povpraševanje po trdni nemški valuti, kar se bo nedvomno poznalo pri zvišanju tečajev v menjalnicah. Napovedi o zvišanju za tri ilo šest tolarjev pa bi bile lahko zelo blizu realnosti.
Prvi znanilci porasta deviznih tečajev so očitno tečaji za odkup in prodajo deviz podjetjem. Konec julija so se gibali še okrog 7(1.15 tolarja za marko, sredi septembra pa smo že prek 72 tolarjev za marko. Tudi menjalniški tečaji sc že bližajo 72 tolarjem za marko, srednji tečaj Banke Slovenije pa je trenutno okrog 70.6 tolarja za marko.
Vlado pesti tudi visoka stopnja brezposelnosti, kije že dosegla 14.3 odstotka. Pri tem pa si vlada želi oživiti gospodarstvo z nekaterimi ukrepi, med katere spadajo predvsem carinske olajšave. Tudi gibanje plač ni posebej všeč ekonomskemu kolegiju vlade in ob uveljavitvi splošnih kolektivnih pogodb in razumnem ravnanju sindikatov in delodajalcev je pričakovati omejitev rasti plač oziroma njihovo ohranitev na sedanji ravni. V tem primeru vladi ne bo treba administrativno ukrepati. Pa tudi delovno besedilo proračuna za prihodnje leto bo kmalu pripravljeno. Po besedah predsednika vlade Janeza Drnovška je mogoče pričakovati manjši proračunski primanjkljaj in zmanjšanje deleža javne porabe v državnem proračunu. Obseg proračuna za prihodnje leto naj bi bil manjši od letošnjega, pač pa bodo nekaj več denarja namenili za obrambne namene.
Kapitalne transakcije z vrednostnimi papirji so bile v poletnih mesecih v središču pozornosti. Tako imenovana »pat pozicija« pri trgovanju z delnicami, ko je trgovanje s temi papirji skoraj zamrlo, je seveda zelo vznemirila investitorje. Od evforičnega povpraševanja po delnicah smo zdaj prišli do zelo velike ponudbe, ki je trg ne more in tudi noče več sprejeti. »Sveta trojica« pri delnicah, to so Dadas. Probanka in Komercialna banka Triglav, pa je bila praktično nelikvidna in očitno je v teh papirjih ogromno zamrznjenega kapitala. Tako je bil ukrep ministra za finance o ukinitvi predpisanih omejitev za trgovanje z delnicami Probanke in Dadasa ter nato še Komercialne banke Triglav že kar težko pričakovan. Očitno pa »gordijski vozel« s tem še ni v celoti presekan in lahko lastniki delnic začno razmišljati, da vlaganje v te papirje povsod po svetu velja kot dolgoročna naložba kapitala in so bili njihovi visoki porasti cen res nekaj nenormalnega. Se bo pač treba zadovoljiti tudi z plačilom dividend pri delnicah!
Pač pa prihajata v ospredje spet obe državni obveznici. RSL1 in RSL2. ki jima tečaja naraščata in hvala bogu. da na borzi sploh kotirajo državni papirji. Na enem od zadnjih borznih sestankov je bilo z njim namreč kar blizu 4.S milijona DEM prometa, to pa je bil. ob pičlem prometu zadnjih borznih sestankov, kljub vsemu balzam na dušo trgovanja z vrednostnimi papirji.
Seveda je sprememba velikega R vplivala tudi na višino obrestne mere na medbančnem denarnem trgu. Medtem ko je bila v avgustu skupna obrestna mera še okrog 23.2 odstotka, se je v začetku septembra dvignila na dobrih 38.8 odstotka. Pri tem pa se je tudi realna obrestna mera divgnila z 12.2 na 13 odstotkov, čeprav je likvidnost trenutno kar ugodna.
»Tukaj, na vrhu močvirja, kjer gnezdijo vodne ptice, je spet slišati žalostni krik čaplje, ki seje vrnila.« tako se končuje roman Tujec v Emoni. Tudi močvirje naše gospodarske politike nas vedno bolj stiska in pojavljajo se celo primerjave z neuspešnim jugoslovanskim stabilizacijskim programom Anteja Markoviča. Ker pa so cilji Banke Slovenije pri upravljanju denarja zelo jasno definirani, namreč najprej stabilizacija, pri kateri je treba zdržati. zatem pa inflacija, primerljiva z evropskimi, situacija kljub vsemu ni brezizhodna. Vendar »eo ipso« (samo po sebi) pač ne bo šlo in resnično bo potreben velik trud. da se izvlečemo iz tega močvirja. Sicer se nam res lahko zgodi, da se bomo kmalu počutili kot tujci v Emoni.	MILAN POVIRK
Tečaj tolarja v tujini
(9. 9. 1993)
Avstrija i Posojilnica Pliberk ATS
Posojilnica Borovlje
Posojilnica Železna Kapla
Zveza bank Celovec
nakupni
KI.(KI
9.50
9.50
10.00
Italija
TIL
Tržaška kreditna banka
Kmečka banka Gorica
13.30
13.30
prodajni
12.00
10.25
10.00
10.50
13.75
13.75
MEDNARODNI POSLOVNI ŠPORTNI SEJEM
Miinchenski ISPO in šport z roko v roki
Jesenski mednarodni poslovni športni sejem v Miinchnu je tako kot po navadi zbral številne razstavljalee z vsega sveta, ki so obiskovalcem — predvsem trgovcem in proizvajalcem športne opreme — predstavili novosti in trende za pomlad in poletje 1994. Na 130 tisoč kvadratnih metrih razstavnih prostorov (od tega 110 tisoč pokritih) je sodelovalo natančno 1.733 razstavljalcev iz 41 držav, med njimi tudi dva iz Slovenije.
Vrednost tolarja v hrvaških bankah (09. 9. 1993 ob 16. uri)	|:; Koliko hrvaških dinarjev ste dobili za 100 tolarjev:	g		
<v hrd)	nakupni	prodajni I
Dalmatinska banka dd	3660	3860 I
Zadar		B
Istrska banka Pula	-	-
Istrska kreditna banka« Poreč	_ j	—
Istrska banka Rovinj	-		 i
. Jadranska banka Šibenik	-	
Ljubljanska banka, glav- j na filijala Zagreb	3940	4340
Privredna banka Zagreb	3802,1	4110
Reška banka Zagreb	3850.65	4320
Slavonska banka Osijek	3520	4270
Zagrebška banka	3700	4100
Primerjava: vrednost tolarja NARODNE BANKE HRVATSKE i je: 100 SIT = 4020 HRD	j !. i— 	1 r		
Žirovski čevljarski gigant Alpina je ob pomoči svojega nemškega partnerja predstavil treking kolekcijo za leto 1994. Gabby Šport. d.o.o. iz Ljubljane pa masažne pripomočke znamke Appolon. Sicer pa je bilo največ — skoraj polovica — razstavljalcev iz Nemčije, več 100 pa smo našteli predstavnikov iz Velike Britanije. Italije, Tajske (!) in ZDA. Iz dežel nekdanje Jugoslavije smo bili prisotni samo Slovenci, vzhodnoevropske dežele pa so predstavljala podjetja iz Češke. Madžarske in Poljske (skupaj 8 razstavljalcev).
Med domačini sta najbolj izstopali predstavitvi Adidasa in Pume. Vsako podjetje je najelo po eno halo, tako kot ostali večji proizvajalci (Nike. Reebok. Mi-zuno. LA Gear. Diadora. Elle-se . . .). Puma se zelo trudi, da bi prišla na lestvico najuspešnejših
proizvajalcev športnih izdelkov.
kar je bilo očitno tudi na ISPO, kljub temu pa ji v koraku s konkurenco manjka pravih uspehov. Morda nakazujejo uspešnejše sezone odlični rezultati Pume na zadnjem atletskem svetovnem prvenstvu v Stuttgartu.
Nič več ne preseneča vse številčnejša prisotnost »azijskih tigrov« na svetovnem in evropskem športnem trgu. Morda je zanimiva le primerjava med številom razstavljalcev s Tajske in Japonske, saj je bilo prvih skoraj 200, drugih pa le 14. Ali se Japoncem tudi na trgu s športnimi izdelki zapirajo vrata? Pri tem pa je treba povedati, da je ponudba izdelkov z Daljnega vzhoda sicer zelo pestra, a nerazpoznavna. prevladujejo pa žoge in loparji - v skladu z njihovimi priljubljenimi športnimi panogami.
Američani so se predstavili po ameriško — sproščeno, v živo in tržno. Najbolj so šle »za med« tržne znamke v zvezi s tremi najbolj uveljavljenimi in kakovostnimi ameriškimi športi - košarko. ameriškim nogometom in baseballom. Koši so bili postavljeni tako rekoč na vsakem vogalu. mimoidoči natančni strelci pa so dobili za nagrado reklamno majico, kapo. trak. . . Na stojnicah se je seveda trlo majic, hlačk in kap z originalnimi znaki slavnih ameriških moštev NBA.
Postavljeno je bilo tudi vadbe-
D€VIZ€
ODKUP-PRODIUf)
SV€TOVONJ6
VREDNOSTNI PAPIRJI
UIOLF 061/346-031
MMM
Cesta prvih borcev II. Brežice 68250 ET060B 62-236. Telefaks: 060B 62-852
POSLOVALNICA LJUBLJANA Slovenska cesta SA. Ljubljana 61000 IT 061 131-155. Teleraks: 061 131-347
POSLOVALNICA MARIBOR
2000 Maribor 062 29-460
no mini igrišče za baseball, igro. ki je s svojimi pravili za marsikoga še velika uganka, za vse ostale pa prava poslastica. Tudi za ameriški nogomet je bilo mogoče videti vse vrste potrebne opreme, pri čemer je izstopala ponudba izdelkov športne medicine. Predvsem pri tem športu so poškodbe zelo hude in včasih tudi usodne, zato so različni blažil-ci in ščitniki del obvezne opreme. Tako sc je recimo elastični povoj za gleženj spremenil v nogavici podobno tkanino s posebnim zdravilnim delovanjem. Vrhunski športniki so predvsem v Ameriki zelo dobro plačani, od njih zahtevajo veliko, zato pa jih skušajo tudi dobro zavarovati pred poškodbami.
Sicer pa je bilo na sejmu največ ponudnikov športnih čevljev in športnih oblačil, kar 11 hal so jim namenili. Vsak večji razstavni prostor je imel tri do štirikrat
dnevno poseben show, na katerem so plesalci ob živi glasbi promovirali različne blagovne znamke.
Oprema za kampiranje
Bolj mirno je bilo na razstavnih prostorih z opremo za kampiranje in s planinskimi čevlji. Pri šotorih je razvojna pot jasna — oblika igluja v različnih izvedbah prevladuje. Nekateri so manjši, drugi podaljšani oziroma celo dvojni, vsi pa zelo dobro impregnirani, vse lažji in vse bolj preprosti za postavljanje. Najnovejši hit prihaja iz ZDA. gre pa za šotor, ki ga vržeš v zrak, ko pa pade na tla, je postavljen. Zabiješ samo še nekaj klinov in streha nad glavo je trdno zakoličena.
Zelo zanimiv je tudi šotor za ljubitelje potovalnih taborov s kolesi. Namesto ogrodja uporabite kar kolo, zraven pa je prostora še za dve osebi. Nemški proizvajalci so ga poimenovali »kolesarski šotor-bivak«. trdijo pa. da ga je mogoče postaviti v pičlih sto sekundah.
Na sejmu smo v zvezi z opremo za kampiranje opazili predvsem dvoje, kar bi utegnilo zanimati ljubitelje kampiranja in življenja v naravi. Izredno veliko podjetij se je namreč specializirajo na sredstva za impregnacijo. Pred vlago lahko zaščitite tako rekoč vse — oblačila (različni materiali), obutev, šotore in celo papir. Impregnacijska sredstva
Velik dobiček Huga
Boss
• Kljub recesiji se nemški proizvajalec tekstilnih izdelkov Hugo Boss lahko pohvali z dobičkom, ki se je glede na isto obdobje lani skoraj podvojil. 22,5 milijona mark dobička (13,49 milijona dolarjev) pa je zaslužil predvsem zaradi uspešnega prestrukturiranja podjetja, kot tudi zaradi ugodnih cen tekstila, ki ga nabavlja v Italiji. Prav zaradi ugodne menjave marka : lira pa je bil uspešen tudi na drugih trgih, čeprav prodaja upada, podoben trend pa je pričakovati tudi v prihodnje. AP
	Navzkrižni tečaji, London					
	Srednji. 11. septembra 1993					
	DEM	USD	GBP	JPY	CHF	ITL
DEM		0.6268	0.4035	66.63	0.8715	972.11
USD	1.5955		0.6437	106.30	1.3905	1,551.00
GBP	2.4786	1.5535		155.14	2.1602	2,409.40
100 JPY	1.5010	0.9407	0.6056		1.3081	1.459.08
CHF	1.1475	0.7192	0.4629	76.45		1.115.45
100 ITL	0.1029	0.0645	0.0415	0.07	0.0897	
so skoraj izključno v obliki namazov (ne razpršilcev), bazirajo na vodi in jih je mogoče uporabljati na suhi ali mokri podlagi.
Marsikdo pa v naših trgovinah pogreša tudi takoint. drobni inventar, med katerega lahko štejemo kline, zaponke, obročke, vodne filtre in prcčiščevalcc (brez oglja in peska), svetilke, nože. vrvi. čutare, solarne tuše. gorilnike, posodo in pribor, opremo za prvo pomoč in preživetje..
Sc enkrat sc je pokazalo, da je štiridnevni munchenski sejem res pravi pokazatelj trenutnega in bodočega dogajanja na trgu s športnimi artikli, predvsem obutvijo in oblačili. Organizatorji so sc zaradi drugih specializiranih sejmov po Evropi zavestno odrekli širši predstavitvi opreme za kampiranje in koles, kljub temu pa ni bil celotni vtis prireditve nič slabši.
IGOR DRAKULIČ
Deset največjih proizvajalcev športnih artiklov
Prihodki leta 1992 v milijonih dolarjev
1000
2000
3000
4000
Nike
Reebok
T
14.7
Adidas
—E
~}-14.9
10.5
Mizuno
Asics
Aritmas
Russell
Descente
Benetton
Amer
1
+ 10.3
1
+3.4
I -14.7 +11.7<]
1
Primerjava s prejšnjim letom v %
12.3 |+18.0
Vir : Spon - Marki/SZ
PRVIH DESET PODJETIJ NA TRGU S ŠPORTNIMI IZDELKI — Nn lestvici desetih najuspešnejših proizvajalcev športnih izdelkov in oblačil, ki je vsako leto objavljena v ugledni nemški reviji Sport-Markl. prevladujejo podjetja iz ZDA in Japonske. Vodijo proizvajalci športne obutve, za njimi pa so podjetja iz oblačilne industrije. Na prvem mestu je Nike. pred Rccbokom in Adidasom. Najbogatejši izbor športne opreme in oblačil ponuja japonski Mizuno. pri oblačilih pa še vedno zaseda vodilno mesto — skupaj z različnimi podružnicami po vsem svetu — italijanski športni sistem Benetton. Podoben sistem imajo tudi pri finskem Amcrju. ki ima v ZDA dve »hčerki«, in sicer podjetji Wilson in McGrcgor. Pomembno mesto na lestvici zasedata še ameriški Russell. ki se ukvarja izključno z oblačili, in japonski Descente, o katerem ni natančnejših podatkov. Lestvico »top ten« že leta in leta naskakuje tudi nemška Puma. ki pa je kljub vsemu premalo razširjena in priznana.
NOVOSTI BERLINSKEGA SEJMA
Prodaja elektronike pada
Svetovni sejem potrošne elektronike, ki je nedavno tega v Berlinu odprl vrata obiskovalcem, se lahko pohvali z marsikatero novostjo. Toda navdušeni obiskovalci, ki bi si marsikatero elektronsko noviteto z veseljem omisliili v svojem domovanju, se pritožujejo nad visokimi cenami.
Razočarani pa niso samo potrošniki. ki izdelke opazujejo bolj po načelu kislega grozdja, ampak tudi proizvajalci. V zadnjem času so najbolj prizadeti izdelovalci videorekorderjev, ki jim ne pada samo cena. ampak prodajo zmanjšuje tudi recesija in morda pomanjkanje velikih dogodkov, kot so bile lanskoletne Olimpijske igre v Barceloni. Prodaja je upadla po vsej Evropi. in se je tako v Italiji zmanjšala za 22 odstotkov, v Avstriji za 19 odstotkov, v Španiji za 18 odstotkov, v Veliki Britaniji pa za skoraj 20 odstotkov. Poleg tega pa tudi izgledi za prihodnost niso niti najmanj obetavni. Tako poskušajo proizvajalci videorekorderjev svojo industrijo predstaviti kot kar najbolj inovativno. a kaj. ko bo že čez nekaj let videorekorder povsem odvečen, saj ga bo nadomestila računalni-
ška tehnologija in v enem kosu združila telefon, televizijo in videorekorder.
Nova tehnologija pa ne bo ogrozila samo proizvajalcev videorekorderjev, ki v nobenem primeru ne morejo ponuditi bistvenih sprememb, ampak tudi videotekarje, saj v poplavi sate-litsko-kabelske ponudbe kmalu ne bomo več potrebovali kaset, ker si bomo želene programe lahko kar naročali.
Analitik Dennis Exton iz hiše Merrill Lynch & Co meni. da bi se proizvajalci bolj kot s problemom . zniževanja proizvodnih stroškov in s tem povezanih nižjih cen, morali pri priči odločiti in začeti razmišljati, ali se sploh še splača investirati v proizvodnjo.
Tudi proizvodni direktor Sanj^ Electric Co. poudarja, da tudi oni, tako kot konkurenca.
Cene surovin na svetovnih trgih							
	»H!	enote	nakup za dobavo v	cena 1 8. 9. 93	cena 2 8. 8. 93	cena 3 8. 9. 92	premik cene v enem letu v %
nafta (b)	ipe	dolar/sod	okt.	16.5	16.5	20.2	-18.18
nafta (1)	nvmex	dolar/sod	okt.	17.7	17.7	21.8	-18.56
:	: ■		X; :		-	~	Id
baker	Ime	dolar/tona	3 mes.	1949.0	1951.5	1267.8	53.74
svinec	Ime	dolar/tona	3 mes.	398.3	409.3	338.3	17.74
cink	Ime	dolar/tona	3 mes.	889.5	896.5	1383.8	-35.72
kositer	Ime	dolar/tona	3 mes.	4687.5	4912.5	6762.5	-30.68
aluminij	Ime	dolar/tona	3 mes.	1165.5	1222.5	1296.5	-10.10
nikelj	Ime	dolar/tona	3 mes.	4537.5	4915.0	7172.5	-36.74
■ '			|		11	;I;X;X;X;X;X;X	
zlato	Lon.	dolar/t.unča	tek. mes.	364.3	379.4	343.0	6.20
srebro	Lon.	p/t.unča	tek. mes.	- 295.5	323.7	186.8	58.16
platina	Lon.	funt/t.unča	tek. mes.	243.3	262.9	179.8	35.29
paladij	Lon.	funt/t.unča	tek. mes.	80.0	92.7	45.2	76.SS
:	.	T	xjxTx :				; •
pšenica	ebot	am.c/mernik	dec.	310.3	316.5	342.3	-9.35
koruza	ebot	am.c/mernik	dec.	236.8	246.0	222.3	6.52
soja	ebot	am. c/mernik	nov.	663.3	679.0	555.0	19.50
kava	lee	dolar/tona	nov.	1223.0	1114.0	788.0	55.20
kakav	lee	funt/tona	dec.	823.0	754.0	623.0	32.10
sladk. (beli)	bcp	dolar/tona	oktober	259.7	264.5		
bombaž	nvce	am.c/funt	dec.	56.8	57.2	55.0	3.24
krompir	lee	funt/tona	marec 94	85.0	90.0	59.9	41.90
Mednarodne kratice in enote: IPE — mednarodna borza goriv, London: NYMEX — Nevvvorška trgovska borza: LME — Londonska borza kovin: CBOT — Ministrstvo za trgovino. Chicago: LCE — Blagovna borza. London; NYCE — Borza bombaža. Ne\v York: 1 sod = 158.984 1: I troj. unča — 31.1035 g: 1 mernik = 27.215 kg: 1 funt = 0.4536 kg: p — britanski pennv; am.c. — ameriški cent; b = brent: 1 = lahka: s = surov							
ne morejo na sejmu ponuditi bi stvenih novosti. Vse. kar jim je uspelo narediti, je predvsem poenostavitev snemanja, za kar ni več potrebno pritiskati na vse mogoče gumbe, ampak samo preprosto vtipkati kodo želenega programa, sicer objavljeno v časopisu, vgrajeni sestavni del. ki to omogoča, pa se v Evropi imenuje Showview ali Video Plus. v Ameriki pa, kjer so podoben pripomoček še pred kratkim prodajali kot dodatno opremo, VCR Plus. Industrija zabavne elektronike je pač ugotovila, da se na zahtevnem in tudi zasičenem trgu da prodati predvsem aparate, katerih funkcije so kar najbolj poenostavljene. Tako francoski Thompson napoveduje uspešno prodajo doma in v Evropi, v Nemčiji pa je Gem-star Development. izumitelj tehnologije. z nekaterimi časopisi že podpisal pogodbo o enoletnem objavljanju kod televizijskih programov.
Proizvajalci tako upajo, da bo njihov Showview le inspiriral potrošnike. predvsem tiste, katerih starševska integriteta je nekoliko omajana zaradi neprestanega moledovanja, naj jim otroci vendarle posnamejo želene programe. Iz Londona tako že poročajo. da gredo novi videorekorderji. kljub za skoraj 100 funtov višji ceni (150 dolarjev), dobro v prodajo.
Pri enostavnejšem programiranju pa naj bi pomagal tudi nov daljinski upravljalec. ki se bo odzival na glas, predstavil pa ga je Philips. Razlikuje med štirimi različnimi glasovi in razume pet evropskih jezikov. Philips pa zatrjuje, da je pripravica kompatibilna z večino obstoječih videorekorderjev in TV aparatov.
Philips je predstavil tudi kombinacijo TV in videorekorderja, ki naj bi poleg manjšega števila žic uporabniku omogočila hkratno gledanje in snemanje različnih programov. Najnovejše na sejmu je torej to, da ni med videorekorderji pravzaprav nič novega. Novosti so samo v izboljševanju detajlov, in prepiri med analitiki, ki menijo, da videorekorder nima prihodnosti, in predstavniki industrije, prepričanimi. da jim bo na trgu v kratkem pomagala predvsem televizija visoke ločljivosti, ki bo potrebovala enako kvaliteten videorekorder.	A. P.
Naši Računalniki So Preprosto Odlični!
ŠE A lU DQO
^aniiiDG o
GAMBIT TRADE, Savsko 3, Ljubljana tel.: 061/111 318, faks: 061/ 120 108 SAGA, Nova Gorico le!.: 065/21 131, foks/lel.: 065/32 322
KAKŠNE OBRESTI PONUJAJO BANKI-
Razlike so očitne
X sedmih slovenskih hankah se obrestne mere /a različne načine varčevanja še vedno zelo razlikujejo. Najbolj se razlikujejo obresti za tolarske vloge na vpogled, nekoliko manj pa obrestne mere za vezane tolarske vloge. Višina obresti za slednje se razlikuje glede na dobo vezave in višino vezanega zneska, v večini bank pa se s posamičnimi strankami lahko tudi posebej dogovorijo za višino obresti. Precej manj je razlik pri bančnih obrestih za devizne vloge na varčevalnih knjižicah.
Najvišje obresti za tolarje na hranilnih knjižicah ponujajo v Komercialni banki Triglav. Letna obrestna mera /a tolaric na vpogled znaša trenutno 19.07 odstotka. Najnižjo tovrstno obrestno mero pa nudijo varčevalcem v SKB banki in Splošni banki Koper (10.85 odstotka) ter v l jubljanski bunki Gorenjski bunki d.d. ( I 1.99 odstotka).
Obresti za vezane tolarske hranilne vloge se med posameznimi bankami zelo razlikujejo, saj so odvisne od časa vezave in zneska vezanega denarja. Za vezavo nad enim mesecem namizje obresti zaračunavajo v I.B Gorenjski banki (od 30.31 do 31.36 odstotka). Tudi obresti za vezavo tolarjev nad tremi, šestimi meseci, enim ali dvema letoma so najnižje ravno v tej banki. Enako nizke obresti za vezavo nad enim (32.59 odstotka) in dvema letoma (35.04 odstotka) ponujajo v Splošni banki Koper Najugodnejše obresti za vezane tolarje in majhne zneske nudijo v Komercialni hanki Triglav. Tolarje lahko v tej banki vežete nad enim. dvema ali tremi meseci. Višje obresti /a kratkoročno vezane tolarje in večje zneske pa ponujajo v Abanki, ljubljanski banki d.d. Ljubljana in Banki Domžale. Tako za vezane zneske nad enim mesecem, ki so večji od sto tisoč tolarjev v Abanki in Banki Domžale obračunavajo obresti v višini 32.59 odstotka Če vežete večji znesek tolarjev nad tri mesece, jih je ugodneje vezati v Abanki kot v Ljubljanski banki d.d. Ljubljana. Obratno velja, čc za enako obdobje vežete manjši znesek tolarjev Dolgoročno tolarje nad enim in dvema letoma najbolj ugodno lahko vežete v A banki, saj za nad sto tisoč tolarjev, ki jih v tej banki vežete nad dvema letoma zaračunavajo skoraj 40-odstntnc obresti Ugodne obresti za vezavo tolarjev nad enim letom izplačujejo tudi v Ljubljanski banki d.d. Ljubljana (tudi do 37,5 odstotka) Prav tolikšno obrestno mero pa za vezavo tolarjev nad tremi leti obračunavajo v Banki Domžale in Splošni banki Koper.
Najvišje obresti za varčevanje na vpogled na deviznih varčevalnih knjižicah ponujajo v SKB hanki (glej tabelo). Zanimivo jc, da so tovrstne obresti za šiling, marko, ameriški dolar, italijansko liro in švicarski frank kar v petih hankah povsem enake. V Abanki pa nekoliko večje obresti ponujajo za liro in ameriški dolar.
Letne obrestne mere za vloge na vpogled na deviznih varčevalnih oziroma tolarskih hranilnih knjižicah (v%):
	SIT	ATS DEM USD			SFR	ITL
Abanka	10.85	3.5	3,5	1.75	3.0	5.1
Banka Domžale Komercialna banka	13.14	3.5	3,5	1.5	3.0	5.0
Triglav Ljubljanska banka	19,07	3,5	3,5	1,5	3,5	5.5
d.d. Ljubljana	13.14	3,5	3.5	1.5	3.0	5.0
Gorenjska banka d.d.	1 1,99	3,5	3,5	1.5	3,0	5,0
SKB banka		4.0	4.0	2.0	3.5	5.5
Splošna banka Koper	10,85	3,5	3,5	1,5	3,0	5,0
Obresti za vezane devizne vloge so odvisne od dobe vezave in višine zneska vezanih deviz. Najugodnejše obresti za vezane devize ponujajo v SKB hanki. obresti pa so visoke tudi v Komercialni banki Triglav. Letna obrestna mera za avstrijski šiling, ki
ga vežemo nad en mesec, v SKB banki znaša 5.5 odstotka, za šiling, ki ga varčevalci vežejo nad tremi, šestimi meseci ali enim letom, pa 5,75 odstotka, 6 oziroma 6,25 odstotka. Z.a večje zneske vezanih deviz so obresti še višje. Povsem enake obrestne mere veljajo za nemško marko. Ni pa v vseh bankah tako. V Komercialni banki Triglav za nad enim letom vezane nemške marke obračunavajo 6.9-odstotne obresti, v Abanki pa za nad šest mesecev vezane marke tudi do 6,4-odstotne obresti. V večini bank so obresti za nemško marko višje kot z.a šiling. Tako je tudi v Splošni banki Koper, razen za depozite nad tremi leti. V tem primeru velja za marko šestodstotna obrestna mera, za šiling pa 6,8-odstotna.
Zanimivo je. da za vezane ameriške dolarje najugodnejše obresti ponuja LB d.d. Ljubljana, vendar le za vezavo nad šestimi meseci in enim letom. V teh dveh primerih za večje zneske vezanih dolarjev obračunavajo tudi do 2,74-odstotne obresti za vezavo nad šestimi meseci oziroma do 3.36-odstotne obresti za vezavo nad enim letom. Za vezavo nad enim mesecem (2.5 odstotka) in tremi meseci (2,6 odstotka) pa najbolj ugodne obrestne mere nudijo v SKB banki.
Italijansko liro je nad enim mesecem najbolje vezati v SKB banki (/ ,6-odstotna obrestna mera), podobno pa je tudi za ostala obdobja, v katerih je možno liro vezati. Za vezavo lire nad enim letom obračunavajo v SKB banki 9,5-odstotne obresti. Dokaj ugodno pa italijansko valuto lahko vežete tudi v Splošni banki Koper. V tej banki se za vezane tovrstne depozite obračunava za dobe vezave od treh mesecev do treh let obrestna mera od osem do 8.6 odstotka.
Švicarski frank pa najbolj cenijo v Komercialni banki Triglav Tam za vezane franke od enega do dvanajstih mesecev obračunavajo od štiri do štiri in pol odstotne obresti. Če so zneski večji, sc povečajo tudi obresti.
Varčevalcem svetujemo, da pred svojo odločitvijo, v katero banko bodo vložili svoj denar, dobro preračunajo, kje bodo več zaslužili.	GORAN NOVKOVIČ
Menjalni tečaj za hrvaški dinar 10. 9. 1993 (100 HRD = ... SIT)		
[	menjalnica	nakupni	prodajni
!	Abanka. Ljubljana	0.80	2.20
Alka. Celje	1.90	2.40
Bela vrtnica. Ljubljana	1.00	2.50
Dolenjska banka. Novo mesto	2.00	2.90
Hida. Ljubljana	2.00	2.40
Idila. Sečovlje	1.50	2.50
Ilirika. Postojna	1.80	2.60
i	Kreditna banka. Maribor	2.00	3.00
Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana	1.50	2.60
Pomurska banka. Murska Sobota	1.70	2.40
Publikum. Ljubljana	1.90	2.50
|	Upimo. Ljubljana	1.50	2.40
PLAVOGARDISTI
- zamolčana fronta
8.	septembra 1943: vdaja v Grčaricah
9.	oktobra 1943: Kočevski proces Piše VESNA R. MARINČIČ
Plavogardisti so požare pogasili. Noč je bila jasna. Komandanta Danila Koprivico — Boruta je zadelo v prsi. poveljstvo je prevzel Kranjc. Napadalci so že prvo noč pozivali k predaji. Dne 9. septembra so pripeljali protitankovska topova. Okrog poldneva so poslali listek, na katerem je pisalo, naj se predajo ali pa bodo uporabili topova. Za kapitulacijo Italije so vedeli le nekateri. Ponoči se je juriš na postojanko ponovil. Dne 10. septembra so začeli napadati med osmo in pol deseto zjutraj. Pripeljali so dve havbici kalibra 1 K), s katerima so upravljali Italijani. Z njima so streljali iz bližine sto do dvesto metrov. Merili so direktno skozi cev in skoraj zmeraj zadeli cilj. Granata je padla na poslopje, kjer je bil štab. in porušila steno v prvem nadstropju. Popoldne je granata zadela bunker pred tem poslopjem. Kranjc je ostal med razvalinami in izdihnil. Obstreljevanje s težkim orožjem je trajalo ves dan. Ljudi se je začel polaščati nemir.
Plavogardisti so se bili tretjega dne pripravljeni predati, vendar pod pogojem, da se, skupaj z orožjem, lahko umaknejo. Partijci so na to pristali s častno besedo. Ne glede na belo
zastavo so na postojanko štaba potem izvedli juriš.
Prvi in tretji bataljon sta se vdala že pol ure pred predajo. Vošnar je bil proti. Koprivica, ki se je zavedal položaja, pa se je ustrelil; ranjenega in s prestreljeno glavo so ga prepeljali v Ribnico. kjer je po treh dneh izdihnil. Grčarice so napadle Šercerjeva, Tomšičeva. Primorska in Gorenjska brigada, ki so menda sodile v sklop 15. divizije. S težkim orožjem so sodelovali tudi Italijani. Komandant je bii Pero Popivoda. Napadalci so bili potem, ko so se napadeni predali, silno grobi do njih; tudi zaradi izgub, ki so jih imeli, saj je Šercerjeva brigada, to so priznali sami, izgubila 158 mož.
Postojanka, kjer je bil štab plavogardistov, je štela 60 do 70 mož. Od tega jih je bilo v četrtem bataljonu 40, drugem okrog 20 do 25, ostali so pripadali štabu. V bitki ali za posledicami bitke so umrli: Koprivica, Kranjc, Marin, Virant, Marn (prva žrtev prvega dne), Jakus, Ferlinc, Novak (sam se je zabodel potem, ko mu je odtrgalo nogo), Žnidaršič in Izak. Razen dveh so vse zadele granate. Ranjencev so imeli 20. od tega jih je bila polovica v kritičnem
stanju. Težko ranjeni so bili: Prešeren (odtrgalo nogo), Dubrovič (noga), Kemperle (noga), Kralj (roka), Žargi (oko), Čirič (hrbet), Sever-Južina, Babič (krogli v pljučih in strel v grlo), Zidarič (koleno), Zavadlav (roka in hrbet). Poje (noga). Med laže ranjenimi so bili: Sever z Viča (glava), dr. Blaško (glava), Kolesa (obraz).
Partijci so zajetim pobrali vso opremo, pustili so jim le obleko in šajkače z emblemom. Takoj nato so jih odpeljali v Jelendol. Ranjence, za katere so poskrbeli v toliko, da so jih obvezali, in to s sanitetnim materialom, ki so ga našli v Grčaricah, so čez noč pustili brez nadzora, naslednjega dne pa so jih odpeljali v Dolenjo vas. Nekaj teže ranjenih so najbrž tudi postrelili.
V Jelendolu so jih postrojih in kazalo je, da jih bodo postrelili. Toda tudi njih so odvlekli v Dolenjo vas in jih zaprli v Riglerjevo gostilno. Tu so jih popisali. Hrane jim niso dali, pač pa so lahko pili vodo in imeli so dostop na stranišče. Vseh je bilo menda 122, mrtvih in ranjenih 28. Naslednjega dne so jih na dvorišču zvezali z žico. Po dva in dva. posredi pa so potegnili vrv.
Prebivalci Dolenje vasi so se lepo zadržali. Prinašali so kruh, mleko in sadje. To je pri partizanih naletelo na ogorčenje. Za nas se niste brigali, za njih se pa!? Ko so zvezani odhajali proti Kočevju, so ženske jokale in tudi župnik je imel solze na očeh. Moških ob tem času v Dolenji vasi ni bilo več, vse so mobilizirali.
Ujetniki so v Kočevje prišli v soboto popoldne med tretjo in četrto uro. Tu je bilo takrat polno partizanov. Vse je kričalo, zmerjalo ujetnike in pljuvalo po njih. Nekdo je šel nadnje s kolom. Najbolj divje so se obnašale ženske. In železničarji. Ujetnike so odpeljali pred os-
novno šolo, kjer so jih pustili stati kakšni dve uri. Ter jih fotografirali in filmali. Dali so vsakemu konzervo in kos prepečenca, kajti partizani so vztrajno ponavljali, da niso barbari in da lepo ravnajo z ujetniki.
Medtem je prišel nekdo — vodnik, ki naj bi ujetnike odpeljal kakšnih pet ur stran, da bi jih postrelili. Toda ta načrt so opustili, jih odpeljali v sodne zapore in tam porazdelili po šestih celicah. V vsaki je bilo 175 ljudi. Zrak je bil obupen in stražarji, pripadniki Gorenjske brigade, zelo surovi. Dan pozneje so te stražarje nadomestili z mobiliziranci. Ti so bili, vsaj nekateri, bolj usmiljeni. Ta dan so hrano dobili enkrat, vendar brez kruha. Pozneje so jedli dvakrat na dan. Včasih se je tudi zgodilo, da so na jetnike pozabili in ti tako tudi po več dni niso jedli.
Prebivalci Dolenje vasi in Dobrepolja nanje niso pozabili. Poslali so jim voz kruha, vendar so ga partizani zaplenili. Pošiali so kruh še enkrat in dodali tudi mleko in toliko koruzne moke, da bi lahko vsi vsak dan jedli žgance, toda to ni nikoli prišlo do tistih, ki jim je bilo namnejeno. Te pošiljke hrane je organizirala žena nekega jetnika, Havelke. Denar in drobnarije so jim pustili, toda obleko in čevlje so jim zamenjali. Sprva so jim stražarji za drag denar prinašali hrano in cigarete, pozneje pa je bilo to prepovedano. Cigarete so jim prodajali po 5 do 7 lir eno. Štiri od takšnih preprodajalcev so ustrelili, stražo pa so prevzeli »partizani - strankarji«.
Medtem so začeli jetnike zasliševati. Nekateri so bili zaslišani enkrat, drugi tudi po večkrat. »Informatorja« sta zasliševala neki Hinko in neki Briški. Od njega sta hotela po datke o osebah, ki so mu dajale navodila, spraševala sta ga, kakšne letake je razširjal in kakšno
literaturo bere ter kakšne odnos ima do OF in
še posebno do KP.
V soboto, 9. oktobra 1943, je 21 jetnikov dobilo obtožnice. Ponoči istega dne se je v dvorani Sokolskega doma začela obravnava. Pred začetkom procesa je govoril Avšič, ki je obsodil oficirje, begunsko vlado in Anglijo. Za njim je govoril Zaplotnik.Ta je oficirje obtožil izdajstva (»ker niso storili enako kot on«). Zjutraj so razpravo prekinili in z njo nadaljevali v nedeljo ponoči. V dvorani je bilo že ob štirih zjutraj 600 ljudi, ki so čakali na sodnike in obtožence do enajstih dopoldne. Sodni zbor je sestavljalo pet ali šest sodnikov - juristov, komandantov in politkomisarjev. Advokati so imeli vsak po tri do štiri obtožence. Mavca je zagovarjal dr. Boris Kocijančič, edini, ki je stvar vzel resno in si prizadeval, da bi svoje »stranke« rešil.
Ranjence so odpeljali najprej v Ribnico, od tam pa Kočevje v Marijin dom. kjer so dobro skrbeli zanje. Kakšen teden pred evakuacijo (pred Nemci) Kočevja so bolnišnico preselili v Toplice. Tedaj so ranjence iz Grčaric namestili v Dijaški dom. Tu je bilo hladno, hrana je bila slaba in primanjkovalo je sanitetnega materiala. K.-ja so drugi dan po prihodu v Kočevje baje odpeljali v štab. Nekdo je vedel povedati, da ga je videl v bolnišnici v Gotenici. Satler je ostal z ranjenci v Grčaricah. Pozneje je bil v Ribnici.
Dne 11. oktobra zvečer so začeli klicati oficirje pred partizansko sodišče. V njem so bili: komandant Šercerjeve brigade Pirkovič iz Št. Jerneja, sodnik Vivoda (ki se je 8. septembra vrnil iz internacije), politkomisarji in preiskovalni sodniki. Za oficirji so prišli na vrsto podoficirji in za njimi vsi ostali. Postopek je bil zelo kratek. Nekaterim sploh niso povedali, česa jih
obtožujejo, vprašali so jih le. ali imajo kaj pripomniti. Drugim so spet sporočili, da so obtoženi veleizdaje.
V torek. 12. oktobra, okrog osme ure zvečer. so 16 na smrt obsojenih odpeljali z »avto-blindo«. Pol ure kasneje so pred sodišče poklicali še 20 jetnikov. Tem so rekli, da imajo izredno srečo, ker so obsojeni samo na prisilno delo in da so potemtakem edini, ki bodo to noč lahko mirno spali. Ostalim sploh niso povedali, kakšno kazen so jim namenili.
Šestnajstim plavogardistom so priključili tudi nekoga, ki je izdal pravi imeni za Balanta in Cigota. Odpeljali so jih v Mozelj. kjer se baje nahaja že 300 grobov. Tu so jih ustrelili. Njim je isto noč sledilo v smrt še 80 ljudi. Fantje so se dobro držali. Obsojenci z glavnega procesa so peli. slišali so jih tudi ranjenci, ki so bili takrat še v Dijaškem domu. Preden sojih odpeljali iz celice, kjer jih je bilo vseh 16. so na steno narisali grb. napisali svoja imena in datum (s križem). Bili so v spodnjih hlačah, ko so jih streljali. Njihovo obleko so potem dali na ogled. Slabša oblačila so dali v skladišče, boljša so verjetno uporabili. Ekzekucijo je opravila Šercerjeva brigada. Od oficirjev so ostali samo Kovačič. Not in Cvetko.
Podobno grobišče kot v Nlozlju se nahaja tudi v Ribnici. Tam je okrog 170 grobov. V Žvirčah so pahnili v brezno 70 živih, v Rogu so mitraljirali delavsko četo. Enemu je uspelo pobegniti.
Partizanom je bilo ob evakuaciji ukazano, da postreiijo vse ujetnike. Po ekzekuciji 12. oktobra je v kočevskih zaporih ostalo le še malo ljudi. Mogoče za dve celici. Dne 13. oktobra so jih 30 odpeljali v Dijaški dom na prisilno delo. Vsi. razen Mavca, ki st) jim ga priključili, so bili iz Grčaric.
Ponedeljek, 13. septembra 1993
KAKO OMEJITI PRITISKE AZILANTOV?
Zapiranje mej pred političnimi begunci
Podobno kot večina zahodnoevropskih vlad, se je tudi vlada v Parizu lotila temeljitega krtačenja predpisov o pravici do azila
OD NAŠEGA DOPISNIKA
PARIZ, 12. septembra — K« bo naposled urejen politično-ustavni spor med Matignonom in Elizejcm o načinu uveljavljanja nove
zakonodaje o pravici do azila - v vladi se namreč ogrevajo za spremembo ustave, češ da je le tako mogoče upoštevati konvencijo i/. Scltengena. ki določa enotna pravila za gibanje tujcev v vseh članicah Evropske skupnosti, izvzemši Veliko Britanijo, Irsko in Dansko, medtem ko v predsedniški palači niso prepričani, da je zaradi tega treba posegati v temeljni državni akt - bodo prosilci za politično zatočišče še redkeje kot doslej našli zavetje v Franciji.
Prosilce za politično zatočišče, ki so sc doslej pojavili na letali
Podobno kot večina zahodnoevropskih vlad. ki zaradi nakopičenih gospodarskih in socialnih
problemov ne želijo več sprejemati trum beguncev, navsezadnje so s padcem berlinskega zidu in z reformami v nekdanjem vzhodnem bloku izginili politični
razlogi, ki so opravičevali beg čez državne meje in iskanje zatočišča. sc je tudi francoska lotila temeljitega krtačenja predpisov o pravici do azila.
Okleščen
italijanski
proračun
Vlada je po maratonskih sejah zmanjšala izdatke za 31 bilijonov lir
RIM. 12. septembra — Po nekaj maratonskih sejah, katerih zadnja je trajala skoraj dvanajst ur. je italijanska vlada zmanjšala proračunske izdatke v prihodnjem letu za 3 1 bilijonov lir. Vsi bodo morali kaj žrtvovati.a je na nočni oz. jutranji tiskovni konferenci dejal premier Carlo Aze-glio Ciampi.
Seja je bila burna in najbolj prizadeti in ognjeviti ministri so nekajkrat zagrozili z odstopom. Naposled so se umirili in Ciampi je vedro in tako rekoč z nasmeškom. kar se pri njem redko vidi. razložil bistvene posege v državne izdatke. Plače državnih uslužbencev se v prihodnjem letu skoraj ne bodo zvišale, odpustiti bo treba okoli 100.000 uradnikov Zakon bo zaviral predčasno upokojevanje, na sto izpraznjenih delovnih mest se bo smelo zaposliti le petnajst uradnikov. tudi za državne uradnike bodo uvedli nadomestilo plače za čakanje, ki ne bo pa smelo presegati poldrugega milijona lir.
Nič več se ne bo splačalo odhajati v pokoj z nepopolno delovno dobo. ker bo pokojnina v takšnih primerih bistveno manjša. Oborožene sile bodo vpoklicale 10 tisoč rekrutov manj.
Participacija državljana pri vsakem receptu za zdravila bo znašala 4.000 lir. zastonj bodo zdravila za otroke do 12. leta in za odrasle nad 65. letom, prav tako življenjsko važna zdravila, za druga bistvena zdravila bo država poravnala polovico stroškov. ostala bodo naprodaj po polni ceni. Bolnik bo moral pokriti stroške za specialistične preiskave do višine 100.000 lir.
V šoli bo ravnatelj postal tudi manager. novih kadrov ne bodo smeli zaposlovati, zapreti bodo morali razrede, za katere ni dovolj učencev, ukiniti nadomeščanje. V prihodnjem študijskem letu bo treba za vpis na univerzo odšteti 300.00 lir.
Država bo torej varčevala na vseh koncih. Takšen je tehno-kratki predlog iz vlade, katere predsednik je bil še pred kratkim guverner Italijanske banke. Toda glede na to. da se Italiji z vse večjo hitrostjo bližajo predčasne volitve — zakon o tem bi bil lahko sprejet še letos - bodo poslanci in senatorji iz strankarskih interesov verjetno zelo drugače klestili proračun. Zavedajo se. da državljan spremlja volilni boj z roko v srcu. glasuje pa z roko na denarnici.
STANE IVANC
škili okencih, že pred vstopom na francosko ozemlje prestrežejo uradniki posebne državne institucije (Opfra). ki ugotovijo, ali jo njihova prošnja utemeljena ali ne. V slednjem primeru, takih jc pač največ, nesojenega azilanta
v 48 urah posadijo na letalo in
vrnejo v domovino. Le kakih deset odstotkov ostane v prvem rešetu. kar jim omogoča, da vložijo prošnjo za zatočišče. Na kopenskih mejah Francije je kontrola manj ostra, šc posebej na prehodih s članicami Evropske skupnosti. In prav tam naj bi v skladu s schengensko konvencijo. ki bi morala pričeti veljati z letošnjim januarjem, vsaj v petih državah, ki so ta akt doslej ratificirale, poostrili kontrolo nad prihodom azilantov.
Novi zakon, ki nosi ime notranjega ministra Charlesa Pasque. sicer ni globlje posegel v predpise. ki so jih v zadnjih letih vsaj dvakrat spremenili, uvaja pa pomembno novost: prošnje potencialnih političnih beguncev bo najprej prečesala policija, ki odloča. ali so utemeljene ali ne. in samo v prvem primeru bodo azi-Iantje sploh lahko prišli do urada Opfra in postopka proučevanja svojih vlog za azil. Ce torej prosilec za zatočišče preskoči prvo oviro, dobi dokument, ki mu omogoča začasno bivanje v Franciji, dokler ne prejme odločbe o dovoljenem ali zavrnjenem azilu. Že od reforme leta 1989 je postopek dokaj kratek, traja namreč od štiri do šest mesecev. Toliko časa pač potrebujejo izvedenci, ki se pri proučevanju utemeljenosti prošenj opirajo na različne vire informacij, od podatkov diplomatsko-kon-zularnih služb do poročil humanitarnih organizacij, kot so komisariat OZN za. begunce (UNHCR) ali Amnestv International. da ugotovijo, ali ima prosilec res utemeljen razlog za zatočišče v Franciji.
Od ieta 1991 dalje prosilci za azil ne morejo dobiti zaposlitve, v obdobju, ko jc bil postopek šc daljši, tudi več let, so si namreč
našli kako delo in potem polagoma legalizirali svoj status. Država jim izplača 2.000 frankov mesečno ter še 1.200 frankov, čc nc stanujejo v sprejemnem centru, kar zadostuje za skromno preživljanje. Prepoved zaposlovanja med čakanjem na sklep o dodelitvi (ali zavrnitvi) azila sc je pokazala kot smotrna, kajti samo število vlog turških prosilcev za zatočišče se jc zmanjšalo za desetkrat (od 17.000 pred nekaj leti na 1.700 lani). Tudi potencialnih azilantov iz drugih držav jc
precej manj.
Toda glavni problem postajajo azilanti, ki srečo poskušajo v več državah Evropske skupnosti, med katerimi doslej ni bilo dovolj sodelovanja. Novi predpisi, ki so jih izdelali v francoskem notranjem ministrstvu, skušajo preprečiti tako prakso, ne da bi čakali na uveljavljanje konvencije iz Schengena in drugega dokumenta. podpisanega leta 1990 v Dublinu, ki določila o pravici do azila razširja na celotno območje dvanajsterice. Po novem zakonu bo možno že na meji zavrniti prosilca za azil. in sicer, če francoski policisti ugotovijo, da dosje sodi v pristojnosti kake druge članice Evropske skupnosti. če potencialni begunec pomeni veliko nevarnost za javni red, če gre za poskus prevare (recimo, v kolikor je azilant vložil več prošenj v različnih državah) in kadar je njegova zahteva povsem neutemeljena.
Kritiki novih predpisov ugotavljajo. da tudi sprememba ustave ne bo preprečila priliva lažnih azilantov, ki prihajajo iz ekonomskih razlogov. Francija je obdana z članicami Evropske skupnosti, ki so glede na sprejete obveznosti dolžne ukrepati, bodisi z ustrezno kontrolo meja ali pa same obravnavati prošnje prišlekov. Če bi bilo sodelovanje med policijskimi organi zahodnoevropskih držav boljše in učinkovitejše, novih predpisov in posega v ustavo namreč sploh ne bi potrebovali. A za ustavitev dotoka prosilcev za zatočišče na mejah Evropske skupnosti je treba uveljaviti schengensko oziroma dublinsko konvencijo. In v tem grmu liči zajec.
BOŽO MAŠANOVIČ
ZORANA BAKOVIČ
Kitajci prihajajo
Številke, ki dokazujejo, da jc Slovenija v vseh pogledih
manjša od LR Kitajske, so osupljive, in vendar jc za namestnika kitajskega premiera in zunanjega ministra Qian Oichcna prihod v Ljubljano pomemben iz več razlogov.
Za začetek jc Slovenija, ki je nastala po razpadu komunistične države, med drugim zasnovala svojo zunanjepolitično strategijo na razvijanju odnosov s Pekingom in sc s tem odpovedala obilju materialnih koristi, ki jih je ponujal bogati Tajvan. Gotovo bo Qian Oichcn potrdil pravilnost tc odločitve ter v zameno ponudil dolgoročne interese in podporo LR Kitajske kot stalne članice varnostnega sveta OZN, odkrivanje, kaj lahko ta naklonjenost konkretno pomeni in kako bi jo bilo mogoče izkoristiti na gospodarskem področju, pa bo prepustil Sloveniji. Nobenega dvoma ni, da bo njegov obisk bistveno olajšal sicer naporno pot do vabljivega kitajskega trga.
Po drugi strani se visokemu predstavniku Pekinga s prihodom v Ljubljano ponuja priložnost, da se na lastne oči prepriča o posledicah razpada socializma kot procesa, ki ga zdaj preživlja tudi Kitajska. Seveda ga bodo najbolj zanimale slovenske izkušnje ter še zlasti odnos nove, samostojne Slovenije do Evrope in obratno. Ravno v tem se namreč skriva ključno vprašanje, ki Kitajsko kot velesilo najbolj vznemirja: koliko je propad socializma Evropsko skupnost okrepil in koliko oslabil.
Z obiskom doslej najvišjega predstavnika kitajskih oblasti se ponuja priložnost, da sc v Sloveniji končno prebudi in opredeli zanimanje za LR Kitajsko, ki ni samo država z največjim številom prebivalstva in za nas ni pomembna samo zato. ker ima v OZN pravico do veta. Je nova sila z lastnim sistemom vrednot, ki čedalje bolj prerašča v novo ureditev.
Kurdi
ugrabili nove talce
DIJARBAKIR. 12. septembra (STA/AP) - Kurdski uporniki, ki v jugovzhodni Turčiji zadržujejo sedem talcev z Zahoda so, kot so danes sporočili uradni turški viri, ugrabili še Iranca in šest prebivalcev Bangladeša. Nove talce so Kurdi ugrabili iz avtobusa pri prelazu Buglan, ki leži med dvema provincialnima centroma Mus in Bingol, približno tisoč kilometrov vzhodno od Ankare. Uradni viri iz Dijarbakirja tudi trdijo, da so Kurdi ubili turškega potnika, ki je potoval iz Ankare. Skupina Kurdov je na istem območju prejšnji mesec ugrabila dva Italijana, dva Nemca, dva Švicarja ter enega Novozelandca.
Sicer pa je v sinočnjih spopadih, kot poročajo turški uradni viri, izgubilo življenje 17 Kurdov in en pripadnik policije. Tako je bilo v zadnjih štirih dneh v spopadih med kurdskimi uporniki in policijo
ubitih že 54 ljudi.
Kdo bo podpisal sporazum?
Na Bližnjem vzhodu se sprašujejo, kdo bo v imenu Izraela in PLO podpisal zgodovinski sporazum — Se veliko nerešenih vprašanj
OD NAŠEGA DOPISNIKA
KAIRO, 12. septembra - Kdo bo v imenu PLO in Izraela v ponedeljek podpisal zgodovinski sporazum o palestinski avtonomiji v Gazi in Jerihu? Si bosta dosiej zakleta sovražnika Jascr Arafat in Jicak Rabin v VVashingtor.u vendarle podala roko? Takšna vprašanja si zdaj zastavljajo na Bližnjem vzhodu pred jutrišnjim podpisom sporazuma, ki naj bi bil prvi korak na poti do trajnega miru na tein doslej večno nemirnemu koncu svetu.
V Washington sta odpotovala že oba glavna akterja jutrišnje slovesnosti pred Belo hišo. kjer sta marca 1979 egiptovski predsednik Anvar el-Sadat in izraelski premier Menahem Begin podpisala campdavidski sporazum. Simbolika je torej očitna. Mir med Izraelom in Egiptom je po dolgih letih vendarle utrl pot do podobnih mirovnih sporazumov tudi med Izraelom in drugimi arabskimi sosedi, zato jc na slovesnost seveda povabljena tudi egiptovska delegacija. Vodil jo bo zunanji minister Amr Musa.
Toda kdo bo podpisnik tega drugega Čamp Davida? Jaser Abed Rabo. član izvršnega komiteja PLO, je v Tunisu izjavil, da bosta dokument podpisala Rabin in Arafat osebno. Izraelska vlada je danes sklenila, da bo sporazum v imenu izraelske
Reforme po japonsko
Raznorodna koalicijska vlada se je dogovorila o osnovah protikorupcijske volilne reforme — Relativen gospodarski zastoj — Zadrege z ZDA
Japonski volivci so po dolgih letih zadovoljni s svojim ministrskim predsednikom. Po celi rajdi korupcijskih škandalov, po vrsti starih, betežnih političnih veteranov iz 38 let vladajoče liberalnodemokratske stranke je zdaj Japonska dobila premiera srednjih let, ki v marsičem postaja simbol družbenih sprememb, Morihira Hosokavo.
O njegovi popularnosti brez primere v zadnjih desetletjih pričajo te dni objavljeni izidi treh raziskav javnega menja, ki kažejo. da je premier najpopularnejši japonski politik po drugi svetovni vojni. Zanj se je izreklo od 65 prek 71 do rekordnih 79 odstotkov vprašanih. Za primerjavo: njegov premierski predhodnik Kiiči Mijazava je dobival po pičlih nekaj odstotkov aplavzov.
Tudi analitiki japonskega političnega prizorišča po prvih pomislekih izvečine priznavajo, da je vlada nepričakovano dobro zastavila delo. zlasti še, ker gre za koalicijo precej raznorodnih strank. Skeptiki ob tem opozarjajo. da so se ključnih problemov sicer lotili, da pa gre vse precej počasi. Koalicija, ki sega od ubežnikov iz liberalnodemokratske stranke do levičarskih socialistov, se je z nekaj zamude domenila o temeljih reforme političnega sistema — tople grede
politične korupcije. Jedro reforme je odprava volilnega sistema, v katerem vsaka stranka sme v volilnem okolišu nastopiti z več kandidati, ker je tako lahko dobila več poslanskih mest. To je bilo drago početje in od tod potreba po prispevkih iz črnih fondov gospodarstva. Poslej naj bi v 250 volilnih okoliših stranka imela samo po enega kandidata, nadaljnjih 250 poslancev pa bi izvolili na podlagi proporcionalnega sistema.
Toda še bolj kot reforma političnega sistema je zdaj prišla v ospredje nujnost gospodarskih posegov in preobrazb. Japonsko gospodarstvo, ki je po desetletjih nezadržne rasti postalo drugo najmočnejše na svetu, zdaj doživlja prve pretrese. Položaj terja nujne ukrepe, je v začetku tedna dramatično opozoril premier Hosokava, kajti gospodarsko utegne zdaj zdaj zabresti v recesijo. Vladna agencija za
gospodarsko načrtovanje govori o gospodarskem zastoju.
Dejstvo, da se jen še naprej krepi in je od januarja nasproti dolarju za petino močnejši, povzroča skrbi na Japonskem, predvsem glede njenih odnosov z drugimi državami, zlasti seveda z ZDA. S tem se je kajpak japonsko izvozno blago podražilo. uvoženo pa se je pocenilo, vsaj na papirju, zakaj Japonska z vrsto predpisov zapira dostop do tujega blaga.
Hosokavi se mudi doseči soglasje vsaj o temeljih gospodarskih reform, kajti konec tega meseca ga v New Yorku čaka prejkone ne posebno prijeten pogovor z ameriškim predsednikom Clintonom. Japonska namreč še naprej kopiči rekordne presežke v menjavi z ZDA.
Ameriška stran terja predvsem znižanje protekcionističnih ovir pri uvozu avtomobilov, računalniške in satelitske tehnologije in pričakuje, da bodo Japoncem omogočili večji dostop do tujih potrošniških izdelkov.
JOŽE ŠIRCELJ
vlade podpisal zunanji minister Šimon Peres. V tem primeru bi bil podpisnik s strani PLO bržkone Abu Mazen, drugi mož v Palestinski osvobodilni organizaciji. Jaser Arafat je tik pred poletom iz Tunisa, v ZDA je odpotoval s posebnim letalom maroške vlade, dejal, da bo to kajpak odvisno od organizatorjev. Protokol je zdaj njihova skrb. Po njegovem naj bi torej Američani odločali, kdo bo podpisnik.
Vprašanj je torej kar nekaj, že zdaj pa je dokončno jasno, da sporazuma med Izraelom ter Sli-rijo in Libanonom še ne bo nekaj časa. Še kakšen teden dni nazaj so napovedovali, naj bi Izrael na »super ponedeljek«, kot pravijo jutrišnjemu dogodku, podpisal mirovne sporazume z vsemi sosedami, torej tudi s Sirijo, Libanonom in Jordanijo.
Toda žc zelo hitro se je izkazalo, da so bile te napovedi vendarle nekoliko preuranjene.«
Za zdaj dokaj dobro kaže le na pogajanjih z Jordanijo. Predstavnik jordanske pogajalske ekipe Marvan Muašer je namreč izjavil, da je dnevni red pogajanj, ki naj bi potem pripeljala do mirovnega sporazuma, tako rekoč že dogovorjen. O tem naj bi se dokončno sporazumeli že jutri ali najkasneje v torek, pravijo v jordanski pogajalski ekipi, nikakor pa ne na slovesnosti ob podpisu sporazuma med Izraelom in PLO.
Bistveno drugače je v pogajanjih s Sirijo in Libanonom. Nekateri izraelski krogi sicer poudarjajo, da je mir s Sirijo praktično že sklenjen, toda Damask noče o tem nič slišati. Predsednik Asad je namreč ta konec tedna ponovno izjavil, da Sirija vztraja pri popolnem izraelskem umiku z vseh zasedenih ozemlj, šele potem naj bi prišlo do miru. Podobno razmišljajo tudi v Libanonu.
BRANKO SOBAN
Po 36 urah končana blokada v Banjaluki
Upornikom so z najvišjih mest obljubili, da bodo polovili špekulante in pomagali borcem
OD NAŠEGA DOPISNIKA
BEOGRAD, 12. septembra — Skupina upornih oficirjev tako imenovane Republike srbske je včeraj popoldne po 36-urni blokadi ukazala umik tankov in bojnih vozil iz Banjaluke. Kot je znano, so ti v noči od četrtka na petek skupaj z 200 vojaki zasedli mesto iz protesta proti vojnemu dobičkarstvu in kriminalu v vrhovih Karadžičeve oblasti.
Do zdajšnje deblokade mesta je, kot smo izvedeli, pripeljal tudi pogovor upornikov s komandantom prvega krajiškega korpusa vojske Republike srbske generalom Momirjem Tali-čem in s skupino tamkajšnjih funkcionarjev. Po radiu je uporne vojake in oficirje nagovoril tudi predsednik bosanskih Srbov dr. Radovan Karadžič. Med drugim jim je povedal, da je njihovo nezadovoljstvo upravičeno, in jim tudi obljubil, da bo oblast, tako kot so zahtevali, polovila špekulante in vojne dobičkarje in povečala pomoč družinam srbskih borcev.
Zaradi banjaiuških dogodkov so prekinili zasedanje skupščine bosenskih Srbov na Palah. Nadaljevalo se bo v Banjaluki, kakor hitro bodo možnosti za to, je danes sporočila poročevalska agencija Iskra. Po Tanjugovi informaciji, ki so jo pripravili v Beogradu, pa bo uporniški štab deloval tako dolgo, dokler ne bo izpolnjenih vseh osemnajst zahtev, ki jih je bil postavil. Ta vir še navaja, da je v Banjaluki razmeroma mirno, čeprav je bilo minulo noč razbitih nekaj izložb in je bilo slišati tudi streljanje iz lahkega orožja. Kot se je izvedelo, je skupina vojnih dobičkarjev skušala z zajetno vsoto deviz pobegniti iz mesta, vendar so ji »na poti proti Posavini« postavili zasedo.	S. D.
REPORTAŽA IZ ZAPUŠČENEGA TREBINJA
Trgovina ne pozna vojne«
OD NAŠEGA SODELAVCA
Že takoj po prihodu na območje Trebinja je mogoče na prvi pogled videti, da mora hiti to vzhodnohercegovsko mestece sila pomembno za Republiko srbsko, saj novinarji še v sanjah ne morejo dalje, če jih ne spremlja »izvidniški oficir« (beri: obveščevalec), pa tudi sam vhod v mesto je izredno dobro utrjen. Naj se pripelješ z vzhoda ali od kod drugod, si zaradi neštetih betonskih piramid prisiljen popolnoma upočasniti vožnjo in voziti cikcak, če hočeš priti do kontrolne točke. Ta je zavarovana z dvema mitralješkima gnezdoma, bojnim vozilom in še s protitankovskimi minami, za vsak primer, če bi voznika le zamikalo, da bi zapeljal s ceste.
Ker smo imeli zares vplivno spremstvo, so nam za prehod zadoščale novinarske izkaznice. Trebinje samo je videti precej zapuščeno. Na ulici le tu in tam naletiš na kakega civilista, medtem ko ljudi v najrazličnejših uniformah ter oboroženih z novimi kalašnikovkami in SAR. kar mrgoli. Trgovine so glede na razmere dobro založene. Dobiti jc mogoče tudi Badlove sokove, cigarete rovinjskih in zadrskih tobačnih tovarn ter zagrebško pivo. Lastnika trgovinice, ki se stiska na kakih tridesetih kvadratnih metrih in ki ji nad vhodom (v latinici in cirilici) piše »supermarket«, smo povprašali, od kod mu vse to. Takole nam je odgovoril: »Ali res ne razumete. da trgovina ne pozna vojne in sporov med narodi? Tudi
mi prodajamo Hrvatom svoje izdelke. le da jih oni prepakirajo. Mi njihovih ne, ker se nam tako povečuje prodaja. Zadovoljni smo oboji, mi in naš zagrebški posrednik, ki vse to dobavlja.«
Pleksi steklo za priviligirance
Namesto šip so v oknih te trgovinice polivinilaste folije. Sploh so vse hiše v Trebinju brez šip, le da so okna ponekod zaščitena kot tople grede, drugod pa so čez okvire razpeti ostanki polivinilastih vrečk. Samo kakih trideset hiš je, ki imajo vdelana pleksi stekla. Izvedeli smo. da so to hiše oficirjev hercegovskega korpusa in vile beograjskih generalov (med drugim tudi Nedeljka Bo-
škoviča). Dve od njih pripadata samozvanemu vojvodi Božidarju Vučureviču, ki ima tukaj več vpliva kot sam predsednik Republike srbske Radovan Karadžič. Zanj in njemu podobne je dal pleksi steklo po kdo ve kakšnih kanalih pripeljati iz Italije general Boškovič osebno. Nakup je bil potreben, kajti hrvaška vojska je od časa do časa »nemirna« in na provokacije Vučurevičevih Soldatov odgovarja tako. da tolče s havbicami in VBR po Trebinju in okoliških vaseh, namesto da bi užgala po vojaških ciljih. Čeprav hrvaška stran tega nikoli ne bo priznala, posledic njenih napadov ni mogoče spregledati. Vojaški cilji so še najmanj poškodovani. Sledovi granat in raket so veliko bolj vidni na trebinjskem medicinskem centru, na ginekološki kliniki in še mnogih drugih poslopjih. Navsezadnje je bila ravno zaradi detonacij potrebna že omenjena improvizacija na oknih in drugih, nekoč zastekle-nih površinah.
Kljub vsemu pa trebinjsko območje živi - ne sicer tako, kot je živelo pred vojno, a gospodarski položaj je vendarle boljši kot v ZRJ. Ni seveda boljši zato. ker bi bilo gospodarstvo močnejše,
kot je v Miloševiče vi tvorbi, ampak zaradi preprostega dejstva, da ta država, tako kot Republika srbska Krajina, nima nikakršnih problemov s financiranjem vojne. Iz Srbije in Črne gore namreč vsak dan prihajajo tovornjaki z orožjem, strelivom in hrano za obe vojski. Največ zaslug za to ima po zanesljivih podatkih sedanji načelnik generalnega štaba jugoslovanske vojske (VJ) Mio-drag Perišič, dober prijatelj Božidarja Vučureviča, pa tudi vojvode Šešlja. Sploh pa, če v generalnem štabu in jugoparlamentu ne bi bilo podpore Sešljevih ljudi, bi se Perišič le stežka dokopal do položaja, po katerem je, tc je treba priznati, kar dolgo hrepenel.
Vučureviču in Šešlju namreč ne pomaga šele od včeraj. Že takrat, ko so nastajale Šešljeve enote, je s pomočjo Momirja Ta-liča in Radomirja Sekuliča (novega načelnika vojnega letalstva in protiletalske obrambe VJ, op. K. M.) zalagal Šešlja in Vučureviča z vsemi vrstami orožja in jima zagotavljal tudi logistično podporo.
Toda tisto, kar se je obvezal storiti v zameno za podporo Še-šljevih privržencev (predvsem Radomirja Sekuliča in Bore Ivanoviča) v generalnem štabu, je mnogo več. Z dovoljenjem Republike srbske jc v Trebinju odpri uvozno-izvozno podjetje Era, ki pa se ne ukvarja s posli, za katere jc registrirano, ampak na-
mesto tega prevzema prek družbe Željka Ražnjatoviča-Arkana »Delije«, kakor tudi prek odbora za begunce pri vladi ZRJ in Srbije, od UNHCR in drugih humanitarnih organizacij pomoč, namenjeno prebivalstvu ZRJ. Pomoči seveda begunci ne vidijo, ker jo ti »posredniki«, kakor hitro jim predstavniki humanitarnih organizacij obrnejo hrbet, pošljejo v Republiko srbsko in v Republiko srbsko krajino, kamor pa ne pride kot humanitarna pomoč. Oblasti v Republiki srbski, se pravi v vzhodni Hercegovini, jo namreč vknjižijo kot »uvoženo blago«, ki ga po vseh pravilih plačajo »dobavitelju«, se pravi Arkanu in Perišiču, medtem ko Vučureviču in njegovi druščini ostane neverjetnih 20 odstotkov provizije.
Donosna industrija mamil. Od kod denar?
Hercegovsko podnebje ni prikladno samo za tobak. Nič slabše ne uspeva v njem indijska konoplja, ki je, kot je znano, surovina za pridobivanje marihuane oziroma hašiša. Ker pa se prodaja surovine ne izplača, so s pomočjo generalmajorja Radomirja Sekuliča, polkovnika Milana Milojevi-ča (ki je na upravi varnosti VJ odgovoren za posebne akcije) in Bogdana Dasiča pri vasi Duboča-ni nedaleč od Trebinja odprli mi-niobrat za predelavo indijske konoplje. Naj povemo, daje avstrij-
ska policija razpisala za Bogdanom Dasičem tiralico ravno zaradi tihotapljenja mamil.
Druga dva obrata, v katerih iz maka (ki ga v vzhodni Hercegovini tudi na veliko gojijo) pridobivajo opij, stojita pri Bosanskem Grahovu ter v Paračinu v Srbiji, medtem ko se v Makedoniji z organizacijo predelovanja opija ter s proizvodnjo heroina in tako imenovane »ekstaze« ukvarja Dragutin Rančič, ki je zamenjal polkovnika VJ Bora Ivanoviča.
Z vsem tem se trebinjski vojvode in srbski generali ukvarjajo že od začetka vojne. Ravno takrat, ko smo se mudili v Trebinju, je prišel na obisk general Perišič. Obiskal je tudi že omenjene Dubočane, vendar z minimalnim spremstvom ter v družbi Božidarja Vučureviča, Bore Ivanoviča in generala Božidarja Dukiča. Iz te vasi zares ni kaj odpeljati, še zlasti ne, s štirimi tovornjaki, ki so se težko naloženi vrnili v Trebinje in z močnim spremstvom nadaljevali pot proti ZR Jugoslaviji.
Posledice pridelovanja indijske konoplje in množične proizvodnje narkotikov ter še zlasti njihovega nenadzorovanega širjenja po vzhodni Hercegovini so vse prej kot nedolžne. Najbolj se poznajo med vojsko. Nekaj dni pred našim prihodom je neki poročnik pod vplivom heroina (ali kokaina, kot nam je povedal Tomislav Glavaš) vdrl v spalnico in
KRIZA RUSKE VOJSKE
Potrebna bo obsežna
in polnokrvna obnova
Ruska vojska zaradi številnih vzrokov razpada in se drobi — Po enem letu uradnega obstoja postaja vse bolj armada oficirjev
OD NAŠEGA DOPISNIKA
MOSKVA, 12. septembra — Nekoč je bilo mogoče reči, da je bila sovjetska armada »vojska z državo«; njena naslednica, ruska armada, pa je po enem letu uradnega obstoja postala »armada oficirjev brez vojakov«. Ta domislica ruskih novinarjev v polni meri izraža trenutno stanje v ruski armadi. Predsednik Boris Jelcin je bil pred dnevi na obisku v elitnih Tamanski in Kantcmirski diviziji, ki sta ga vojaško ščitili že med pučem avgusta 1991. Obljubil jc, da se bo vsak mesec za en dan »spustil« v armado in reševal njene probleme, obenem pa je najavil obsežno in polnokrvno reformo armade. Ta je nedvomno potrebna, kajti ruska vojska zaradi številnih vzrokov razpada in se drobi.
Sovjetska vojska je imela nekoč (še leta 1987) okrog štiri milijone vojakov in 5.600 generalov. Po trditvah Jelcinovega svetovalca Volkogonova jih ruska armada še vedno šteje 1,8 milijona. Jelcin je ob razpadu ZSSR
podedoval vojsko v razsulu:
okrog 400.000 vojakov je ostalo v Vzhodni Evropi, najbolj elitne obrambne ščite so podedovale
Korupcija pri obračunavanju prometnega davka
Zaradi interesov preiskave zaprli direktorja državnega urada za obračun davka
BRUSELJ, 12. septembra — Belgijska javnost je znova presenečena: potem ko so namreč nekaj mesecev na skrivaj preiskovali poslovanje državnega urada za obračunavanje prometnega davka (TVA), so zaprli njegovega generalnega direktorja. Kot ugotavljajo preiskovalci, naj bi govorili o izginotju ali davčni utaji okoli milijarde belgijskih frankov oziroma okoli petdeset milijonov mark. Preiskovalci ugotavljajo, ali gre v tem primeru za korupcijo, ki naj bi se zadnje mesece odvijala predvsem na območju Antwerpna.
Preiskovalni sodnik je namreč minuli torek (o tem sicer poročajo šele zdaj) poslal v preiskovalni zapor generalnega direktorja urada za obračun prometnega davka zaradi suma tako imenovane pasivne korupcije. V tem primeru gre kajpada za najvišjega funkcionarja neposredno pod pristojnostjo državnega finančnega ministrstva, čeprav je po Belgiji okoli 12 takih uradov. Generalni direktor omenjenega urada Dierick je bil v preteklosti celo generalni inšpektor na tem področju za flamski del Belgije. Kot velikega strokovnjaka za usklajevanje prometnih davkov na območju Evropske skupnosti, so ga na ta položaj postavili šele 1. junija letos.
V Antwerpnu so sicer že aprila aretirali nekega poslovneža, ki je vodil družbo za gradnjo skladišč, ta pa je nato junija sporočila svoj poslovni propad. Vendar pa je kasnejša preiskava naletela na veliko lažnih računov, ki so zmanjšali dajatve za najmanj milijardo frankov. Uslužbenci in delavci v tej družbi, seveda pa tudi njene stranke so bili vpleteni v to finančno utajo, poseben seznam pa v tem primeru našteva kar 200 imen.
Preiskovalni postopek je očitno pospešila tudi začasna izpustitev omenjenega poslovneža iz Antwerpna na prostost, saj so direktorja urada za obračun prometnih davkov priprli le teden dni zatem zaradi tako imenovane pasivne korupcije oziroma njegove odgovornosti v zvezi z njo. Pripor so mu že podaljšali za en mesec, doslej pa še niso uradno potrdili namigov, da so pri njem našli ček za pol milijona frankov. Tudi v finančnem ministrstvu za zdaj odgovarjajo, da je bila aretacija generalnega direktorja potrebna zaradi interesov preiskave in doslej proti njemu seveda tudi še niso ukrepali.	STOJAN ŽITKO
pobil sedem vojakov. Ko so ga zasliševali, je povedal, da je bila soba polna nakaz, ki so ga hotele spremeniti v zombija ali volkodlaka.
Toda težave so se s tem šele začele. Ko smo povprašali, kje pravzaprav so ti »obrati za predelavo« (tega, da so že posneti, seveda nismo omenili), se je Glava-ševo razpoloženje naglo spremenilo in zaprosil nas je, naj se čim prej odpravimo proti Palam, »ker je pričakovati, da bodo napadli ustaši«.
Ko smo zapuščali Trebinje, se nam je ponudil prav zanimiv prizor: po vsej fronti, do koder je segel pogled, je bilo razporejeno težko topniško in raketno orožje, naperjeno proti Dubrovniku in Konavlom. Prav gotovo to ni bilo »navadno varovanje meje«.
KREŠIMIR MELER
Začele so se norveške parlamentarne volitve
OSLO, 12. septembra (STA/ DPA - Na Norveškem so se danes začele dvodnevne parlamentarne volitve. Na njih se bo 3,3 milijona norveških volilcev odločalo med 24 različnimi strankami. Šest izmed njih že ima svoje predstavnike v parlamentu, ostalih 18 pa si jih bo skušalo priboriti na volitvah.
Največji skok pa napovedujejo Stranki centra, ki nasprotuje vstopu Norveške v Evropsko skupnost.
druge naslednice ZSSR; na ozemlju Rusije je bila namreč v času obstoja imperija stacioni-
rana samo rezervna vojska, saj
so elitne obrambne enote varovale prvo bojno črto. Rusija se je nadejala obdržati večino sovjetske armade v okviru enotnega
poveljstva Skupnosti neodvisnih
držav, toda zamisel o kolektivni varnosti ni zaživela, enotnemu poveljstvu pa so se dokončno odrekli 15. junija letos. V maju lani je Jelcin izdal ukaz o formiranju lastne ruske vojske; to nalogo jc prevzel takrat imenovani obrambni minister Pavel Gračov (star komaj 44 let). Zakon o obrambi je ruski parlament sprejel šele septembra lani. V letu dni, ko se je Rusija obotavljala okrog koncepta lastne vojske in njene doktrine, je ta razpadala sama po sebi. Zmanjšala so se naročila vojaški industriji: v letu 1991 za 32 odstotkov in lani za 68 odstotkov; proračun v najbolj ugodni varianti (ki ne bo spoštovana) za letos namenja vojski samo 8 bilijonov rubljev (osem milijard dolarjev) sredstev; od 400 tisoč vojakov, ki se umikajo iz Vzhodne Evrope, jih je danes 150 tisoč brezdomcev, velika večina ostalih (naseljenih denimo začasno v St.Peterburgu) pa živi v nemogočih razmerah v kakšnih železniških vagonih; na letošnji nabor bi se moralo javiti 1,8 milijona mladeničev, vendar se jih bo kvečjemu 16 odstotkov (300 tisoč), kar je s svojim sklepom post-festum sankcioniral tudi ruski vrhovni sovjet, zaradi česar bo po podatkih parlamentarnega komiteja za obrambo ob koncu leta v vojski 630 tisoč oficirjev in samo 544 tisoč navadnih vojakov; vojska še vedno nima obrambne doktrine, zato ne ve, proti komu in zakaj naj se bori in usposablja; armada je izgubila ves ugled, v njej ni discipline, nenehno je vpletena v vojne in krize na obrobju Rusije, drugje pa jo prebivalci še kako drugače odganjajo; vojska je spolitizirana, mnogokrat vpeta v politične bitke; in slednjič, zaradi nenehnih pomanjkanj tega in onega se vojska ne uri, ampak se lokalni vojaški poglavarji ukvarjajo s tr-
Prve reakcije javnosti zato govore o presenetljivem znaku življenja, ki ga je pokazal sistem socialnega partnerstva, v zadnjih nekaj letih neštetokrat kritiziran zaradi neprilagodljivosti. Še lani je kovinarski sindikat v pogajanja krenil z zahtevo po 8-odstot-nem dvigu mezd, medtem ko so delodajalci na podiagi neobetav-nih napovedi medijsko predpripravo terena začeli s tako imenovanim ničelnim krogom, torej »zamrznitvijo« mezd. Po dolgih nočeh sta se socialna partnerja takrat sporazumela za 5,2 oziroma 3,9 odstotni dvig mezd, v bistvu torej nekakšno zamrznitev na ravni inflacije, a tudi to so gospodarski analitiki ocenili kot medvedjo uslugo konkurenčnosti avstrijskega gospodarstva.
Od letošnjega do prihodnjega novembra bodo torej plače v avstrijski kovinarski, pa tudi kemični, papirni, steklarski in živil-
• V prvem letošnjem polletju je bil avstrijski družbeni proizvod za približno poltretji odstotek nižji od primerljivega lanskega, industrijska proizvodnja za približno 5 odstotkov, brezposelnost pa je bila v povprečju na 7-odstotni stopnji (po OECD metodi ugotavljanja je znašala nekaj več kot 4 odstotke).
ski industriji ter rudarstvu in energetskem sektorju, skupno za več kot 300 tisoč zaposlenih, zrasle manj kot inflacija. Za tiste z manj kot 18 tisoč (bruto) šilingov na mesec se bodo povečale za okrog 500, za tiste do 32 tisoč pa se lahko za največ 900 šilingov, pri čemer za slednje velja, da bo povišanje odvisno od posamičnih sporazumov med delodajalcem in obratnim svetom.
Predvsem tam, kjer so delovna mesta zaradi slabih poslovnih rezultatov ogrožena je mogoče torej pričakovati, da se bodo sindikati zahtevi po dvigu plač odpovedali, pač v skladu z izjavo vodje avstrijskega kovinarskega sindikata Rudolfa Niirnbergerja, da višje plače na papirju ne po-
govino z njihovim orožjem; predvsem pa so ti lokalni poglavarji povsem privatizirali svoje vojske kot denimo general Lebed s 14. armado, s katero upravlja od Moldavije odcepljeno Pridnestrsko republiko, ki jc tc dni praznovala drugo obletnico formalnega obstoja . . .
Problemov je toliko in tako zapletenih, da jih ni mogoče podrobno razlagati. Vsekakor sc taktika »Commerce, not ctpmbat« - torej da oficirji na obrobju raje trgujejo z orožjem kot pa urijo svoje vojake — močno pozna. Odtod potreba po reformi armade. Zaenkrat je znana samo strategija do leta 1995, ko bo končan umik vse ruske vojske z obrobja (Vzhodne Evrope in držav bivše SZ); od leta 1995 naprej bo ruska vojska po zakonskem določilu (en odstotek od števila prebivalcev) štela 1,5 milijona mož. od tega jih bo vsaj polovica najemnikov (zdaj jih je samo 100 tisoč), medtem ko naj bi se delež najemnikov do leta 2.000 povečal do enega milijona; v okviru redne vojske bo skom-plctiran regiment strateških raketnih vojsk, formirana ruska Flota ter dve vrsti vojska za hitra posredovanja: sile za takojšnje posredovanje (po rusko specnaz) in sile za hitro posredovanje, ki hodo branile krizne točke na ruski meji. Do omenjenega obdobja mora biti končana tudi izdelava vojaške strategije, ki bo v svetu vzbudila nedvomno velik interes.
V tej doktrini naj bi bila prvič zapisana tudi zahteva za polno depolitizacijo vojske. Ta je danes razdeljena: dve tretjini na čelu z ministrom Gračovom (ki se čedalje bolj uveljavlja kot samostojna močna figura) podpirata Jelcina, posebej elitni Tamun-ska in Kantemirska divizija ter Tulska letalska divizija, ki skupaj s predsedniško kremljsko gardo tvorijo Jelcinov personalni obrambni ščit; tretja tretjina pa podpira Zvezo oficirjev Stanislava Terehova. Poleg tega številni lokalni oficirji — kot že omenjeni Lebed — vodijo samostojno politiko na Kavkazu in v državah SND. Tako bo resnična reforma ruske armade mogoča šele po letu 1995, ko bodo razčiščeni temeljni odnosi o vlogi armade v ruski družbi in na prostoru bivše Sovjetske zveze sploh. Lahko samo upamo, da bo prelom v organiziranosti ruske armade resnično nastopil po letu 1995. Kajti sedanje stanje ne koristi prav nikomur. Razen tistim, ki Rusijo štejejo za polnokrvnega nasprotnika.	DARIJAN KOŠIR
menijo nič, če gre podjetje v stečaj. Ustrezno temu sta se socialna partnerja sporazumela tudi. da je mogoče povišanje črtati za vse, če se obratni svet v določenem primeru s tem strinja, »prihranjeni« denar pa porabi za ukrepe pri zagotavljanju delovnih mest.
Ker kovinarji tradicionalno prvi začenjajo mezdna pogajanja, njihov sporazum pa je izhodišče za druge, koalicijska vlada torej lahko računa na »zmernost« tarifno avtonomnih socialnih partnerjev, ki ji očitno puščajo dovolj velik manevrski prostor za oblikovanje gospodarske politike. Čez povišanje teh tarif namreč tudi sindikati uradnikov in državni upokojenci ne bodo mogli, kar pomeni, da lahko finančni minister Ferdinand Laci-na že fiksira eno večjih proračunskih postavk. Ker so mu posamezni ministri skupno prijavili za okrog 40 milijard šilingov več potreb, kot je Lacina računal, bo priprava proračuna letos že tako dovolj napeta.
VOJKO FLEGAR
Skupen boj proti kriminalu
MOSKVA, 12. septembra (STA/AFP) - Notranja ministra Rusije in Italije Viktor Jerin in Nicola Mancino sta danes podpisala sporazum o sodelovanju v boju proti organiziranemu kriminalu in trgovini z mamili, je sporočila agencija ITAR - TASS. Sporazum predvideva redno izmenjavo informacij in usklajeno delovanje varnostnih organov obeh držav. Poleg tega se bodo italijanski in ruski strokovnjaki med seboj obveščali o dosežkih v boju proti kriminalu. Po besedah italijansekga notranjega ministra sta mafiji obeh držav tesno povezani, kar Italijo, ki je v zadnjem času dosegla precej uspehov v zatiranju mafijske dejavnosti, zelo skrbi. Ministra sta tudi govorila o tem, kako preprečiti morebitno pranje mafijskega denarja v ruskih bankah.
Plače kovinarjev bodo pod rastjo inflacije
Avstrijski sindikalisti se bojijo, da bi s prevelikimi zahtevami ogrozili delovna mesta
OD NAŠEGA DOPISNIKA
DUNAJ, 12. septembra — Tarifna pogajanja avstrijskih kovinarjev z delodajalci so se letos uradno začela in končala isti dan, praktično isto uro. Naglo doseženi sporazum o 3,8-odstotnem povišanju najnižjih in (možnem) 2,8-odstotnem dvigu dejanskih povprečnih mezd izraža predvsem strah sindikalistov, da bi v časih uplahnele konjunkture s prevelikimi zahtevami ogrozili dodatna delovna mesta.
DELAVCI V KULTURI IN SOCIALA
Kako ubog mora biti slovenski umetnik?
V Uradnem listu Republike Slovenije š(. 46 z dne 6. avgusta je na strani 2486 izšla nova Uredba o pogojih za pridobitev pravice do deleža sredstev za plačilo prispevkov za socialno zavarovanje samostojnega kulturnega delavca iz državnega proračuna. Skuhal sc je v avgustovsko pregretih glavah birokratov in potrkal na občutljive duše umetnikov. Nagrmadila so se ogorčena pisma kulturnikov s podobnimi vsebinami. »Se vračamo v čase, ko mora hiti umetnik ubog, da lahko ustvarja?!«, so besno spraševali kulturniki in umetniki.
Že leta 1967 naj bi eden od ukrepov tedanje kulturne politike zagotavljal pogoje za umetniško ustvarjanje, in sicer plačevanje prispevkov za socialno zavarovanje umetniškim ustvarjalcem. Uvedli so ga leta 1967 z Zakonom o prispevku SR Slovenije za socialno zavarovanje samostojnih umetnikov. Ko je komisijo, ki je ugotavljala primernost poosameznikov za pro-dobitev statusa svobodnega umetnika, vodil Bojan Stih, je veljalo, da država naredi več škode, če koga od prosilcev prezre. kot pa. če podeli status komu preveč. Tedanja širokogrud-nost je v »zakonsko opredeljene« umetniške kroge privabila številne posameznike. četudi marsikdo ni imel veliko skupnega z umetniškim ustvarjanjem in kulturniškim delovanjem. Vesna Čopič, sodelavka Ministrstva za kulturo, ki kot pravnica oblikuje nov krovni zakon za področje kulture, pa meni. da je bil glavni vzrok za tako množično »prijavljanje« takih in drugačnih »umetnikov«, prejšnji samoupravni ustavni red. ki je popolnoma blokiral samostojno poklicno dejavnost. Edino na področju kulture je uzakonil možnost registracije samostojne poklicne dejavnosti. Tako je postal »razvid samostojnih kulturnih delavcev« zatočišče vsem. katerih dejavnost je bilo kakorkoli mogoče navezati na pdoročje kulture. Pojem kulture pa je zelo raztegljiv in je postal mašilo sistemske praznine na drugih področjih.
• Koordinacija strokovnih društev s področja kulture pripravlja jutri v zvezi z nesprejemljivo uredbo tiskovno konferenco v prostorih bivšega Viba filma. Eden od popravljalcev je tudi Klavdij Tutta, predsednik Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije. ki nam je dal izjavo že pred napovedano konferenco. »Očitno gre za prva .postavljanja ljudi na cesto*, ki so se začela prav na področju kulture. Dohodkovni cenzus. zapisan v odredbi, je prenizek, če upoštevamo. da so svobodni umetniki ljudje z visoko izobrazbo, z določenim znanjem . .. Ustva rili so velik prepad med kulturniki. ki so zaposleni, in tistimi, ki so na svobodi. Prvi grejo mirno v pokoj, umetnik pa ostane revež! Birokracija je tista, ki odžira sredstva, te je preveč in zato zmanjkuje za programe. Mimogrede. čebelarji imajo odobrenih 60 odstotkov materialnih stroškov. mi le 40.«
list. Vesna Čopič nam je povedala. da namenoma niso črtali najbolj v nebo vpijočih neumnosti, kot so. da »umetniki, ki želijo zavarovanje od države, ne-morejo imeti prevelikega stanovanja. previsokih dohodkov, večjih premičnin . . .«. ker sc sicer kulturniška javnost ne bi dovolj ogorčeno odzvala. Zdaj gasijo ogenj in Čopičeva je že pripravila predlog za najnujnejše spremembe uredbe.
• »Umetniki smo tako ali tako le figure na šahovnici, šah igrajo politiki.« je najnovejši ukrep komentiral akademski slikar Andrej Pavlič. »Saj tudi prej ni bilo dosti bolje, te novosti v zvezi z avtomobilom in ugotavljanjem premoženjskega stanja pa so popolnoma nesprejemljive in govorijo v prid tezi. da želijo oblastniki varčevati prav pri kulturi, kar je neumnost in kratkovidna poteza. Mar zdaj ne bom mogel biti svobodni umetnik, če bom lastnik .vrednega* stanovanja? Naj država oz. ministrstvo za kulturo namesto premoženjskega stanja raje preverja, kdo si status samostojnega umetnika zasluži in je do njega upravičen, ne pa da išče razne poti in načine, kako bi umetnikom odškmi-la še tisto malo. kar jim daje. Za to pa seveda potrebuje jasne kriterije in prave strokovnjake, ki bodo člani komisije za dodeljevanje statusa.«
Takoj ko se je začela slabšati splošna gospodarska situacija, je začela država krčiti sredstva za kulturo. Tako seje leta 1985 domislila dohodkovnega cenzusa, ki pa je pri kulturnikih naletel na veliko ogorčenje. Ni bil sprejet. Zdaj spet želijo zmanjšati število teh »svobodnjakarjev, ki bi radi kar naprej neke privilegije«. kot so mislili številni. Pred časom je vrhovno sodišče Republike Slovenije namreč ugotovilo. da obstoječi pravilnik ni bil pravilno objavljen in da zato ni veljavna pravna podlaga za odločanje o pravici do statusa, vlada pa je še pred novo zakonodajo izdala sporni predpis. Peter Božič z ministrstva za kulturo je dejal. daje ministrstvo samo krivo, da ga črtijo, saj so vedeli za novo uredbo. Rešitev, ki jo je vlada RS sprejela v uredbo, je res pripravilo Ministrstvo za finance. a po Božičevih besedah jo je videl tudi minister za kulturo Sergij Pelhan in tudi nekateri ljudje iz strokovnih služb ministrstva. Pripomb niso imeli in tako je bila uredba potrjena tudi na vladi in ie priromala v Uradni
V predlogu je med drugim zapisano, da je cilj nove ureditve, sprejete s to uredbo, »da se uveljavi pravica do plačila prispevkov za socialno zavarovanje iz proračuna kot korektor tržnih zakonitosti povsod tam. kjer obstaja javni interes za ustvarjalni ouiput. ki ga ni mogoče prepustiti zgolj trgu«. Dodaja, da postavitev dohodkovnega cenzusa
kot posebnega pogoja za pridobitev7 pravice do statusa sama po sebi ni sporna, vendar pa bi morala višina tega cenzusa ustrezati navedenemu cilju. Ta pa ni v zagotovitvi temeljne socialne varnosti samostojnega kulturnega delavca, za katerega delo je država zainteresirana, ampak v zagotavljanju normalnih pogojev za njegovo kulturno dejavnost, kolikor jih trg ne zagotavlja. S predlaganimi spremembami Čopičeva korigira predvsem postavke dohodkovnega cenzusa, ki so bile tudi temeljni vir ogorčenja kulturnikov.
S Vinko Moderndorfer je diplomirani režiser »na svobodi«. Meni. da je nova uredba ministrstva za kulturo zaskrbljujoča in hkrati absurdna: »Absurdna zato, ker dvomim, da bo uredila .razmerja* med svobodnimi umetniki, oz. da bo pravičneje razdelila ali pa celo prihranila določena sredstva. Čeprav se popolnoma strinjam, daje absurdno tudi dejstvo, da nekateri ,obrtniki — umetniki* zaslužijo kot kakšni manjši tovarnarji in jim res najbrž ni potrebna nikakršna .podpora*. Ne dvomim v dobronamernost ministra, vendar sem prepričan, da gre pri tej uredbi za nekoristno izgubljanje energije in za nepotrebno vznemirjanje kulturniške javnosti, saj je v slovenski kulturi, ki je zdaj v ,novi* državi v popolnoma novem položaju. mnogo drugih, pomembnej ših vprašanj, ki bi se jih ministrstvo moralo lotiti. Obstoj kakovostne kulture vdržavi Slovenijije ta hip mnogo bolj pomemben kot nekdaj, kultura je zdaj tisto pravo .orožje*, ki nas bo v nori, tako zelo slovensko zapiankani dirki za kakršnimkoli kapitalističnim uspehom nacionalno obdržala nad vodo.
Varčevanje na področju kulture. kakršnega so si zamislili birokrati. ne ponuja niti kratkoročnih rešitev, kaj šele dolgoročne, ki. kot kaže. naših kulturnih politikov niti ne zanimajo. »Sprejemanje« novih umetnikov in »potrjevanje« starih je le eden od segmentov kulturne politike, veliko je še bistvenejših. Kot na primer ureditev davčnih olajšav pri odkupu umetniških del. ustanavljanje fondacij. omogočanje sodobnega mecenstva in drugih mehanizmov, ki bodo lajšali delo ne samo umetnikom, temveč tudi državi.
O Na sestanku, ki je bil na ministrstvu za kulturo ob sprejemu nove uredbe, so sodelovali pred-stavmniki strokovnih društev s področja kulture, med njimi tudi Edi Berk. diplomirani oblikovalec in umetnik na svobodi, sicer tudi predsednik grafične sekcije pri Društvu oblikovalcev Slovenije. »Umetniki na svobodi se z razlago ministrstva, da so dohodkovni cenzus uvedli kot korektiv trga, ne strinjamo, ker za kulturo trga ni nikoli bilo, najpomembnejše pa je, da razumemo pomoč države kot spodbudo za kakovostno delo na umetniških področjih, ne pa kot
socialo. Že leta 1985 so hoteli kot enega izmed pogojev za pridobitev statusa svobodnega umetnika uvesti dohodkovni cenzus. Kulturniki smo šli na ceste, se zbrali v Cankarjevem domu in ostro protestirali. Vstraja-li smo pri ostrih in strožjih kriterijih, nikakor pa nismo sprejeli uvedbe dohodkovnega cenzusa. Tako je strokovna komisija pripravila pravilnik, razdelala kriterije, zaostrila pogoje za pridobitev statusa in vsem dotedanjim umetnikom na svobodi je tistega leta žugasnilž status in so ga morali ponovno pridobiti. Zdajšnje .ugotavljanje premoženja*, češ da gre pri nekaterih umetnikih za, imenovano po starem, neupravičeno bogatenje (!), je absurd, to je ena od znamenitih komunističnih domislic. Naj se država odloči:	ali bo status
umetnika ukinila in podpirala mlade umetnike (kar bi se potem lahko imenovalo sociala) na
začetku njihove ustvarjalne poti
ali pa mora iz pravilnika izbrisati
dohodkovni cenzus.«
Ministrstvo igra svojo vlogo zaveznikov kulturnih delavcev jalovo, sicer pa po besedah Jožeta Ostrmana na sestanku, ki so ga imeli na ministrstvu s predstavniki strokovnih društev, ministrstvo ni predstavnik delavcev v kulturi (prav ti pa so zaslužni, da se je ministrstvo sploh obdržalo), temveč je v službi države in kot tako predstavnik vlade. Kdo bo torej krojil usodo kulturnikom? Ministrstvo za finance?
JELKA ŠUTEJ ADAMIČ
S Falstaffom so zaključili edinburški festival
Verdijeva zadnja opera Fal-staff v izvedbi VVelsh National Opera je bil zadnji glasbeni dogodek tritedenske festivalske prireditve v Edinburgu, ki je bila letos po mnenju kritikov izredno uspešna. Operna predstava v režiji nemškega režiserja Petra Ste-ina je v Playhouse theater privabila številno občinstvo. Uspešen je bil po mnenju organizatorjev tudi vzporedni Fringe festival. Prodali so največ vstopnic doslej, predstavilo se je 570 skupin z več kot tisoč predstavami. (Reuter)
Naprej v preteklost
Na dvorišču KUD France .Prešeren bodo nocoj ob 20. uri pripravili likovni dogodek Marka Kovačiča z naslovom Naprej v preteklost. Avtor bo instalacijo kmalu predstavil tudi v Ant-werpnu.
PRVA DAMA VILENICE - Predsednik Društva slovenskih pisateljev Dane Zajc čestita letošnji nagrajenki Libuši Monfkovi. (Foto: Miško Kranjec)
Sklep literarnega srečanja
V soboto se je v jami Vilenica s podelitvijo literarne nagrade Libaši Monikovi sklenilo osmo mednarodno prijateljsko srečanje na Krasu
Petkov literarni večer v Lokvah se je iztekel v obsežnejšo predstavitev nagrajenke, kije Slovenci tako rekoč (še) ne poznamo, kakor pa je bilo razvidno iz njenih besed, je malo znana tudi doma, na Češkem.
Literarno slavo si je Libuša Monfkova torej ustvarila v nemškem jezikovnem prostoru, kjer je v dvajsetih letih, kolikor je tam, prejela že sedem nagrad. Nedvomno gre za zanimiv primer pisateljske dvojezičnosti, ki jih po svetu ni veliko (primerjava s Kafko se seveda vsiljuje sama po sebi). Zgodilo se je nepričakovano in hitro: v nemščini je spregovorila leta 1968, ko je po praških ulicah tekla kri.
Monfkova je svoje vztrajanje pri nemščini razložila z dvema razlogoma. Prvi je dejstvo, da ji nemščina (ki ni njen materni jezik, je pa že prej študirala in tudi
diplomirala iz germanistike)
omogoča večjo razdaljo do jezika, zaradi katere je manj nevarnosti, da bi podlegla jezikovnim klešejem. Drugi razlog je preprosto ta, da ima publiko v Nemčiji, ne pa na Češkem. Tretji, banalni razlog, ki ga je omenila le mimogrede, pa je v tem, da nima v Pragi niti stanovanja. Kljub temu se bo
v Prago nekoč zanesljivo vrnila, vendar pa je tudi omenila, da jo je pomalem strah, kaj bi tam po padcu prejšnjega režima sploh odkrila. Po tistem, kar čutim in kakor čutim, se imam za Čehinjo, je še dejala.
In kaj ji pomeni nagrada, ki jo je prejela v Vilenici. Razlikuje se od vseh drugih, je rekla, ki so pomembne, a so vse vezane na nemški prostor. Ta je prva, ki ima mednarodni pomen.
Tretji, zadnji dan letošnjega mednarodnega pesniškega srečanja na Krasu se je začel z opoldansko literarno matinejo v Štanjelu na Krasu, na kateri so nekateri od nastopajočih tujih gostov poskušali presenetiti organizatorje tudi z bolj ali manj uspešnim branjem svojih pesmi v slovenskem prevodu (in jih je avditorij pesnikov kolegov za njihov trud nagradil z aplavzom). Za izredno osebno prizadet nastop je na dvorišču štanjel-skega gradu poskrbela v Londonu živeča slovenska pesnica Ifigenija Zagoričnik Simonovič, ki je ob novici, da je mednarodno pisateljsko združenje na kongresu v Španiji obsodilo početje srbskih pesnikov, primerjala slikarstvo Adolfa Hitlerja in pesništvo vodje bosanskih Srbov Radovana Karadžiča ter ugotovila, da slednji zaradi svojega siceršnjega početja nima pravice do pesniškega oblikovanja sveta.
Po štanjelski literarni matine-
ji, ki jo je povezoval Sandi Čolnik. je mednarodna žirija kritikov in publicistov podelila priznanje Kristal Vilenice 93 za najboljši prispevek, objavljen v letošnjem festivalskem zborniku.
Po presoji letošnje žirije (sestavljali so jo Michael Scammell iz Združenih držav Amerike, Rajmond Detrez iz Belgije in Enri-co Palandri iz Italije) je vileniški Kristal dobil pisatelj, režiser in igralec Francesco Micieli iz Švice za odlomek iz dela Zapečatena ženska.
V soboto zvečer je bila v jami Vilenica svečana podelitev mednarodne literarne nagrade »prvi dami Vilenice«, pisateljici Libuši Monikovi. S kratkim, pesniško obarvanim nagovorom jo je uvedel predsednik Društva slovenskih pisateljev Dane Zajc in omenil, da je nagrada, ki jo organizatorji podeljujejo v jami, v kateri se v tihi grozljivosti dvigujejo vile, simbol rasti. Nemška avtorica češkega rodu je nagrado namenila bosanskim beguncem v Sloveniji. Na podelitvi, na kateri je bil prisoten tudi češki veleposlanik v Sloveniji, so nastopili še Ervin Fritz, Niko Grafenauer, Matjaž Kocbek, Darko Komac, Andrej Medved, Jože Snoj in Aldo Žerjal, prireditev pa je sklenil nastop vokalne skupine Ave.
F	I. B., P.K.
MICHAEL CLARK V CANKARJEVEM DOMU
Rahlo povezane plesne slike
Moderna mojstrovina Michaela Clarka, uprizorjena v soboto zvečer na velikem odru Gallusove dvorane, jc začela letošnjo sezono predstav v Cankarjevem domu. Odličen britanski plesalec sc je že zelo mlad. star komaj
dvajset let, predstavil javhosti kot koreograf. Ta javnost vznemirja s svojimi izvirnimi stvaritvami že celo desetletje. Je nepredvidljiv in vedno znova zanimiv.
Clarkovi moderni mojstrovini dajejo gonilno moč ritmi Igorja Stravinskega v Posvečenju pomladi. ki jih koreograf vpelje na oder z glasbo Puhlik Imagc Limited in jo prelomi v dva dela s kompozicijo Sev Pistols. Drzno rahlja spoštljivost do glasbe Stravinskega. podobno kot je komponist pred osemdesetimi leti s svojim delom rahljal estetska gledanja svojega časa. Ob tem Clark ohranja osnovno tematiko obnavljanja sveta s kroženjem rojstev, seksualnosti, žrtvovanj in smrti, vsajeno v osrednjo kompozicijo, in na oder prinaša samosvoj gibni prikaz prvinskosti. Clarkov izbor glasbe in koreografski pristop vkljub napisanemu nakazuje koreografovo spoštovanje in celo občudovanje
Vaslava Nižinskega, ki jc prvi koreografiral Posvečenje pomladi. Tudi Nižinski ni samo navduševal gledalcev s svojim izvrstnim plesom, ampak jih jc s svojim koreografskim prelamljanjem s tradicijo celo razburjal Sorodnosti med njima lahko najdemo tudi v hrabrosti uporabljanih kostumov: Nižinski jc svoje oblačilo za predstavo Giscllc leta 1911 moral zamenjati, ker sc jc takratnim gledalcem zdel nedostojen. Clark pa uspeva lepa telesa plesalcev razgaljati bolj kot drugi ustvarjalci predstav.
Clark, odlično klasično izšolan plesalce, odkriva v svoji plesni kompoziciji samosvoj plesni izraz in sc do skrajnosti izogiba posnemanju koreografij na tematiko nenehnega obnavljanja sveta. Starovcrskost in nagonskost vizualizira z izvorom giba iz medenice, z nenavadnimi lomljenji telesnih linij, očarljivo plesno prcdclanostjo stopal plesalcev in z odličnim poudarjanjem težnosti teles. Ob tem izrisuje na odru geometrijsko čistost linij, ki jih scenografija z obračajočimi se zrcali na zadnji steni odra. (ki jo jc ustvaril skupaj z Stcvom Scottom), kostumi po zamisli Lcigh Bowerys, katerih
Odpiranje ventilov za kulturnejše obiskovalce
Klub K4 za novo sezono napoveduje veliko zanimivih koncertov, tematskih večerov, več udobja in pestrejšo izbiro pijač
Klub K4 ponovno odpira ventile in napoveduje novo, programsko še boljšo sezono. Vodja programa v K4 Peter Barbarič je na včerajšnji tiskovni konferenci dejal, da si želijo predvsem pritegniti nekoliko kulturnejše obiskovalce, saj so imeli zavoljo dosedanjih »težakov« težave tako v klubu kot tudi v soseski.
Eden od »ukrepov« bo izdaja članskih izkaznic, ki naj bi v klub K4 privabila čimveč zvestih obiskovalcev. Tako naj bi K4 postal tudi redno zbirališče ljubiteljev različnih glasbenih zvrsti in ne le diskoteka za take in drugačne občasne žure. Po besedah Petra Barbariča pa se bo tudi splačalo imeti člansko izkaznico. Nekoliko so spremenili notranjost, odstranili so nekaj cevi in kupoli nove stole, da bo v njihovem klubu bolj udobno. Zamenjali so tudi gostinca, s prejšnjim pač niso bili zadovoljni. Tako bo v prihodnje ponudba pijač v K4 pestrejša. Imeli bodo kar pet redarjev in celo »revizorja«, ki bo bedel nad njihovim delom, predvsem pa bo pozoren, da jih ne bi »zaneslo«. Tudi redarji se bodo skratka morali obnašati kulturno.
Še k vsebini, ki bo seveda od-
BARNESOVA ZBIRKA V PARIZU
Slike čudaškega zbiratelja
Razstava kakih 7o del francoskih slikarjev iz 19. in 20. stoletja, s katero se te dni ponaša pariški Musee d’Orsay, ne bi upravičila avreole kulturnega hita letošnje pariške jeseni, če ne bi šlo za del nadvse skrivnostne zbirke čudaškega ameriškega zdravnika dr. Alberta Barnesa in za enkratni podvig direktorice Francoise Cachin, saj ji je uspelo izposlovati na ogled umetnine, ki jih sicer ne bo mogoče videti v nobenem evropskem kulturnem hramu.
Fondacija Barnes v philadep- roza in modrega obdobja, okoli
hijskem predmestju Merion že skoraj pol stoletja sodi med najbolj nenavadne zbirke slikarskih del na svetu. Njen ustanovitelj dr. Albert Coombs Barnes je zahvaljujoč svojemu nemškemu partnerju in raziskovalcu Hermannu Hillerju (ta je iznašel kapljice za razkuževanje oči) že leta 1908, ko mu je bilo komaj 36 let, postal dovolj bogat, da se je lahko vdajal svoji strasti - zbiranju umetnin. Nalogo je zaupal slikarju VVilliamu Glackensu, ki naj bi v Parizu nakupil predvsem dela Renoirja. Toda ameriški umetnik se je v francoski prestolnici seznanil tudi s Picassom in Matissom in drugimi, tako da je do leta 1951, ko je dr. Barnes umrl, nastala ena najdragocenejših zasebnih zbirk na svetu, v kateri je 180 Renoirjevih del, 69 najbolj znanih Cezannovih slik, redka dela iz Picassovega
60 Matissovih umetnin, pa dela Gauguina, Van Gogha, Modigli-anija ali Seurata. Dr. Barnes, ki še zdaleč ni bil mecen dobrodušnega značaja, kakršnega bi prisodili zbiralcu umetnin, ni imel le dovolj denarja, da si je omislil ogromno kolekcijo neprecenljive vrednosti, temveč tudi notranji čut za kasneje slavna dela francoskega slikarstva. Čudaški, prepirljivi, samosvoj doktor (ki je - mimogrede - po sodnem procesu spravil s poti Hermanna Hillerja, nesrečnemu iznajditelju očesnih kapljic namreč ni le primanjkovalo denarja za obračun na sodišču, temveč je bil povrh še tujec) se je družil z veličinami tedanjega časa, kot sta bila fizik Albert Einstein ali pred nacizmom pobegli pisatelj Thomas Mann, drugim, recimo ameri-ško-britanskemu pesniku Thomasu Stearnsu Eliotu, franco-
sko-švicarskemu arhitektu in slikarju Le Corbusierju ali izdelovalcu avtomobilov Walterju Chryslerju pa je znal pred nosom zapreti vrata. Barnes je tolikanj preziral likovne kritike, arhitekte in druge, ki so imeli manj debelo čekovno knjižico, zato pa več smisla za umetnine, da jim je kratko in malo prepovedal ogled svoje zbirke. In tudi ko je čudaški zbiralec v začetku petega desetletja umrl, je fondacija Barnes, ustanovljena leta 1924, le po kapljicah spuščala obiskovalce, željne ogleda umetnin. V ogromno Barnesovo domovanje, kjer je v kakih osemdesetih sobanah na voljo bogastvo francoskega slikarstva, nakopičeno še v časih, ko je bila slava mojstrov, kot je prav Cezanne, šele na začetku, sme dnevno le kakih petdeset radovednežev.
In kako je Francoise Cachin uspelo dobiti zbirko, za katero so se zaman potegovale prestižne hiše, kot je londonska Royal
Academy ali muenchenska Kunsthalle? Finance fondacije Barnes so se kljub udobni zapuš-
čini njenega ustanovitelja močno poslabšale, navsezadnje tudi zaradi majhnega števila obiskovalcev. Dohodki od vstopnine, skupaj z naložbami Barnesovega premoženja, ne zadostujejo več za vzdrževanje palače s slikami.
In ko so skrbniki sklenili naročiti še neogibna popravila, je v proračunu zazijala luknja sedmih milijonov dolarjev. Direktor fondacije Richard Glandon, ki je poprijel za vajeti prav v času nakopičenih finančnih težav, je najprej hotel prodati kaka dva ducata platen, nato pa se je odločil za nezaslišano potezo - razstave v tujih muzejih. A tudi pri izbiranju umetniških hramov, ki naj s finančno injekcijo konsolidirajo poslovno trdnost fondacije, so varuhi Barnesove dediščine sledili selektivni filozofiji lastnika zbirke; čast so sklenili nakloniti Ie po enemu muzeju v Evropi, ZDA in v Aziji. Francoise Cachin je s pomočjo dveh bank na mizo položila poltretji milijon dolarjev, kar je zadostovalo, da je Musee d’Orsay skupaj z washingtonsko National Gallery in tokijskim muzejem zahodne umetnosti dobil prestižno razstavo Barnesove zbirke, ki bo odprta do 2. januarja. Nesrečnim tekmecem pa preostane počakati do naslednje finančne suše fondacije čudaškega ameriškega zdravnika.
BOŽO MAŠANOVlC
ločilna pri njihovi želji po spreminjanju obiskovalcev. Ponedeljki ne bodo bistveno drugačni, jazzy, funky in še kaj, tu in tam new age. Torki bodo »živi« - pripravljajo zanimive koncerte etno, folk in jazz glasbenikov. Sredo so poimenovali Cesta 66, ne bo več tako heavy metalno zatežena, ampak se bo slišalo tudi staro rockersko glasbo. Študentske žure obljubljajo ob četrtkih, ki bodo tematsko zelo različni, ob petkih bo še vedno D..I. Aldo, a bo poleg tehna vrtel tudi aktualno rockersko muziko. Sobota ostaja najstnikom, ki so nori na K4, nedelja pa bo še vedno pripadala gayem. Ti bodo uvedli posebne članske izkaznice. V Klubu pa imajo tudi novo »meglo« ter obnovljene stroboskope. Žur se je začel v petek zvečer, prvi koncert pa bo v poletnem gledališču Križank 17. septembra ob 20.30, ko bo nastopil car makedonskih romskih partijev Ferus Mu-stafov.
JELKA ŠUTEJ ADAMIČ
Sodobna družina pogosto ni zdrava, a je ozdravljiva
Celjska Mohorjeva je izdala delo znane psihoterapevtke Elisabeth Lukas Družina in smisel
Dr. Elisabeth Lukas je klinična psihologinja. Na dunajski univerzi je pri znamenitem profesorju Viktorju E. Franklu študirala psihologijo in leta 1971 doktorirala z disertacijo Logote-rapija kot osebnostna teorija. Je tudi ustanoviteljica Južnonem-škega inštituta za logoterapijo in verjetno Franklova najbolj znana učenka. Doslej je objavila vrsto knjig, ki so jih prevedli v enajst jezikov, za svoje prvo delo v slovenščini pa je (ob sodelovanju strokovnjaka za logoterapijo dr. Jožeta Ramovša) predlagala izbor iz njenih prejšnjih del o družini. Predstavitev knjige, ki jo je prevedel Jože Urbanija, je sledila avtoričinemu
ljubljanskemu predavanju oziroma tečaju o osnovah Franklove logoterapije prejšnji četrtek.
I. B.
Spominska plošča na Godešiču
V pismu, ki ga je napisalo občinsko združenje ZB Škofja Loka in je bilo pod gornjim naslovom objavljeno v rubriki Pisma bralcev v Delu. 27. avgusta, je po mnenju sveta KS Godešič napisana cela vrsta neresnic in splošnih obsodb. ki zahtevajo naš odgovor.
Pred približno dvema letoma sc je med vaščani Godešič (nikakor ne na pobudo cerkve, kot piše ZB Škofja Loka) porodila ideja, da bi vsem sovaščanom — žrtvam vojn. ki so padli tako v prvi kot drugi svetovni vojni, postavili skupen spomenik. Razlogi za postavitev takega spominskega znamenja izhajajo iz dejstva, da žrtve prve svetovne vojne do sedaj v vasi sploh še niso imele nobenega znamenja, več kot polovica žrtev druge svetovne vojne pa tudi ne, saj je razumljivo, da niso zabeležene na spomeniku padlim v NOB, ki že stoji sredi naše vasi. Na vasi
oz. v svetu KS jc po demokratičnih spremembah v naši državi začelo prevladovati mnenje, da jc po več kot štiridesetih letih čas,
da javno zaznamujemo spomin
na vse žrtve obeh vojn.
Vaščane so k postavitvi skupnega spomenika vodili zgolj in
samo človekoljubni in humani, ne pa politični cilji, kot v pismu trdi ZB Škofja Loka. Z idejo, da bi bila na enem spomeniku zapisana imena vseh žrtev — naših sovaščanov (ne občanov, kot pravi ZB), smo vaščani Godešiča hoteli pokazati, da so bile vse žrtve naši očetje, matere, bratje, sestre in ne nazadnje naši sovaščani, ne glede na to kje, kdaj in na kateri strani so umirali oz. umrli. S tem dejanjem smo hoteli doseči tudi simbolično spravo tako med mrtvimi kot med živimi, saj se zavedamo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežemo razvoj naše vasi in naše mlade države. Lahko trdimo, da smo bili pred dvema letoma med prvimi v Sloveniji, ki so razmišljali o postavitvi takega spomenika. Pri tej ideji se nismo spuščali v nikakršne obsodbe ali »rehabilitacije kolaboracije in izdajstva«, kot trdi ZB, saj sc strinjamo, da naj o teh stvareh spregovorijo zgodovinarji. Tc misli potrjujejo tudi besede govornikov ob svečanem odkritju oz. blagoslovitvi spomenika,
ki je bilo v nedeljo, 27. junija, in ki jih lahko preberete v vaškem glasilu Dobravc, veliki srpan
1993.
Postavitev skupnega spomenika jc podprla večina vaščanov, kar dokazuje tudi dejstvo, da je preko HO odstotkov družin v vasi
prispevalo sredstva za njegovo postavitev. Ideji o postavitvi pa je vse od začetka nasprotovalo nekaj posameznikov iz vrst ZB Godešič, ki so močno oporo dobili pri občinskem združenju ZB Škofja Loka oz. njegovem predsedniku g. Gabru. To nasprotovanje je šlo tako daleč, da je dvanajst sorodnikov žrtev napisalo izjavo, da ne dovolijo objave imen svojih sorodnikov — padlih v drugi svetovni vojni — na skupnem spomeniku. Pri tem moramo povedati, da v posameznih primerih to niso bili edini živeči sorodniki žrtev, saj je na primer eden od bratov napisal izjavo, drugi pa je zagovarjal stališče, naj bratovo ime uvrstijo na spominsko znamenje.
Svet KS je s krajevno organizacijo ZB navezal dialog in poskušal doseči »dogovor vseh krajanov, predvsem prizadetih«, vendar smo naleteli na gluha ušesa, saj so b' 'ir' trmasto vztrajali pri svojer\ tališču. Vodstvo KS sc je znašlo pred dilemo, ali naj postavi tak spomenik, kot ga postavljajo danes v mnogih slovenskih vaseh in na katerih so zapisana imena samo ene strani, ali naj začetno idejo o skupnem sporne-niku izpelje do konca. Pri tem smo za nasvet povprašali na mnogih instancah, od odbora za varstvo človekovih pravic do republiškega javnega tožilca, saj so
borci med drugim grozili tudi
s tožbo. Prevladalo je mnenje, da
moramo postaviti skupno zname-
nje, saj naj rodovi za nami vedo, koliko je bilo resnično žrtev vojn z Godešiča.
Bolj ko smo se bližali dnevu svečanega odkritja spomenika, bolj ostre so bile grožnje. Med drugim smo prejeli grozilno pismo z grožnjo s strelom v glavo, dan po svečanem odkritju pa smo prejeli tudi pismo, da bo cerkev, kjer je postavljeno spominsko znamenje, zaminirana (pošiljatelj očitno ni računal, da je bil v petek, 25. junija, državni praznik in da pošta ta dan ni delala). Vsem tem grožnjam pa se nismo pustili ustrahovati in smo spominsko znamenje ob prisotnosti velikega števila vaščanov in ljudi od drugod v nedeljo, 27. junija 1993. svečano odkrili in blagoslovili.
V pismu borci v veliki meri napadajo Cerkev kot domnevno pobudnico postavitve spominskega znamenja. Svojo domnevo verjetno gradijo tudi na dejstvu, ker spominsko znamenje stoji na zidu pred vhodom v vaško cerkev (ne farno, kot so napačno zapisali borci, ampak podružnično, saj je farna cerkev v Retečah). Ko smo na vasi razmišljali, na kakšen način bi postavili znamenje, smo se zavestno odločili, da v vasi ne bomo postavljali še enega monumentalnega spomenika (v
vasi namreč pred trgovino v centru vasi že stoji velik spomenik padlim v NOB), ampak da se bomo žrtev spomnili samo s spominsko ploščo. Ko se je pred
dvema letoma porajala ideja
o postavitvi znamenja, smo ravno prenavljali fasado na cerkvi in spontano je prišlo do ideje, da bi bilo to mesto najbolj primerno, saj je cerkev v starem vaškem jedru. Poleg tega je večina žrtev, padlih v prvi in drugi svetovni vojni, bila kristjanov, pa tudi druge, za katere borci danes trdijo, da so bili ateisti, so bili krščeni. Za odobritev lokacije spominskega znamenja smo dobili soglasje Nadškofijskega ordinariata v Ljubljani in Zavoda za spomeniško varstvo. Na tej podlagi torej ne moremo sklepati, da je bila Cerkev eden od pobudnikov za postavitev znamenja in ni imela pri tem nobenih političnih ciljev oz. ambicij, kot v pismu tendenciozno razpreda občinsko združenje ZB Škofja Loka.
S tem odgovorom želimo končati večmesečno javno polemiko o postavitvi spominskega znamenja žrtvam obeh vojn na Godešiču. saj menimo, da se naša prizadevanja in energija, kot tudi prizadevanja in energija ZB Škofja Loka in Godešič, morajo usmeriti v druga, pomembnejša dela in dejanja, ki bodo prispevala k izboljšanju naše prihodnosti.
SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI GODEŠIČ, Škofja Loka
Kdor je pomagal
Bosni, ni zločinec
Ko sem nemočen opazoval
grozote, ki so sc dogajale v Bos-
ni, in mlačen odziv tako imenovane mednarodne skupnosti, sem si želel, da bi se našel kdo, ki bi učinkovito zavri srbsko agresijo. Zato sem prepoved prodaje orožja sam pri sebi obsojal kot
—	z vidika naravne pravice bosenskih Muslimanov do obrambe
-	krivičen in nesmiseln, če ne celo zlohoten ukrep, ki je škodil žrtvi in koristil agresorju. Sram me je bilo, ko sem gledal, kako hitro so se tudi med nami naselili ravnodušje do tragedije v Bosni, kramarska sebičnost in petolizni-štvo do zahodnjakov, čeprav so do obisti razkrili svojo moralno in politično bedo in neverjetno nedoraslost, ko so se pustih' voditi za nos beograjskim gangsterjem. Kot sem ponosen na tiste, ki so tudi z orožjem izborili in kasneje, ko je že veljal embargo, zavarovali slovensko neodvisnost, odobravam zato tudi ravnanje tistega med nami. kdor koli je bil, ki si je drznil, kot domnevam in upam, ne da bi ga pri tem vodilo koristoljubje, prekršiti moralno sporno ne nerazumno mednarodno prepoved in je z orožjem pomagal Bosni. Noben zločinec ni: storil je v okviru možnega to. kar bi morale v vsečjem obsegu in mnogo bolj udarno storiti velesile. Tisti pa. ki mu to očita, ne ravna kot državnik, kaj šele kot — legenda.
BLAŽ MESEC, Perčeva 16,
Ljubljana
Odprto pismo Z-ESS
Predsednik in sekretar Zele-nih-Ekoioškosocialne stranke Peter Tancig in Božo Flajšman v odprtem pismu uredniku informativnega programa TV Ladu Ambrožiču in novinarju Vladimirju Vodušku (Delo, 1. septembra) očitata pristranskost. Na vprašanje, zakaj stranke ne vabita v politične oddaje (žarišča, omizja___). sta novinarja odgo-
vorila, da po njunem status ZESS ni rešen in se ne ve, katera stranka je parlamentarna. Zeleni Slovenije ali Zeleni-Ekološkoso-cialna stranka.
Podpisnika v pismu sprašujeta, ali je vzrok za to navidezno dilemo dejstvo, da je Vane Gošnik (predsednik Zelenih Slovenije) še vedno član sveta RTV, ali ie morda odgovorni urednik politično bolj naklonjen ZS kot ZESS in zato podpira Vaneta Gošnika.
Menim, da bi o tovrstni podpori težko govorili glede na to, da tudi Zeleni Slovenije v televizijskih političnih oddajah ne nastopamo. Morda pa sta novinarja tudi nam nenaklonjena.
Po mojem mnenju pa si znana slovenska razumnika res nista na jasnem, katera od obeh zelenih strank je v resnici parlamentarna. Tista, ki je prišla v parlament po volji volivcev ali ona, ki so ji
parlamentarnost zagotovile državne službe. Tem očitno bolj ustreza, če je v parlamentu Z-ESS namesto ZS.
Franco Juri članek Zbeganost zmernih (Delo, 28. avgusta) npr. konča takole: »Končno pa je za stabilizacijo razmer potrebna tudi odgovornost socialno-ekolo-ške parlamentarne skupine. Čas je, da se koaliciji pridruži aktivno, saj razmere ne dopuščajo več »nekompromitirajoče« odsotnosti stranke, ki se sklicuje na civilno družbeno pobudo. V igri je nekaj več kot samo vladna koalicija.« Vodilnim Z-ESS torej nekdanji kolegi ponujajo roko in jih vabijo k sebi, potem ko se pred nekaj leti zanje niso kaj prida menili. V spremenjenih razmerah pa jim utegnejo koristiti.
To, kar navajata pisca odprtega pisma, je res. Novi poslovnik državnega zbora je samoprcime-novanje poslancev ZS v poslance Z-ESŠ legitimiral. Prav tako so službe državnega zbora ves denar, ki je bil v skladu z volilnimi rezultati dodeljen Zelenim Slovenije, preusmeril k Z-ESS. Takšna so dejstva, pa če se člani ZS in naši volivci lahko sprijaznimo z njimi ali ne.
Najpomembnejšega pa Z-ESS nima. Kljub intenzivnemu snubljenju se jim je pridružilo zelo malo lokalnih in območnih odborov ZS. Nekateri so se osamosvojili. večina pa je še vedno v sestavi Zelenih Slovenije. Če kdo
trdi drugače, ga prosim, da objavi seznam odborov, ki so pristopili k novi stranki. Prav lokalni odbori pa so s svojo veliko zagnanostjo dosegli uspeh, ki je Zele-
barvc razpolavljajo telesa po različnih linijah, in precizno /učno oblikovanje Charlesa Atlasa, izpopolnjujejo v dinamičnosti Ob napisanih vrednostih predstave pa ta pušča vtis. da je sestavljena
iz. slik. ki so med seboj zelo rahlo vsebinsko povezane.
Britanski koreograf jc prostoren oder Gallusove dvorane izpopolnjeval samo s šestimi nastopajočimi. med katerimi jc pel izvrstnih plesalcev. Pokazal je. da jc mogoče številčnost nastopajočih nadomestiti z intenzivnostjo plesnega gibanja posameznikov. Verjetno prav zato pa jc imela predstava dva dolga, napovedana odmora, ki sla zlomila koncentracijo gledalcev
Michael Clark jc med tistimi redkimi koreografi, ki sam tudi izvrstno pleše v lastnih koreografijah. Od moških jc v skupini še Toni Sapsfnrd, star komaj sedemnajst let. ki se po izdelanosti vsakega posameznega giba in preciznosti močno približuje koreografu. Ob Deborah Jones, izvrstni v plesu poželenja in Vivi-anne \Yoor1, nepozabni v plesu žrtvovanja, nastopa v skupinah dveh ali treh njima enakovredna Tommr Arjona. Bcs.sie Clark pa s prisotnostjo na miru dopolnjuje vsebino predstave.
Predstavo Moderna mojstrovino Michaela Clarka jc v Ljubljani omogočil Britanski svet. Predstava jc vznemirljiva, izkazuje ustvarjalnost in samobitnost koreografa. njegovo svojevrstno izkazovanje spoštovanja plesne zgodovine in odlično strokovno usposobljenost nastopajočih. Za navdušenje nad njo ji manjkajo vidni povodi in vzvodi za čustvena stanja, ki jih vizualizirajo plesalci. Vsekakor jc to ansambel, ki si ga je vredno ogledati.
ANDREJA TAUBER
Zakaj naj bi bila vsega kriva Marjana Deržaj?
Vitrum, podjetje za trženje in založništvo, trži revijo v angleščini Slovenian business report in revijo Flaneur, namenjeno turizmu in prostemu času. ki naj bi tuje turiste pripeljala celo tja, kamor ne pridejo niti domači obiskovalci. Letos so začeli izdajati tudi knjige. Kot prvega so izdali roman Emila Filipčiča z naslovom Dobri robotek, po
avtorjevih besedah dobro in kratko knjigo o ljubezni in človeštvu nasploh, potem poljudnoznanstveno fotomonografijo o človeški ribici Proteus - skrivnostni vladar k raške teme, na večerni predstavitvi založbinih izdaj, ki je bila v četrtek v ljubljanskem klubu Penati, pa so predstavili še najnovejšo knjigo Milana Kleča, v kateri sta objavljeni dve besedili - Vsega jc kriva Marjana Deržaj in Nevarni Rick. Milan Kleč je bil ob predstavitvi svoje nove knjige na moč redkobeseden in je omenil le to, da sta besedili pač nekaj od tistega, kar se je bil odločil napisati, o vsem pa da bo treba še razmišljati. Prvo besedilo je bilo v malce drugačni obliki kot komedija v režiji Dušana Mlakarja v lanskoletni sezoni na sporedu Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta.	I. B.
Ribniške cerkvene umetnine
V galeriji v Miklovi hiši v Ribnici so razstavljene umetnine iz cerkva ribniške župnije. »Razstavljeni izbor obsega najkakovostnejša premična umetniška dela, ki so krasila ribniško župno cerkev in njene podružnice. Že to, kar se je ohranilo iz petih stoletij in pol, do kamor časovno segajo eksponati, je neprecenljive vrednosti in priča, da so bili ti kraji nekoč izredno bogati z umetnostnimi spomeniki«, je ocenil razstavo dr.Jure Mikuž, ki jo je tudi odprl. Ribniškim kulturnikom je pri razstavi pomagala ljubljanska Narodna galerija in
ribniški dekan Maks Ipavec.
M. D.
nim Slovenije zagotovil 5 sedežev v parlamentu in temu ustrezna finančna sredstva za delovanje stranke. Stranke, ki zdaj zaradi omenjenih dejstev komaj še funkcionira. Njene finančne izdatke (najemnina pisarne v Ljubljani, telefon, pošta, stroški poti za predsednika iz Velenja in sekretarja iz Maribora — tega sicer plačuje štajerski območni odbor. . .) krijejo lokalni odbori.
Tako vzdržujemo medsebojno povezavo in drug drugega informiramo o lokalnih dejavnostih. Vseslovenskih ekoloških problemov pa se pri najboljši volji ne moremo lotevati. Zaenkrat tudi nimamo nobenih možnosti, da bi na državni ravni zastopali interese državljanov nasproti dvomljivim odločitvam državnih organov. Ti pa se vedno pogosteje odločajo za cenejše in lagodnejše variante reševanja ekoloških problemov, četudi so strokovno in moralno vse prej kot neoporečne. Mimogrede, proti takim odločitvam smo slišali še zelo malo besed iz ust poslancev, ki v parlamentu menda zastopajo zeleno paradigmo.
Ker člani Zelenih-ekološko socialne stranke niso pričakovali tako majhne podpore kolegov iz zaledja, so zdaj tudi oni v zadregi. Zato so njihova prizadevanja.
da bi bodoče volivce opozarjali nase preko neodvisnih medijev, povsem razumljiva.
MARINKA DRAKSLER,
Rudarska 34,
Kisovec
i.
*

Ponedeljek, 13. septembra 1993

iatosma - yaNTMrvosTi - razvedrilo
5=


DELO ★ stran 7
VARNOST SE IZBOLJŠUJE (3)
Med kršitelji reda in miru polovica vinjenih
Tretjina prekrškarjev zoper JRM je nezaposlenih in »starih znancev« policije - Vse več nasilja in žaljenja policistov - Zoper policiste 340 pritožb, 7 suspendiranih
IJCIIU JANA, 12. septembra - Več kršitev javnega reda in miru, slabša prometna varnost, problemi na področju mejnih zadev in tujcev - to so značilnosti sedemmesečne policijske inventure. V tem obdobju so policisti obravnali prek 32 tisoč vseh kršitev ali za tretjino več kot v enakem obdobju lani. Porast tovrstne problematike je značilen za vsa območja uprav za notranje zadeve, malo manjši na območju slovenjegraške in največji na območju krške in koprske UNZ.
Oblike kršitev javnega reda in miru so enake kol v preteklosti.
Tilko je šc zmeraj največ prepiranja. kričanja in pijančevanja.
V porastu pa so nasilne oblike
drznega vedenja in žaljenja poli-
čistoč Značilnosti naših kršite-
Ijev javnega reda in miru. so po
besedah Petra Solarja, poveljnika slovenske uniformirane pobrije. v tem. da sta med njimi kar dve tretjini moških, starih nad 30 let. ki so v več kot polovici primerov vinjeni in dobra tretjina med njimi, večinoma so brez zaposlitve, je povratnikov. Med kršitelji je tudi kar 20 odstotkov tujcev, pretežno z območja bivše Jugoslavije. Med kršitelji javnega reda tn miru je domala sedem odstotkov mladoletnikov, njihovo število pa iz leta v leto narašča.
Vendar po mnenju Petra Solarja ne gre za klasično strukturo kršiteljev javnega reda in miru. ki bi nas morala za zdaj pretirano skrbeli. Po njegovem so bolj moteči starejši, ki bi morali biti bolj resni. Ob tem se je dotaknil tudi množičnih kršitev, ki so značilne za razne športne in druge prireditve, v povprečju pa je na njih sodelovalo od 80 do 200 kršiteljev. Predvsem dobri organizaciji policije, razen v dveh primerih množične kršitve v Trebnjem in Portorožu, gre zasluga. da ni prišlo do kršitev z večjimi razsežnostmi in posledicami.
Peter Solar pravi, da bo policija vztrajala, da bodo morali organizatorji oziroma prireditelji takšnih in drugačnih množičnih prireditev sami poskrbeti za varnost. da na njih ne bi prihajalo do kršitev javnega reda in miru. Ob tem ne gre spregledati tudj številnih protestov, organiziranih zaradi različnih političnih, socialnih ali komunalnih problemov ki so precej zaposlili policiste. \endar so minili brez hujših posle‘dic za varnost ljudi in njihovega premoženja. Policisti so poslali sodnikom za prekrške domala 20 tisoč prijav, kar je za tretjino več kot v enakem lan-
skem obdobju. Zaradi bojazni, da bi posamezniki nadaljevali
s kršitvami, so morah policisti
ob polletju pridržati kar 1195
ljudi, medtem ko so 422 kršiteljev takoj izročili sodnikom za prekrške.
Prometna varnost je bila po številu mrtvih in ranjenih slabša kot v enakem lanskem obdobju. V sedmih mesecih se je na slovenskih cestah smrtno ponesrečilo 256 ljudi, medtem ko jih se
• Po podatkih urada za pritožbe pri MNZ so v letošnjih sedmih mesecih obravnavali kar 340 pritožb, od katerih jih je 80 bilo upravičenih. Število pritožb proti policistom se povečuje, medtem ko naj bi bile v porastu tudi neupravičene pritožbe. Med 28 pritožbami zaradi kaznovanja na kraju prekrška jih je bito le osem upravičenih, pravi Peter Solar. Policijo, kot pravi, zanimajo vse pritožbe, saj jih lahko le tako odpravljajo. V podkrepitev tem trditvam je naštel nekaj disciplinskih ukrepov. Tako so v 64 disciplinskih postopkih izrekli 14 javnih opominov, 13 policistov so denarno kaznovali, dvanajstim je pogojno prenehalo delovno razmerje, šestnajstim je prenehalo delovno razmerje, devet policistov pa so suspendirali —
je 4212 huje in laže ranilo. Kot zatrjuje Peter Solar, se je največ nesreč zgodilo na magistralnih cestah in pravih avtocestah. Glavni vzroki za številne nesreče so hitrost, neupoštevanje prednosti. nepravilna stran vožnje in alkohol, ki čedalje bolj sili na vrh »lestvice« vzrokov za hude cestne tragedije. Zaradi hudih prometnih kršitev so policisti ob polletju prijavili sodnikom za prekrške več kot 82 tisoč kršiteljev.
Več kot 200 tisoč ljudi (38 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju) so kaznovali na kraju prekrška. Polovico prehitrih voznikov so kaznovali že na kraju, medtem ko so jih več kot
26 tisoč prijavili sodnikom za prekrške. Njim sc je pridružilo šc več kot 13 tisoč vinjenih voznikov. Peter Solar je ob teh represivnih ukrepih prepričan, da so z jimi dosegli zgornjo mejo in da bi bilo vsakršno naprezanje za njihovo povečanje brez pomena in pravega učinka. Obenem pa bodo policisti usmerili svoje delo proti stalnim kršiteljem oziroma povzročiteljem najhujših prometnih nesreč. Policija pri tem opozarja, da več, kot je
v njeni moči. pač ne zmore, zato
je širša družbena pomoč še kako
potrebna.
Promet čez naše meje se je
v sedmih mesecih letos v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za tretjino. Čez naše mejne prehode je v tem času potovalo v obe smeri več kot 95 milijonov potnikov. Mejni policisti so obravnavali tudi precej
ilegalnih prehodov, še zlasti na južni meji in na meji z Madžarsko. Pri tem so ugotovili, da ilegalcem, bolj kot v preteklosti, pomagajo i ’Z mejo slovenski državljani in to kar v 40 odstotkih primerov. Ilegalcem, ki »prihajajo« k nam. pa pomagajo tudi državljani BiH in Hrvaške.
Kar za trikrat je naša policija povečala število zavrnjenih tujcev, odkrili so več ponarejenih ali kako predrugačenih in neveljavnih potnih listin. Obravnavali so tudi več mejnih incidentov, zvečine na meji s Hrvaško. Obenem pa so nam. kot pravi Peter Solar, tuji varnostni organi vrnili za polovico manj tujcev, ki naj bi iz naše države ilegalno odšli v tujino. .ŽARKO HOJNIK
Pogrebi
ŽALE: Na ljubljanskih Žalah bodo v ponedeljek. 13. septembra. pokopali 52-letno varuhinjo Vesno Trampuž (ob 9. uri), 66-letno upokojenko Marijo Kavaš (ob 10. uri). 85-letno upokojenko Albino Perdan (ob 11. uri), 66-letnega upokojenca Antona Hočevarja (ob 15. uri) in 81-letno upokojenko Marijo Miklavčič (ob 16. uri).
DRAVLJE: Na pokopališču v Dravljah bodo ob 13. uri na zadnjo pot pospremili 81-letno upokojenko Vido Pavec.
VIC: Na viškem pokopališču bodo ob 14. uri pokopali 69-let-nega upokojenca Antona Galiča. (Š. M.)
Na pivskem polju nič novega, bi lahko rekli. Mirno je, kot zatišje pred nevihto. Vreme je primerno za vse vrste pijač, vendar kar ni prave žeje. Redki pivci se zbirajo na vrtovih, redkejši za šanki. na Vinskem sejmu jih je bilo le za šopek. Nikjer vpitja, nikjer kakšnih ostrih sporov in pretepov. Čeprav so lokali oziroma šanki odprti pozno v noč. tudi v mesečini ni nič bolj živahno. Oni dan je neki gospod padel in se ranil po glavi, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. Se ta se je zgolj nesrečno spotaknil in ni šlo za »nezgodo pri delu«. Pivci z ne-mešanimi občutki komentirajo zahteve po integraciji južnih beguncev, prav tako že kar šaljiva pogajanja južnih vodij o prekinitvi vojne. Resneje pa se pripravljajo na obetavno jesen. Menijo, da bodo lepi dnevi še prišli in da čas najlepših dopustov šele prihaja. In menda kvaliteta vina kljub suši ni trpela, kar pa pomeni še veliko dogodkov. Spijejo še rundo, dve, pa se lotijo nogometa in tako naprej.
» Na Vrhniki, v klubu Leskovec je okoli 3. ure Simon H. rogovilil ter se pričkal s Francom K. in Stanetom T. Potem je pristopil k Stanetu in ga treščil po levi arkadi, nakar sta ga Stane in Franc družno pretepla, da so ga odpeljali k zdravniku. Prijavili so vse tri.
<t V okolici Logatca sta Polde G. in Gabrijel A. pila pri sosedu. Kramljali so in sprla sta se. Proti domu je okrog 23. ure prišel Polde, se skril v grmovju in počakal Gabrijela. Ko jo
je ta primahal mimo. ga je Polde presenetil
z gromkim udarcem z lato po glavi. Nudili so mu prvo pomoč, ko pa se je še dvakrat onesvestil. so Gabrijela odpeljali v Klinični center. Polde je zavrl potek preiskave, ker se je doma zaklenil in ni hotel odpreti.
•	Blizu polnoči so v Logatcu v lokalu Gonzales staknili glave Robert P., Mitja S. in lastnik lokala. Skušah so razsvetliti neke stare račune, v igri naj bi bilo 1000 DEM. Debata je prerasla v spor in Robert je tako vzkipel, da je zagrabil kladivo ter z njim treščil po šanku, da seje razbilo več kozarcev in pepelnikov. Policisti so jih pomirili in razposlali vsakega na svoj dom.
•	Na policijsko postajo v Medvodah so prišli užaljeni Jože J., Bogdan P. in Katarina J. Močna možakarja sta potarnala, da sta bila v klubu Sava, pa je prišel neka reva Zlatan O. in oba brez zveze pretepel. Korenjaka sta kriminalno vedenje tudi dokazala — Jože je imel počeno spodnjo ustno in polomljena dva zoba, Bogo pa podpluto arkado. Primer so zabeležili.
m V Preserju je prišel domov hud Marjan D. Z žensko se je sprl zaradi denarja, med prerivanjem, med katerim je sinu uspelo pobegniti iz stanovanja, je Marjan treščil ženo po nosu, da je močno zakrvavela. Tudi pred policisti je jezni možak zatrdil, da bo ženo ubil. Njo so odpeljali k zdravniku, Marjana, starega znanca, nasilneža in razgrajača, pa so do iztrez-
nitve zaklenili.	M. S.
Pravočasno zatrli požar v kleti
domžalske pošte
DOMŽALE, 12. septembra - Danes, nekaj minut pred pol četrto uro zjutraj, sc jc v domžalskem centru požarne varnosti oglasil avtomatski javljalnik požara, vezan v domžalski pošti.
Gasilci so takoj pohiteli tja, hkrati pa so obvestili tudi zaposlene na pošti in prostovoljne gasilec ter ljubljansko poklicno gasilsko brigado. Že takoj na začetku gašenja se je izkazalo, da je ogenj izbruhnil v kletnih prostorih zgradbe, potem pa sc je dim po kabelskih jaških širil v zgornja nadstropja.
S težavo so sc prebili skozi zadimljene hodnike v klet. med drugim jim je pot zaprlo tudi več kovinskih vrat, ki so jih morali vlomiti. V prostoru, kjer je zagorelo, jc ogenj uničil armaturno ploščo in vse
fluorescenčne svetilke.
Kot so nam še sporočili iz centra požarne varnosti, je bilo težko gasiti. kajti pri gorenju oziroma tlenju najrazličnejše plastike je nastalo veliko dima. pa tudi strupenih plinov. Kljub vsemu so ogenj pravočasno zatrli, tako da po prvih ocenah, škode ni veliko. Zakaj jc zagorelo, bo ugotovila preiskovalna komisija.
R.K.
Golfa odbilo s ceste na travnik
Smrtna nesreča med Ljubljano in Ivančno Gorico - Tudi vlačilca je po čelnem trčenju zaneslo s ceste
UUBIJANA, 12. septembra - Spodnja Draga, kraj ob magistralni cesti Ljubljana —Ivančna Gorica, je bil v petek okrog pol enajstih zvečer prizorišče hude prometne nesreče. V njej je umrl voznik osebnega avtomobila, 35-letni nemški državljan Nikola Dmdelič iz Freiburga. Nastalo je tudi za 1,4 milijona tolarjev škode
Dmdelič se je z osebnim avtomobilom znamke golf vozil proti Ivančni Gorici in v prej omenjenem kraju v blagem desnem in preglednem ovinku prehiteval do zdaj še neznani tovornjak. Ko je bil vzporedno z njim, mu jc nasproti s tovornjakom vlačilcem. znamke fiat, pripeljal 22-
letni Dario Kiaut, zasebni avtoprevoznik iz Nove Gorice. Prišlo je do silovitega čelnega trčenja, saj voznika pred nesreča sploh nista imela toliko časa, da bi lahko zavirala.
Drndeličevega golfa je odbilo nazaj in po skoraj tridesetih metrih drsenja po cesti in travnem nasipu je avtomobil obstal na travniku. Voznik tovornjaka pa po več kot 31 metrih vožnje po cesti in 42 metrih po travnem
nasipu težkega vozila ni mogel več obvladovati, tako da je zapeljal s ceste in se potem prevrnil na desni bok.
Nikola Dmdelič je pri trčenju dobil tako hude telesne poškodbe, da je umrl na kraju nesreče, Dariu Klautu pa se ni nič zgodilo.	JP-
S tovornjakom podrl kolesarko
MURSKA SOBOTA, 12. septem-bra — Včeraj popoldan je 51-letni Janez Poli iz Vadarccv med vožnjo skozi Poznanovce v križišču za Prosečko vas s tovornjakom zbil 67-lctno kolesarko Terezijo Lovenjak iz Poznanovce. Kolesarka, ki ji je voznik tovornjaka izsilil prednost v križišču, je bila v nesreči hudo poškodovana in jo zdravijo v soboški bolnišnici. (I. G.)
Zabodel sina in pretepel ženo
LJUTOMER. 12. septembra -
V soboto nekaj pred polnočjo so ljutomerski policisti odpeljali na iztrezni-tev 61-letnega R. J. iz Radoslavcev. ki se je najprej na pikniku napil, nato pa doma pretepel ženo in sina zabodel v obe roki Policisti bodo nasilneža prijavili sodniku za prekrške, napisali pa mu bodo tudi kazensko ovadbo kot napotnico k javnemu tožilcu. (I. G.)
S ceste v drevo
CELJE, 12. septembra — Včeraj ob 15.40 se je v Ostrožnem zgodila nesreča. v kateri sta se hudo ranila voznik in sopotnik. Po lokalni cesti se je z osebnim avtom peljal 23-letni Robert Temnik iz Polž.
Ko je vozil skozi blagi levi ovinek, ga je začelo zanašati. Zapeljal je v levo preko ceste in potem v bližini hiše Cesta na Ostrožno 139 treščil v drevo. Voznik in sopotnik, 17-letni Ivan P. iz Braslovč, sta se pri tem hudo ranila, in so ju odpeljali v celjsko bolnišnico. (Mi. K.)
Izsiljeval prednost
NOVA GORICA, 12. septembra — V soboto popoldne je voznik golfa, 49-letni Tržačan Mario F., med vožnjo skozi Novo Gorico v Lavričevo ulico zapeljal v trenutku, ko je z leve strani po prednosti ulici z avtom pripeljal 29-fetni Branko S. iz Nove Gorice. V trčenju voznikoma ni bilo nič, poškodovali pa sta se sopotnici v Brankovem avtu, 27 letna Dajana Š. in nekajmesečna Monika Š.. ki sta dobili pomoč v novogoriškem zdravstvenem domu. (J. P.)
Kolesarka zavila pred avto
LOKVE, 12. septembra - V naselju Grgar pri Lokvah je v soboto, okrog pol osmih zvečer, voznik osebnega avta, 46-letni Davorin Ž iz Nove Gorice, zbil devetletno kolesarko Urško Š. iz Nove Gorice. Urška je z gorskim kolesom vozila ob desnem robu ceste, za njo pa avtomobilist.
V	naselju je kolesarko pri zavijanju v levo zaradi prevelike hitrosti in mokre ceste zaneslo in avto jo je zadel v nogo, čeprav je voznik močno zaviral. Urška je bila hudo poškodovana in so jo odpeljali v šempetrsko bolnišnico. (J. P.)
V	avtomobil po športno opremo
MURSKA SOBOTA, 12. septembra - V petek med poldeseto in enajste uro zvečer je neznanec v Slovenski ulici v Murski Soboto vlomil v osebni avto in iz njega odnesel športno torbo in drugo športno opremo. Lastnika avta Franca P. iz Murske Sobote je oškodoval za približno 20 tisoč tolarjev. (I. G.)
Mokra cesta
ŠEMPETER, _ .12. s eptembra - Med vožnjo od Šempetru proti Vrtojbi je v soboto zvečer voznik forda escctra, 19-letni Robert F. iz Vrtojbe, na ravnem delu ceste v naselju Šempeter pri Novi Gorici zbil 25-letnega Beširja E., državljana Makedonije, doma iz Labuništa. Bešir je ria cesto
stopil v trenutku, ko je mimo pripeljal avtomobilist. Zaradi neprimerne hitrosti na mokri cesti Robert F. forda ni mogel pravočasno ustaviti. Ranjenega pešca so odpeljali v šempetrsko bolnišnico. (J. P.)
Sopotnik umrl v bolnišnici -
MURSKA SOBOTA. 12. septem-bra - V soboto ob petih zjutraj je voznik tovornjaka Manuel Casado Benitez iz ŠpanijeVned vožnjo iz Murske Sobote proti dolgovaškemu mejnemu prehodu med Moravskimi Toplicami in Tešanovci, zapeljal na desno bankino in nato v obcestni jarek, kjer je trčil v betonski propust. V nesreči se je bil hudo poškodoval sopotnik Jože Barron Lacambra, prav tako iz Španije, ki je v soboto zvečer v soboški bolnišnici umrl. (I. G.)
Prehitro v ovinek
SLOVENJ GRADEC, 12. septembra — V petek zjutraj se je v naselju Sele na cesti Slovenj Gradec — Ravne zgodila prometna nesreča. Voznik osebnega avta, 38-letni državljan BiH Gojko Gajič iz Zvornika (začasno stanuje v Robin Dvoru pri Dravogradu), je zaradi prevelike hitrosti v desnem preglednem ovinku zapeljal s ceste. Vozilo je pristalo v obcestnem jarku, na strehi. Vozniku se ni zgodilo nič, poškodovala pa sta se njegova sopotnika. Šestnajstletni Vlado V. je bil hudo ranjen, njegova triintridesetletna mati Ljubica V. (oba sta z Raven na Koroškem) pa lažje. (J.P.)
NOVO MESTO, 12. septembra - Minule dni so bili na Dolenjskem precej aktivni »avtomobilski tatovi«. Tisti »ta pravi«, še bolj pa oni, ki jih zanima »le« vsebina, kakšna luč ali kaj podobnega.
Tako je nepridiprav izkoristil trenutek, ko je Ana R. iz Novega mesta zapustila svoj avto. Za kratek čas ga je parkirala pred pokopališčem v Šmihelu, ko pa se je vrnila, je opazila, da je izginila torbica z denarjem in dokumenti. Lastnica ima za 30 tisočakov škode. Ponoči je vlomilec šaril po avtu, ki ga je A. Z. pustil v Ulici Marjana Kozine v Novem mestu. Odnesel je za 15 tisočakov hrvaških dinarjev. V tej ulici se je neznanec lotil še enega avta in odmontiral radiokasetofon, vreden 35 tisoč tolarjev. S kombija, ki je stal na Cankarjevi v Črnomlju, je tat odmontiral prednje luči. Iz avta, ki je stal na Otočcu, je izginila ženska torbica, v kateri je imela M. Š. iz Dobrave dokumente. Vlomilec ji je naredil zal2 tisoč tolarjev škode.
Ni se pa posrečilo 20-letnemu B. A. z Grmade. Mladenič je namreč osumljen, da je z avta na Cesti Gubčeve brigade v Trebnjem, odmontiral žaromet in okrasni letvi, vse skupaj vredno 18.500 tolarjev. Dosti bolj zahteven tič te sorte je 26-letni A. B. iz Metlike. Metličan je v Ljubljani ukradel stoenko ter se z njo
pripeljal do Semiča. Tu je naslednji dan spoznal Z. P. iz Metlike. Ker je deževalo, je novemu znancu ponudil, da mu moped z avtom zapelje do doma. Pa ni mislil narediti usluge. Moped je Odpeljal in ga nekam skril. Pre-drzneža so prijeli v Črnomlju, ko je ropotal naokrog z ukradenim avtom. Zdaj je v priporu.
Neznani nepridiprav je vlomil v gostilno ŽG TTG na Kolodvorski ulici v Novem mestu. Ukradel je denar, bloke za kosilo ter suha rebra. Za 40 tisoča-kove je bilo vsega. Vlomilec je skušal vlomiti tudi v bife Na prepihu v Gornji Težki Vodi. Bil je preglasen, pa se je zbudil lastnik. Vseeno je naredil za deset tisoč tolarjev škode.
Predrznež je v času, ko so bili učenci in učiteljica odsotni, prišel v razred v osnovni šoli Šmihel v Novem mestu. V ženski torbici je našel denarnico, v kateri je bilo 28 tisoč tolarjev. Neznani zlikovec je ponoči na Kolodvorski ulici v Črnomlju s kamnom »streljal« na izložbeno okno prodajalne Drogerija. Trgovsko podjetje Dolenjka ima za okrog 30 tisoč tolarjev škode.
Policisti ga, kot neznanca, ki je
...: ........ —
VRTIMO GLOBUS
T--=r.rr-———,	.._LČ™5	•_	-~	.■	-1	.-~==
■ Model, ki ga lahko potipaš
Avstralski svet za oglaševalske standarde je prepovedal reklamni plakat za švicarske ure znamke Paul Picot. ki prikazuje žensko s knjigo v roki, zadaj stoječi moški pa ji ljubkuje prsi. Potem ko jc bila reklama objavljena v najvidnejših avstralskih dnevnikih, je sprožila pravo poplavo pritožb, češ da je poniževalna za ženske, ki jih prikazuje kot pasivni objekt, kakršen je na primer ura. na voljo moškemu v užitek. Pod fotografijo je napis: »Ko boste videli ta model v živo, si ga boste takoj zaželeli. Saj vam končno nikoli nismo rekli, da samo glejte in da ne smete potipati «
s* St
mogli očitati, da jc neestetska »Smo konservativno podjetje, vrhu tega pa zaposlujemo le ženske in bomo z reklamami z.a Picotovc ure nadaljevali.« jc povedal predstavnik te družbe
■ Neprijetni telesni vonj se lahko podeduje
Britanska zdravniška revija poroča, da so nekateri primeri neprijetnega telesnega vonja lahko posledica podedovane nepravilnosti v presnovi. Prizadeti so lahko žrtve tako imenovanega sindroma ribjega vonja ali trimetilaminurije. Organizem ne zmore razgraditi v sestavine, ki so brez vonja, tako imenovanega trimetilamina, produkta prebavnega procesa z močnim vonjem po ribah. Ne-razgrajcni amin se izloča z znojem in obda prizadetega z značilnim vonjem. Žrtvam te presnovne nepravilnosti jc zaradi tega nerodno, pogosto se izogibajo stikov z ljudmi in s pripadniki nasprotnega spola, so depresivni, posegajo po alkoholu, cigaretah in mamilih, pogosto pa mislijo celo na samomor. Raziskave so pokazale, da je okvara
lahko podedovana, čc imata oba starša ustrezen
gen. čeprav sama nimata nobcnili znamenj bolezni. Ljudje s sindromom vonja po ribah bi sc morali izogibati hrani, ki se razgrajuje v trimetilamin.
'• C«ni>»l!
'HanBB
TaubTkoU
Sydneyjska draguljarna Fairfax and Roberts, ki ima izključno pravico prodajati ure Paula Picota v Avstraliji, meni, da fotografiji, ki jo je posnel znameniti nemški fotograf Helmut Nevvton, nc bi
Anekdoti za danes
Na današnji dan leta 1872 jc umrl nemški filozof Ludwig Feuerbach, ki je z obratom v materializem zaključil iztek Heglove filozofije (rojen 1804).
Čeprav jc bil Feuerbach nasprotnik religije, jc zelo rad poslušal glasove cerkvenih zvonov. Globoka nasprotja v svoji osebnosti je mislec nekoč opisal z besedami:
»Želel sem si postati drvar.«
Kot študent je zapusil Heidelberg v »močno razdvojenem, nesrečnem in neodločnem stanju«, kot je pozneje to opisal, in šel v Berlin študirat k Heglu. Po dveh letih je Hegla zapustil in sporočil svojemu učitelju v obraz.
»Celi dve leti sem posvetil vaši filozofiji. Zdaj pa čutim potrebo, da sc vržem v nasprotje. Študiral bom anatomijo.«
1	2	3	4	5	6		7	8	9	10	11	12
13	•						14					
15					■	16				17		
18					19				20		21 ■	
ž		22		23						24	\	
25	26		27					■	28		29	30
31		32	M	33			■	34				
35			36				37 |					
38							39					
ob železniški progi pri postaji v Črnomlju ukradel tri petrolejske svetilke, še iščejo.
Med kontrolo prometa so policisti iz Mokronoga ustavili 38-letnega V. M. iz Škocjana. Pogledali so v prtljažnik in v škatli našli polizdelke za čevlje, za katere se je izkazalo, da jih je ukradel v podjetju Italian shoes studio v Mokronogu. Roba je bila vredna 50 tisoč tolarjev. Policisti pa so še ugotovili, da se Škocjanec posla ni lotil prvič. Možakar je »trgoval« tako, da je v tem podjetju že trikrat ukradel polizdelke - vsega skupaj za 130 tisoč tolarjev — nato pa jih je za 80 tisočakov prodal čevljarju iz Dobrave pri Škocjanu.
S preiskovalnim sodnikom se je te dni srečal 20-letni igor B. iz Lokev, ki je na avtobusni postaji v Črnomlju pristopil k 18-letne-mu L. M. iz Zemlja ter ga vprašal, koliko je ura. Lokovljan fantu ni hotel verjeti na besedo, ampak je zahteval, da mu uro pokaže. Ko mu jo je fant pokazal, mu jo je enostavno snel. Policisti so Igorja prijeli še istega dne, hkrati pa so še ugotovili, da ima mladenič na vesti tudi vlom v menjalnico Vigred v Črnomlju,
od koder pa ni ničesar odnesel.
Pregnala ga je alarmna naprava.
VODORAVNO: 1. oskrbnik vinskih zalog, 7. dejavnik, čini-teij, 13. francoski slikar (Charles, 1619 do 1690), 14. znameniti most v Benetkah, 15. vzor, 16. bakterija v obliki kroglice, 17. umetniška upodobitev golega telesa, 18 TV novinar s področja Notranjske (Primož), i9. ameriški filmski igralec (V/arren), 21. arabski žrebec, 22. zadnji rimski kralj (534 do 510 pr. n. š.), 25. kratica za alpinistični odsek, 27. slovenski kipar abstraktne smeri (France), 28. desni pritok Rena pri Duisburgu, 31. življenjska tekočina, 33. slovenski zgodovinar
(Josip, 1884 do 1978), 34. sever-nonemško mesto južno od Hamburga, 35. kraj severovzhodno od Rijeke, nekdaj kulturno središče, 37. tropska kulturna rastlina. iz katere gomoljev pridobivajo moko, 38. mestna četrt Hamburga. 39. po ogrodju iz letev napeljana vinska trta.
NAVPIČNO: 1. mesto v notranjosti srednje Dalmacije, 2. v grški mitologiji mati Dioskurov in Helene, 3. nemški politik, leta 1919 izvoljen za prvega predsednika weimarske republike (Friedrich), 4. nočni metulj z rdečimi, modrimi ali rumenimi pasovi na
zadnjih krilih. 5. kavkaška vas, 6. kemijski znak za radon, 7. zanka-sta bombažna tkanina, 8. ameriški pisatelj (Conrad Potter). 9. avtomobilska oznaka Karlovca, 10. svet pod nogami, 1 L orodje za odstranjevanje prsti, plevela s pluga, 12. levi pritok Inna pri Schardingu, 16. igralna karta z moško figuro na konju, 19. interval v obsegu osmih diatoničnih stopenj, 20. priprava za proizvajanje glasnega zvočnega signala, 23. obsežnejše literarno delo v prozi, 24. poletni mesec, 25. pristaniško mesto v Izraelu, 26. stara ploščinska mera, 29. odžagano, debelejše deblo brez vej, 30. večja tekoča voda. 32. otok v zadrski otoški skupini, 34. slovenski igralec, član MGL v Ljubljani (Evgen), 36. avtomobilska oznaka Torina. 37. avtomobilska oznaka Maribora. (D. Š.)
Rešitev prejšnje križanke
VODORAVNO: L opoka, 6. Škarda, 12. topor, 13. kukmak, 14. oprta, 15. Art. 16. Ta, 17. Dallara, 19. Lin, 20. Neva. 21. M(atija) J(ama). 22. Hart, 23. Isa, 24. Liepaja, 26. MI, 27. Nin, 28. Linne, 30. Egmont, 32. Afa-ja, 33. snežka, 34. narek.
NAVPIČNO:	9. R(ado)
M(urnik).
13» september
Karadordeviči so bili srbska in jugoslovanska vladarska dinastija. Imenujejo se po Dordu Petroviču - Karadordu (Črni Jurij. 1768-1817), voditelju 1. srbskega upora proti Turkom leta 1804 in knezu samostojne srbske države 1806-13. Pred turško vojaško premočjo se je moral umakniti v Avstrijo in nato v Rusijo. Ob vrnitvi v domovino leta 1817 je bil po naročilu tekmeca Miloša Obrenoviča ubit. Karadordeve-ga sina .Aleksandra je 13. septembra 1842 poklicala na knežji prestol srbska voditeljska oligarhija, tako imenovani ustavobranitelji. Z njimi je tesno sodeloval in leta 1844 so skupaj izdali načrt političnega utrjevanja in širjenja srbske kneževine, Garašaninovo načertanije, imenovano po voditeju srbske diplomacije. Toda leta 1858 ga je srbska svetoandrejska skupščina odstavila in na prestol ponovno postavila Obre-noviče. Aleksandrov sin Peter I. se je šolal na vojaški šoli v Saint-Vyru v Franciji in kot oficir sodeloval v francosko-pruski vojni. Leta 1883je odšel v Črno goro in se poročil z Zorko, hčerjo kneza Nikole. Po majskem prevratu 1903 je bil poklican na srbski kraljevski prestol. Podpiral je razmah politične demokracije, zunanjepolitično pa se je naslonil na Francijo. Pod pritiskom oficirske skupine Črna roka je junija 1914 prenesel oblast na sina regenta Aleksandra. Udeležil se je umika srbske vojske čez Albanijo, po
vojni pa se je vrni’ v novo nastalo Jugoslavijo
kot njen prvi kralj. Sin Aleksander je bil prestolonaslednik od leta 1909, srbski regent od 1914 in vrhovni komandant srbske vojske v 1. svetovni vojni. Izpeljal je formalno združitev Jugoslavije v Kraljevino SHS in po očetovi smrti postal kralj in osrednja politična opora velikosrbske buržoazije. Zavzemal se je za posebno obliko velikosrbske politike, jugoslovanski nacionalni unitarizem. Med obiskom v Franciji je postal žrtev atentata. Njegov sin Peter II. je bil kronan 27. marca 1941, ko so ga pučisti generala Simo-viča oklicali za polnoletnega. Odstavljen je bil 29. novembra 1943 na 2. zasedanju Avnoja, dokončno pa je izgubil oblast s sklepom usta vo-dajne skupščine 29. novembra 1945, s katerim je država postala republika.
Dogodki na današnji dan
1784 New York je bil razglašen za glavno mesto tedaj ustanovljenih ZDA.
1819 Rodila se je nemška pianistka Clara Wi-eck, poročena Schumann (umrla leta 1896).
1874 Rodil se je avstrijski skladatelj Arnold Schonberg (umrl leta 1951), utemeljitelj modernega glasbenega ekspresionizma. 1887 V Vukovarju je bil rojen švicarski kemik Lavoslav Ružička, Nobelov nagrajenec
leta 1939 (umrl leta 1976).
1943 Po kapitulaciji Italije je izbruhnila v Istri splošna vstaja.
LADISLAV ČRNOLOGAR
Voluharji
«■————in————
28. nadaljevanje
Hren je bil vaš velik rodoljub, od nekdaj velik borec proti partiji, pravi voluhar — toliko časa sem bila pri vas, da vem. kaj je voluhar. Taki so bolj spodkopavali, diskreditirali sistem, kot vsi blebetači v raznih revijah. Vseskozi je bil prijatelj ljudi, ki zdaj stopajo na politično prizorišče. Takim boste še pripenjali medalje, če se obrne po vaše. Z njim in vašim prejšnjim šefom ste izgubili veliko udarno moč v zdajšnjem neumnem početju, če ste jo sploh izgubili. Vam bom povedala: res sem bila v Italiji. le da me je nekdo prehitel. Premeteno mi je nekdo nastavil past. Če kaj vem, je Hren še
zdaj bolj živ kot midva. Tam je sicer nagrobnik z njegovim imenom, a resnica je lahko drugačna. 'J aki ljudje ne umirajo tako naivno, amatersko.«
»Saj ne morem verjeti,« je odvrnil Zoran in pomislil, da mu vsega tega ni povedala zgolj iz dobrodušnosti. Je mislila, da kaj več ve? Ga je imela za drugačnega človeka, ker je sam pokopal svojega prejšnjega vodjo? O, prekleto, saj ne more biti res! Poznal je take igre. Šele zdaj je dokončno dojel, zakaj se mu je Olga prilepila. Kako bedasto neumen je bil.
Olga se je ozrla okoli sebe. Nikogar ni bilo blizu. Natakarje na drugi strani brisal kozarce, nekaj pijančkov je žulilo pivo ob oddaljenih mizah.
»Zdaj ste me presenetili! S kolegom pa sva se strašansko žrla, ker ga nisva ujela sama. Zame je bil pokvarjenec, pa naj so bili nameni še tako plemeniti. Koliko delavcev je zaradi njega borno zaslužilo in živelo. Sicer pa šele danes prihajajo na dan stvari, da se človeku ježijo lasje, stvari, ki so se dogajale med bojem za oblast in za njeno ohranitev. Ampak kot vidim, gre za neke večje igre, ki jih ne razumem popolnoma.«
»Jaz ne mislim tako. Ze Hitler je vedel, da namen posvečuje sredstva. Vendar bi vam nekaj predlagala. Tu sva drug drugemu lahko precej koristna, ne da bi kdo drug vedel za to. Govorim odkrito. Sva na različnih bregovih, a nikoli se ne ve, katerega bo spodkopala reka. Tak prijatelj v usodnem trenutku lahko reši drugega iz kalne vode. Me razumete?«
»Domnevam.«
»Kaj pravite na mojo ponudbo?«
»Za koga delate?«
»Za nedeljivo državo in morda še za koga. V takem poklicu ne moreš biti preveč rahločuten!«
»Premislil bom...«
»Prav, saj se bova videla, kraj je majhen. Veseli me, da sva se srečala. Zdaj moram pa res v kopalno kad. vse se lepi na meni. Ta Balkan exspresje pravo mučenje. Pozdravljeni in nasvidenje!« je rekla, prijateljsko potrepljala Zorana po rami in odšla.
Gledal je za njo in izklopil mali magnetofon, ki ga je nosil v žepu in ga je pred pogovorom vključil. Zamišljeno se je tudi sam napotil iz zadušljive pivnice.
★ ★ ★
Jože je presenečen gledal, kako sta se kot pokošena zvrnila moška v brezhibnih oblekah, ki sta se sklanjala nad ležečo žensko. Instiktiv-no se je umaknil nazaj v podrast k Mateju.
»Kaj je z njima?« je šepetaje vprašal Matej.
»Nekaj ju je zadelo.«
»Kaj le, saj se ni nič slišalo?«
»Ja. res ie. malo bi se slišalo tudi orožje, ki ima dušilec zvoka. Samo čakajva, zdaj nama ne preostane drugega. Morda se bo kdo prikazal,« je odvrnil Jože.
A komaj je to izrekel, se je zaslišalo za njima:
»Odvrzita orožje in roke nad glavo!«
Jože je le nerad ubogal, a je odvrgel samokres in dvignil roke, ker se je zavedel, da tu ni šale, da je vprašanje življenja in smrti. Tudi Matej je tresoč se dvignil roki nad glavo.
»Tako, zdaj pa se lepo počasi obrnita,« je velel odločni glas.
Obrnila sta se in zagledala bradatega moškega. Čez rame je imel obešen velik lok in usnjeno torbo, a v rokah je držal nekakšno cev. Jože je takoj vedel, da sta se srečala s Kraljem džungle, kot ga je imenovala Zoranova hčerka, in da ni bil nobena otroška izmišljotina.
»Kdo sta?« je vprašal bradati moški.
»Jaz sem Matej!« je jecljaje rekel Matej.
»Zoranov kolega, kriminalist Jože sem . . .«
»Zakaj pa takoj ne povesta. Te je poslal Zoran?« se je rahlo razburil spraševalec.
»Je in ni.«
»Nobene dvoumnosti, Kaj iščeta tod ? Kdo je vajin predpostavljeni?«
»Stari!«
»Pozneje se bomo pomenili. Spustita roke in pridita, da pomagata,« je ukazal in ne oziraje se več nanju pohitel k ženski. Sledila sta mu.
Moška nista več kazala znakov življenja, a ženska je zastokala, ko ji je bradati potipal žilo na vratu.
»Lahko jaz, ma, ma, malo se za, za, za-stopim na zdravilstvo,« je izjecljal Matej.
CHARLOTTE LAMB
11. nadaljevanje
' Kakšni so bili resnični odnosi med Jill in njenim svakom? In kje je bil on? V mestu, skupaj z njo? Se nameravata poročiti, ko bo ločitev dokončna? Je on vedel, da Jill še vedno ljubi Cona? Kakšne vrste človek je bil? Maddie si je postavljala kup vprašanj, na katera ni imela odgovora. Ni mogla ostati brezbrižna, a si nikoli ni drznila radovednega vprašanja. Posebno, ker vse to nje ni zadevalo, in tudi ne bi hotela biti še bolj vpletena.
Ko je tega večera prišla na radijsko postajo, jo je čakal kup pisem. To je bila prva naloga: da je prebrala vso to pisarijo in odločila, katerim željam bo ugodila v programu. Zgodilo se
je tudi, da so si poslušalci zaželeli ploščo, ki jo je zavrtela malo prej, zgodilo pa se je tudi, da plošče, ki bi jo radi, ni bilo v diskoteki. Maddie ie izločila pisma, na katera je mislila odgovoriti, ostala pa je vrgla v koš; predvsem pa pisma
z namigavanji.
Nekaj ur pozneje se je odpravila na prigrizek. Plošče je že imela pripravljene in tudi za pravo ravnotežje med besedilom in glasbo je poskrbela. Njena oddaja naj bi učinkovala improvizirano, a je bila programirana do sekunde natanko, tako tudi njeni pogovori med posameznimi ploščami. Najbolj neposredni pa so bili telefonski klici.
Gostobesedneže in predrzneže je bilo treba prekiniti. Kaj se ni moral tudi Zachary Nash sprijazniti s košarico?
Ponoči je bil v menzi mogoče dobiti le prigrizek, toplega obeda ni bilo. Maddie je bila z malim zadovoljna, toda tokrat je bila prav sestradana. Zato se je odločila za bližnjo piz-zerijo. ki je bial odprta vso noč. Cesta je bila tiha, srečala je le malo ljudi, a presledki med posameznimi lučmi so se ji zdeli neskončni. Pretekla jih je in že obžalovala, da ni raje stopila v menzo. Ni bilo še tako pozno, navadno so se ob tem času vračali ljudje iz kinov ali diskotek. Kot da bi bili šli že vsi mimo. Na nekem ovinku je zaslišala za seboj korake in obrnila se je, da bi se prepričala. Bil je moški v kavbojkah; ni mu videla obraza, kljub temu jo je "spreletel strah. Moški je pospešil svoj korak in začela je teči. Posnemal jo je in se ji vedno bolj bližal.
Maddie je zgrabila panika, ni več vedela, ali naj še bolj teče ali naj kriči na pomoč. Malo naprej so ulico razsvetljevale izložbe malih trgovin. Če pride do tja, je upala, bo rešena, saj bi zasledovalec moral odnehati. Toda bil je že preblizu in z vso težo se je vrgel nanjo. Sunek jo je vrgel po tleh in z glavo je udarila ob pločnik. Obležala je napol nezavestna in dež je močil njen bledi obraz.
Prvo, česar se je zavedala, je bil občutek, da jo nekdo dviga za rame in jo polaga na premočeni pločnik. Nato jo je vlekel v prečno uličico med trgovinami. Maddie je napela vse sile, da se je spravila na noge, a moški jo je še vedno držal za levo ramo.
»Molči, Maddie,« je rekel s ItjJpavim glasom.	,
Maddie bi bila začela kričati, če ji napadalec ne bi s kosmato orokavičeno roko zaprl ust. Zledenela je. Ta možakarji je torej sledil že od
radijske postaje! Točno je vedel, kdo je in je gotovo že vnaprej vse to načrtoval. Ni bilo naključje, čakal jo je.
»Če boš samo zinila, bom vzel tole!« ji je grozil in ji pokazal nekaj bleščega.
Maddie je zagledala nož in ni mogla verjeti. Nalahko je z nožem podrsnil preko njenega palca, prav počasi. Maddie se je zdrznila, on pa se je zarežal.
»Menda nočeš, da ti prerežem grlo, kaj, Maddie? Zato stori, kot ti ukažem, prav? Bodi ljubeznjiva z menoj, pa bom tudi jaz s teboj.«
Čutila je, da izgublja zavest, zaprla je oči in se začela tresti. Zvlekel jo je še naprej v blatno ulico in njene gole noge so podrsavale po mokrem tlaku. Čevlje je bila izgubila že ob prvem padcu. Skušala je zbrati misli, a je razum ni ubogal. Kako bi lahko ušla iz te pasti? Popustila je, kot da bi izgubila zavest.
Tako jo je vlekel mnogo težje in ko se je sklonil nižje, je dvignila roke, da bi ga zagrabila za noge in spodnesla, tako da bi se zvrnil po tleh. Zakrulil je in zaklel, pa izgubil ravnotežje, pri tem pa z glavo zadel ob zid. Še preden se je pobral na noge, je Maddie vstala in začela bežati in kričati. Že je bil spet za njo, ko se je blizu sunkovito ustavil avto. Maddie je še bolj
kričala, njen zasledovalec pa seje pognal, da bi jo zgrabil za vrat. Vsa polomljena, toda olajšana je opazila, da ji nekdo teče naproti. Ko je zavil v ulico, je za hip uzrla njegov profil.
Napadalec jo je brž še sunil in ji privoščil brco, potem pa pobegnil prek zidu, ki ga je vešče preplezal. Maddie se je zrušila na kolena, vsa tresoča se, bleda in premražena.
»Kako vam je?«
Glas je bil domač. Dvignila je pogled skozi zaveso solz in tresočih ustnic izdavila:
»Ste res vi? Le zakaj niste prišli pet minut prej!«
Zachary Nash je pokleknil poleg nje. V temi
je komaj prepoznala njegov obraz in začutila je njegovo zaskrbljeno dihanje.
8. .stran ★ DELO
POPULARNA GLASBA
Ponedeljek. L1. septembra 1993
pop nouiiE
Bombe letijo v nebo
Zasedba ljubljanske skupine Bombe sc je v zadnjem času precej spremenila. Po nizozemski turneji, od koder so se srečno vrnili po triurnem natančnem pregledu avstrijskih carinikov, ki kljub psom in drugi opremi niso našli ničesar, jih je zaradi stalnih sporov zapustil kitarist Jimmv. ki ga sedaj lahko poslušate pri Don Mentonvju. Zamenjali so tudi basista. Davor je odšel k skupini Hot Dog. k Bombam pa je prišel Sergej, ki je prej igral pri Junakih nočne kronike. Bombe so s septembrom spet začele z rednimi četrtkovimi nastopi in jam sessioni v diskoteki Palma, kjer bo tudi v tej sezoni veliko zanimivih gostov.
S. J.
Perus
v Križankah.
Klub K 4 je za ljubitelje balkanskega glasbenega melosa pripravil koncert makedonskega Roma Ferusa Mu-stafova. ki velja za pravega čarovnika na saksofone v tem
delu Evrope. .Nastopil bo 17. septembra ob 20.30. poletnem gledališču Križank
v Ljubljani. Ferus je že nastopil na Drugi godbi '91. kjer je navdušil z mešanico balkanskih folklornih motivov začinjenih z jazzom.
Wolf spet na sceni
Božidar \Volfand se po dobrem letu in pol vrača v slovensko glasbeno sceno, saj se je izpopolnjeval v produkcijskih poslih po različnih studiih v Angliji in Ameriki. Njegoš najnovejši glasbeni izdelek. ki bo kmalu izšel, ima
naslov Do pekla in nazaj.
posnel ga je v studiu Cankarjevega doma. Sam pravi, da je kaseta najbolj osebnoizpovedna od vseh. kar jih je posnel doslej.
T. Š.
Faraoni pripravljajo nov projekt
Koprski Faraoni ne mirujejo. Po tistem, ko so sc na Koprski noči po dolgem času le predstavili domačinom, so se zdaj zaprli v glasbeni studio. v katerem so začeli pripravljati nove pesmi. Plošča naj bi izšia v dneh pred novim letom, kar pa. kot pravijo Faraoni. ne bo skrajni rok. saj nameravajo imeti raje dobro ploščo, kot pa zmazek, ki bi ga sicer lahko naredili čim prej. Sicer pa so Faraoni zasedeni skoraj vse dni v tednu, nedavno so začeli nastopati s hrvaškim pevcem Oliverjem Dragojevičem. ki je prišel iz poletnega dremeža na Korčuli - tam preživlja večino svojih počitnic. Z dvema koncertoma so se tako Oliver kot Faraoni predstavili na Obali, prepevali pa so tudi v kulturnem domu Srečka Kosovela v Sežani. Sicer pa bo polovica skupine (Ferdo Maraž in Nel-fi Dephanger) odšla konec septembra po navdih za nov projekt na Palmo de Mallor-co.	d. V.
Tovariška
pomoč
glasbenikov
Nekaj več kot SO milijonov tolarjev škode je naredil požar. ki je popolnoma uničil enega najboljših slovenskih glasbenih študijev, studio Tivoli Aca Razbornika. Da je nesreča še večja, je požar uničil ravnokar zmiksane glasbene materiale za album legendarnih Buldožerjev, ki so ga pripravljali skoraj tri leta. Ognjeni zublji in dim so uničili tudi projekta Roberta Magnifica Revolution is Mv Solution in Don Mentonv benda z naslovom Nekoč, nekje, kdo ve. Ob vsej tragiki dogodka pa se je ie prikazala iskra upanja, da se bo delo v studiu Tivoli kaj kmalu lahko začelo. Med glasbeniki namreč že tli zamisel, da bi del
honorarjev, ki jih dobijo na svojih koncertrih namenili za obnovo studia. Na drugi strani pa smo v pogovoru z legendo slovenskega rock'n'rolla Tomažem Domicljem izvedeli. da že tečejo pregovori, tudi za izdajo posebne kompila-cijske plošče (ali kasete), na kateri bi sodelovali vsi. ki so snemali v studiu Tivoli. Tako naj bi se znašli skupaj Pero
Lovšin. Buldožerji, Tomaž
Domicelj. Don Mentony, Big Ben. Roberto Magnifico in številni drugi izvajalci. Domicelj je, kol smo neuradno izvedeli. v pomoč že ponudil svojo založniško hišo Dots Records.	D. V.
Big Ben v Hollywoodu
Ansambel Big Ben sc bo 10. oktobra odpravil na snemanje novih pesmi v Vancouver. Požar v ljubljanskem studiu Tivoli pa je vse obrnil na glavo. Bigbenovci bodo tako namesto v Tivoliju začeli snemati ploščo že tc dni v ljubljanskem studiu 26 na radiu Slovenija. Zmiksali jo bodo v znanem studiu Alpha v Hollvvvoodu. Dokončno podobo pa bo novi izdelek ene najbolj priljubljenih slovenskih pop skupin dobil med 10. in 20. oktobrom v Kanadi, kjer bodo med drugim nastopili tudi v popularni glasbeni oddaji Rock Mc To-night.	D. V.
Knjiga o Pop Desigim
O Pop Designu. enemu najbolj popularnih slovenskih bendov, bo kmalu izšla knjiga. Minuli torek je novinar z one strani Ljubljanice, torej iz Dnevnika, Mitja Cijiiha. začel pisati kronologijo uspehov in neuspehov skupine, ki se je pred kratkim vrnila iz Združenih držav Amerike. Po tistem, ko so svojo knjižico dočakali koprski Faraoni, jo bodo zdaj. najverjetneje pred novim letom, torej še popdcsignerji. Kdo bo naslednji, sc vsaj za zdaj še ne ve. Le to. da bo izdaja knjig o sebi v prihodnje postala slovenska modna muha.
D. V.
Nov album Clashev
Britanski punkerji The Clash bodo oktobra izdali ploščo. Naslov te kompilacij-ske plošče bo Super Black Market Clash. Člani skupine so se nedavno tega dobili v studiu, kjer so izbrali pesmi za ploščo. Ob tem dogodku pa so takoj zanikali vse govorice. da naj bi spet začeli igrati skupaj.	T g
Podelitev MTV
nagrad
Na letošnji, že deseti zapored, podelitvi nagrad za glasbene spote, ki jih podeljuje televizija MTV (MTV Video
Musič Awards), sta bili nesporni zmagovalki skupini Pearl Jam in En Vogue. Prva je za skladbo Jeremy dobila nagrado za najboljši glasbeni spot skupine in najboljši he-avy metal spot. Skupina En Vogue pa je za glasbeni spot
skladbe Free Your Mind dobila nagrado zvrsti rhythm and bluesa. nagrado za najboljšo koreografijo in najboljšo plesno izvedbo. Za najboljši alternativni glasbeni spot je bila nagrajena skupina Nirvana s skladbo In Bloom, za najboljšega novega umetnika pa skupina Stone Tem-
ple Piiots s skladbo Plush. Nagrado za najboljši rap glasbeni spot je dobila skladba People Everyday hip hop skupine Arrested Develop-ment. Glasbeni spot Steam Petra Gabriela (na slikijje bil nagrajen dvakrat, za posebne efekte in za najboljšo montažo. Ravno tako dvakratni zmagovalec pa je bil Madon-nin glasbeni spot za Rain, ki je bil nagrajen za najboljšo umetniško oblikovanje in kinematografijo. Nagrado za najuspešnejši glasbeni spot je
dobila skupina Los Lobos
s skladbo Kiko and the La-vender Moon.
Naj lestvica - september
Če želite glasovati za vašo lestvico nalepite na sprednjo stran dopisnice kuponček z našim naslovom, na hrbtno stran pa kuponček z vašim glasom za naj domačo in naj tujo skladbo. Dopisnice za septembrsko lestvico nam pošljite do 22. septembra. Mi pa bomo izžrebali nagrajence in rezultate objavili na glasbeni strani Dela 27. septembra. Prva nagrada bo pet laserskih plošč, druga nagrada tri laserske plošče in tretja nagrada dve laserski plošči. Izžrebali pa bomo tudi pet tolažilnih nagrad (tri kasete).
Nagrade so prispevali: založba Helidon. Co-
rona. Založba kaset in plošč RTV Slovenija, založba in licenčni zastopnik Dallas, založba, licenčni zastopnik in trgovina Dots, atrij Plave lagune, Bežigrad. Ljubljana, trgovine Re-c-Rec, Resljeva 2, Ljubljana in Digitalia. Gregorčičeva 9, Ljubljana in Vinilmanija, (galerija Skuc) Stari trg 21, Ljubljana, prodajalna Lajna (Veleblagovnica T) Gubčeva i, Celje, knjigarni Kazina (MK), Kongresni trg 1 in Plečnikova knjigarna (DZS), Šubičeva 1. Ljubljana ter uvoznik laserskih plošč Losedia, Damber 17, Nova Gorica.
VAN MORRISON
Prava irska duša
Glasba Vana Morrisona, napisana v osemdesetih in devetdesetih letih, je, kljub temu, da je Morrison nepredvidljiv koncertni zabavljač, zanimiva predvsem zaradi odličnih nastopov. Tudi bolj
neizrazite in manj goreče pesmi
spričo doživetega petja in odlične skupine glasbenikov (posebno nepogrešljivega organista Gc-orieja Famea) tako pridejo dovolj do izraza. Leta 1974. ko ga je na festivalu v švicarskem Montreus poslušal eden največjih poznavalcev njegove glasbe v Sloveniji Stanc Sušnik, je prišlo do neljubega incidenta. Neko dekle v prvi vrsti je zavpilo, da Morrison ne more peti bluesa.
ker je belec. Pevec je seveda »popcnil« in po štiridesetih minutah odšel z odra.
Van Morrison je začel kariero v bclfastovski rhythm & blues skupini Them. S svojo občuteno glasbo se je že med letoma 1968 in 1974, ko je posnel kar štiri prelomne plošče, za vedno zapisal v zgodovino popularne glasbe. Plošča Astra! Wecks je po mnenju glasbenih kritikov ena njegovih najboljših, našli pa jo boste v vsakem solidnem seznamu najboljših rockovskih plošč.
Značilnost njegovih najlepših skladb ni izjemna poezija, zato bi Vana Morrisona pesnika težko primerjali z mojstri besede.
kot sta Bob Dylan in Leonard Cohen. Rdeča nit teh skladb je namreč nenavaden Morrisonov vokal in ponekod tudi neobičajna orkestracija. Morrison v skladbi VVho VVas That Ma-
sked Man s plošče Vccdon Flc-
ece z nenavadno visokim glasom poje. kako samotno je živeti s puško ob sebi, z občutkom, da nikomur ne moreš zaupati. Zelo nenavadna je tudi enajstminutna (mogoče najlepša) Morrisonova pesem Listen To The Lion. Pred nekaj leti jo je posnela kultna ameriška skupina Drčam Svndi-cate. Morrison pa jo je v napol improviziranem in kričavem slogu posnel za ploščo Saint Domi-nic’s Prcview.
Morrison je več let preživel v Ameriki, kjer je slišal veliko glasbenikov, njihove vplive včasih zgolj diskretno nakaže, včasih pa njegova glasba dobesedno kriči o vplivu gospela, bluesa in country glasbe, ki jo je poslušal že kot otrok, saj je njegov oče dober poznavalec ruralne glasbe in predvsem obsežnega opusa legendarnega pevca Leadbellyja. Leta 1986 je izšla zelo hvaljena plošča No Guru, No Mcthod, No Teacher. ki jo imajo kritiki za nekakšen mejnik v Morrisonovi karieri.
Na novejših ploščah, še posebno na nedavno izdani Too Long in Exilc. ki jo imajo v trgovini Digitalia na Gregorčičevi
9 v Ljubljani, pa je simpatična in nevsiljiva glasba. Morrison je poln nostalgičnih občutkov. Zelo odkrito govori o časih, ko je na izjemno vplivnem Radiu Lu-xcmburg začel spoznavati rock
& roli glasbo. V šestminutnem
blucsu Big Time Opcrators, odpetem v Hookerjcvem slogu, obračunava z glasbenimi poslovneži. ki so mu večkrat zagrenili življenje in ga skušali prodajati kot »pojočo lutko«. V skladbi Doca Pomusa Lonely Avcnuc Morrisona slišimo igrati alt saksofon in orglice. Bali And Chain močno spominja na Morrisonove uspešnice iz minulega desetletja. Velikega Morrisonovega prijatelja in vzornika ter starosto bluesa Johna Leeja Hookcrja pa srečamo v novi različici skladbe Gloria; Hooker je »irskega leva« povabil k sodelovanju že davnega leta 1972, ko je snemal ploščo Never Gel Out Of Thcse Blues Alive.
Prav tako sveže zveni klasika pomembnega bluesovskega or-gličarja Snnnyja Bovjo VVilliam-sona, pesem Good Moming Little Schoolgirl. Van Morrison se v bolj jazzovsko obarvanih temah zgleduje po kitaristu Kcn-nvju Burellu: v skladbi Before The World Was Made pa poje poezijo irsko/angleškega pesnika iz obdobja irsko-keltske renesanse VV. B. Yeatsa.
JANE WEBER

CD TEDIH
Večen in (mlad)
kot uro izvrstnega folk in coun-tryja Younga z vsemi pritiklinami, ki gredo zraven (orglice, harmonika, kitara). Young nežno in čuteče izvaja svoje »uspešnice« The Needle And The Da-mage Done. Helpless, Look Out For My Love, Pocahontas, še neobjavljeno Stringman. Long
May You Run, ter s harmonijem poduhovljeno Like A Hurrica-ne. ki v tem »cerkvenem« aranžmaju dobi nove razsežnosti, besedila pa nov pomen. Opustile vse predsodke, vi, ki poslušate.
MARIO BATELIČ
Sentimentalen Luther
R. S.
Serija akustičnih nastopov na MTV' z imenom Unplugged je v zadnjem času deležna izjemne pozornosti. Glasbeniki, ki so nastopili brez pomoči električnih kitar in ojačevalcev (Soul Asy-lum. Arrested Development, Rod Stewart, Annie Lennox, Erič Clapton in drugi) sodijo v različne glasbene zvrsti. Eden
smotrov teh nastopov pa je nedvomno tudi predstaviti drugačen zvok njihove glasbe.
Z Neilom Youngom pa je malo drugače, saj je ta izkušeni kanadski glasbenik, ki deluje že od srede šestdesetih let (Buffalo Springfield, Crosby, Stills, Nash and Young), od nekdaj v svoji glasbi, mešanici folka, countryja' in rock’n’rolla, uspešno združeval »električnost« in »akustičnost«. Še najbolje je omenjeni lastnosti združil na plošči Rust Never Sleeps (1979), katere ena stran je bila posneta z akustičnimi inštrumenti, druga pa z električnimi. S te plošče je tudi njegova znana himna punk'n'rollu Hey Hey My My (Into The Black), ki jo je posnel na oba načina.
Young se je, po sorazmerni neopaženosti v osemdesetih letih od plošče Freedom (1989) spet prebil v središče rockovske glasbe in dokazal, da je ena ključnih oseb rocka, ki mu, čeprav ima skoraj petdeset let, ne zmanjkuje moči in glasbenih idej. Svojo povratniško trilogijo je sklenil z Ragged GIory in lani objavljeno Harvest Moon. na kateri je v nasprotju s prejšnjima dvema spet poudaril akustični pristop glasbi. Pred slednjo je objavil še »električno« koncertno ploščo VVeld, poleg nje pa je na nagovor častilcev hrupa Sonic Youth,
njegove takratne predskupine, izdal še posebno ploščo, na kateri so bili zbrani le različni kitarski efekti s koncertov.
Z letos objavljeno ploščo Neil Young Unplugged, ki jo imajo v trgovini Rec Rec na Resljevi 2 v Ljubljani, pa Young odlično predstavi svojo akustično plat in se tako oddolži tistim oboževalcem, ki jim z močnim kitarskim hrupom začinjeni rock ni ravno
pogodu. Prvih sedem skladb je
odigral sam, naslednjih sedem
pa s spremljevalno skupino, katere člana sta tudi Nils Lofgren, ki je že velikokrat igral z njim,
in Youngova sestra Astrid Yo-
ung. Pesmi na plošči so nastale med letoma 1967 (Mr. Soul iz časa Buffalo Springfield) in 1992 (tri pesmi z Harvest Moon. naslovna, Unknown Legend in
From Hank To Hendrix). Več
Stran pripravil
ZDENKO MATOZ
Newyorški pevec sodobnega soula Luther Vandross je nedavno izdal svojo novo ploščo Never Let Me Go. na kateri je deset pesmi.
Luther se je začel najprej ukvarjati z glasbo tako. da je pel v reklamah, kasneje pa je postal eden vodilnih studijskih pevcev, saj je med drugim delal z Davidom Bowijem, Bette Midler, Carly Simon. Donno Summer in Barbro Streisand. Sodeloval pa je tudi z Quincyjem Jonesom in italijansko disko skupino Chan-ge.
Pravo samostojno kariero pa je začel s ploščo Never Too Much (1981). ki so ji uspešno sledile še Forever, For Always (1982), Busv Bodv (1993), The Night I Feil in Love (1985) in druge.
Čeprav je pred izdajo nove plošče prišlo med Luthrom in njegovo založbo do kratkega stika, se je vse kmalu zgladilo. Epic se je odločil, da bo vložil veliko denarja v promocijo njegove plošče. O tem je pevec dejal: »Zdaj sem zadovoljen z založbo. Všeč mi je, da so se še posebej potrudili. Po trgovinah so postavili displeje in tudi prodaja je uspešna. Imam občutek, da začenjam znova.« Tehnično gledano je Luther prek svoje za-
ložbe LV Records tesno povezan tudi z Epic. »Pri Epicu so mi ponudili založbo, na kar še pomislil nisem. Sedaj bom sam podpisoval pogodbe z glasbeniki in produciral njihove plošče,« je o svoji novi dejavnosti povedal ta vse bolj popularni pevec.
Plošča Never Let Me Go. ki jo imajo v trgovini Dots v atriju Plave lagune za Bežigradom v Ljubljani, je predvsem umirjen glasbeni izdelek za sentimentalno razpoloženje, ki ga znajo podkrepiti predvsem pesmi Litle Miracles, Love Me Again.Too Far Down in venček treh pesmi How Deep Is Your Love, Love Don’t Love Nbbody in Never Let Me Go. Zaplesati pa se da na Heaven Knows, Love Is in the Way ter Emotional Eyes.
Peter in vitezi
Pero Lovšin in Vitezi O’ Blože-ne mize so začeli osvajati Slovenijo. Potem ko je v glasbene trgovine priromala prva pošiljka novega izdelka, ki ga je podpisal Pero Lovšin (ex Pankrti, ex Sokoli, sicer legenda slovenskega punka in pornografije), je jasno,
da je Pero spet zadel v srčiko
slovenskega glasbenega prizorišča. Več kot očitno je »zavohal«, da si slovenski glasbeni okus ne želi rockerske ostrine, ampak mu je bolj všeč svojevrstni baladni glasbeni izraz, ki mu Jure Potokar pravi sestavljenka hrepenenja, nostalgije in ščepca re-
signacije.
Devet pesmi je na kaseti, ki so jo Pero in Vitezi poimenovali Hiša nasprot sonca, izdal pa Helidon. Vse pesmi je napisal Lovšin. Vitezi, ki so ga spremljali, so bili Boris Bele. Borut Činč. Uroš Lovšin. Dušan Vran Cika
in Ven Jemeršič, ženske glasove
pa so posodile Milena Vehovar, Bernarda Brkovič in Željka Uljčnik.
Besedila (napisana in zapeta v pogovornem jeziku) so zgodbe zase. Kljub temu se skozi njih kot nekakšna rdeča nit vleče Lovšinu dobro znan odnos med
ljubeznijo in strastjo ter med duhom in telesom. Kot v komadu z naslovom Neko glupo nedeljo poje Lovšin: »... Zgodba je kratka in tole pove, da človek nikoli obupat ne sme. Če moraš borit se, vrn udare, če treba bit miren sprazn kozarc, če moraš se jokat,
nared to na glas, če treba pozabit, dela naj čas. Knjiga je bila dobra, polna lepih besed, a kaj, ko v resnici ne da se tko živet. Če moraš borit se, sprazneš kozarc, če treba bit miren, vrneš udare, če moraš se jokat, nardiš to v seb, če treba pozabit, ostane u teb...«
Zdaj gredo Pero in Vitezi O' Bložene mize na turnejo po Sloveniji in mogoče še kam. Skorajda ne bo slovenskega mesta.
v katerem ne bodo nastopili. Na
turneji pa bodo, pravi viteški
starešina Lovšin, kot vitezi nastopali Mark Čuček in Jure Hiibscher (oba Martin Krpan) in
dva člana Big Foot Mame, ki bo kot predskupina sodelovala na koncertni turneji Lovšina in Vitezov, Alen Steržaj in bobnar Jože.
Že dejstvo, da je izdelek obdavčen po najnižji možni stopnji, pove vse. Mi dodajmo le to, da gre za enega redkih glasbenih projektov, ki si to brez dvoma popolnoma zaslužijo.
DEJAN VODOVNIK
PTUJ ’93
Primorski fantje navdušili
Na Ptuju, festivalskem mestu valčkov in polk. je nedavno izzvenel že 24. festival domače zabavne glasbe. Nastopilo je 30 glasbenih skupin s po eno skladbo, strokovna komisija v sestavi predsednika Vinka Štruca ter članov Bojana Adamiča, Iva Ci-anija. Urške Čop, Tomaža Tozona in Kajetana Zupana je podelila enajstim ansamblom bronasto, devetim srebrno in desetim zlato Orfejevo značko za kakovost. Nagrado za najboljšega debitanta je dobil Domžalski odmev iz Domžal, komisija pa se je odločila podeliti še posebno nagrado debitanta Rokondo kvintetu iz Dravograda, po letih najmlajšega ansambla, ki vnaša nov pristop v narodnozabavno glasbo.
Med občinstvom je največ odziva dobil ansambel Jože Skubic in Slapovi, vendar je bil še premalo močan za uvrstitev v drugi festivalski večer, kjer so nastopili le zlati ansambli, in sicer Co-met iz Zreč. Fantje izpod Rogle. Boris Raz.potnik iz Domžal. Tr-
žaški narodni ansambel iz Trsta, Adria kvintet iz Opčin pri Trstu, Ptujski instrumentalni ansambel s Ptuja, Primorski fantje (na sliki) iz Pirana, iz Veienja pa Šaleški fantje. Dan in noč in Podkrajški fantje.
Pri občinstvu so poželi največ aplavza in glasov Primorski fantje iz Pirana v skladbi Je hitla glavo na kušin (glasba Pino Veržnaver, besedilo Ivica Ver-gan) in Mini krilo istih avtorjev, ansambel pa je dobil tudi nagrado za najboljši trio. Kot najboljši kvintet je bil nagrajen Ptujski instrumentalni ansambel za Prebudil si tihe sanje in Pozdrav prijateljem. Korenovo plaketo za najboljšega pevca je prejel Dušan Kobal, ki je nastopil kot gost z Adria kvintetom iz zamejskih Opčin.
Med 19 melodijami v tem večeru prvič izvajanih in novozlo-ženih je bila razglašena za najboljšo viža avtorja Edvina Fliser-ja z naslovom Pred nama je novo jutro v izvedbi ansambla Mak iz Slovenske Bistrice, besedilo
pa je napisala Metka Ravnjak-Jauk, zanj je dobila tudi najvišjo nagrado. Pri tem je bila strokovna komisija soglasna, občinstvo pa je prvo nagrado podelilo komponistu Franciju Zemetu za Slovensko polko v izvedbi njegovega ansambla.
Drugo mesto občinstva je dobila Irena Vrčkovnik za Spo-
gledljivko v izvedbi ansambla Vesna iz Velenja, besedilo pa je napisala Vera Šolinc. Tretjo nagrado občinstva je prejel Boris Rošker za skladbo Abrahamka v izvedbi ptujskega Preroda.
Ptujski festival slovenske domače zabavne glasbe je prinesel 59 melodij, organizator Zavod Radio - Tednik Ptuj pa bo tako začel priprave na srebrni 25. festival Ptuj 94, ki naj bi prinesel še nekaj novosti z nastopom najuspešnejših ansamblov v četrt stoletja na Ptuju.
DRAGO PAPLER
Moni se je vrnila
Kdo pozna Monique De Havi-land ? V Sloveniji skoraj nihče. Kdo pa pozna Moni Kovačič? V Sloveniji je kar precej takih. Za vse, ki še ne vedo. je prvo ime. ki smo ga zapisali, pravo ime znane slovenske popevkarice Moni Kovačič, ki že skoraj celo desetletje živi, prepeva in študira v Združenih državah Amerike; priimek Do Haviland je pač po očetu, Kovačič pa po materi. Toliko za nepoučene. Po letu dni je Moni spet v Sloveniji. Pravi, da si je zaželela slovenskih prijateljev, ob tem pa bo, ker pač ne more biti pri miru. še nastopala skupaj z Giannijcm Rijavcem oziroma Big Beni.
Združene države so daleč. Do nas pride bolj malo informacij o vašem delu. Kaj počnete v Ameriki ?
»Že nekaj več kot devet let
sem v Združenih državah, v mestecu Bakersfield, uro vožnje od Los Angelesa, kjer študiram fizioterapijo in prepevam. Izdala sem nekaj plošč, sodelujem pa tudi pri najrazličnejših glasbenih projektih, ki zajemajo tako zdaj najbolj popularni tchno zvok kot tudi klasično rockovsko glasbo. Nazadnje sem izdala ploščo s skupino Talk of The Town,
v kateri sem solistka, z njimi smo precej nastopali, denimo tudi v znanem nočnem lokalu Turtlcs. S to skupino sem delal štiri leta. prepevali pa smo predvsem po Zahodni obali Združc nih držav in v Južni Ameriki Sodelovala sem tudi pri plošči znanega countrv pevca Bucka Otvensa, ene ameriških countrv legend. Nekajkrat sem pela v Disnevlandu in v duetu Dou-ble XX-posure.-
Bakersfield je nekje v središču countryja. Se boste tudi vi poskusili v countryju?
»Countrv ie moja ljubezen Vsaj delček ameriškega country-ja pa bi želela prenesti tudi v Slovenijo. Načrtujem namreč posebno kaseto ali lasersko ploščo z ameriškim countryjcm v slovenščini. Zdaj sem v Sloveniji oziroma v Ljubljani tudi zato, da
se vsaj načelno dogovorim
o uresničitvi tega projekta.«
V Združenih državah tudi študirate?
»Tako je. zdaj sem v tretjem letniku fakultete za fizioterapijo in zelo si želim, da bi mogoče naslednje leto opravljala prakso v ljubljanskem kliničnem centru.«
DEJAN VODOVNIK
GB LESTVICA
5)IGITAUA
------d.o.o..
fjHIMMHljA
d.o.o.
1. U 2 — Zooropa (Island)
2.	Ace Of Base — Happy Nation (Mega)
3.	Abba — More Gold (Po-Ivdor)
4.	Billv Idol - Cvbcr-punk (EMI)
5.	George Michael & Queen — Five Livc (EMI)
Lestvico smo sestavili v sodelovanju s trgovino Digitalia. Gregorčičeva 9, Ljubljana
L 4 Non Blondes — Bigger,
Better. Faster, More! (In-terscope)
2.	Stone Temple Piiots -
Core (Atlantic)
3.	George Tliorogood - Ha-
ircut (EMI)
4.	Raging Slab — Dynamite Monster Boogie Concert (Del American)
5.	Metallica — Tearing Your Insides Out (KTS)
Lestvico smo sestavili v sodelovanju s trgovino Vinilmanija (galerija Škuc), Stari Trg 21. Ljubljana
1.	Marko Brecelj — Cocktail
(Nika /Ropot)
2.	Diamanda Galas — Vena Cava (Mute)
3.	Nick Cave - Live Seeds
(Mute)
4.	Annihilator — Set the World on Fire (Roadrunner)
5.	Laibach — Sympathy for the Devil (Mute)
Lestvico smo sestavili v sodelovanju s trgovino Rec Rec, Resljeva 2, Ljubljana

1.	Dave Grusin — Homage To Duke (GRP)
2.	jean	Michel	Jarre	.n	jg
— Chronoloaie (Polydor)	„
3.	Rabid	Abou Khalil -	^
Blue Camel — (Enja)
4.	Stanlev Jordan — Stan-dards Vol. 1 (Blue Note)
5.	Ug!y Kid Joe — As Ug!y They Wanna Be (Mercurv)
Lestvico smo sestavili v sodelovanju s Plečnikovo knjigarno
(DZS), Šubičeva la, Ljubljana
1.	Bobbv McFerrin &	Chick
Corea	- Play	(Blue
Note)
2.	Irakere — Live at Ron-nie Scott's (Blue Note)
3.	Baianescu Quartet — Pos-
sessed (A&M)
4.	Dirty Dozen Brass Band — Jelly (Mercurv)
5.	Diamanda Galas — Vena Cava (Mute)
Lestvico smo sestavili v sodelovanju z glasbeno galerijo Co-smopolis, Krakovski nasip 4, Ljubljana
►/
L
2.
Eros Ramazzotti — Tutte Storie (BMG)
Sting — Ten Summo-ner's Tales (A&M)
Različni — Last Action Hero (Columbia)
Armv of Lovers — The Gods of Earth and Heaven (Polygram)
M
KNJIGARNAR KONZORCIJ
TRGOVINA
5. Nino Dvornik — Kreativni nered (Croatia Records)
Lestvico smo sestavili v sodelovanju s prodajalno Lajna (Veleblagovnica T), Gubčeva 1, Celje
1.	Boh Dvlan — The 30-th Anniversary Concert Ce-lebration (Columbia/
Sony)
2.	James Tajlor — Live (Co-lumbia/Sony)
3.	Palricia Kaas - Je Te Di-svous (Columbia/Sonv)
4.	Mahalia Jackson — Greatest Hits (CBS)
5.	Leonad Cohen — I'm Your Man (Columbia/Sony)
Lestvico smo sestavili v sodelovanju s knjigarno Kazina. Kongresni trg 1, Ljubljana
KNJIGARNA KAZINA
L Eros Ramazzoti - Tutte Storie (BMG)
2.	Billy Idol - Cyberpunk (EMI)
3.	George Michael & Queen — Five Live (EMI)
4.	U 2 - Zooropa (Island)
5.	Marko Brecelj — Cocktail (Nika/Ropot)
Lestvico smo sestavili v sodelovanju s trgovino Aligator - mušic shop. Cankarjeva 7, Kranj
4
S
i
Ponedeljek, 13. septembra 1993
■TELEVIZIJA
SLOVENIJA 1
10.45-0.20 TELETEKST TV SLOVENIJA
11.00	VIDEOSTRANI
11.15	MOV!
(5/1 1 del angleške nanizanke) 11.40 ZNANJE ZA ZNANJE: UČITE SE Z NAMI (VPS 1140)
12.10	NATIONAL GEOGRAPHIC (VPS 1210)
(Ponovitev 1/6 dela ameriške dokumentarne serije)
13.00	POROČILA
13.05	SLOVENSKI MAGAZIN, po-novitev
13.35 ŠPORTNI PREGLED, ponovitev
14.05	VELIKA NAGRADA ITALIJE V Fl. posnetek iz Monze
14.45	VIDEOSTRANI
16.20 DOBER DAN. KOROŠKA
17.00	DNEVNIK I
17.10	RADOVEDNI TAČEK: RACA
17.25	OTROCI ŠIRNEGA SVETA
(18/26 del ameriške dokumentarne serije)
17.50	RISANKA
18.00	REGIONALNI STUDIO MARIBOR
18.45	BESEDE. BESEDE. BESEDE, tv icrica
19.15	RISANKA 19.30 TV DNEVNIK II
20.10	SVET NA ZASLONU
20.50	OMIZJE
22.15	TV DNEVNIK lil (VPS 2215) 22.55 SOVA
COLLINS IN CONVARD (VPS 2250)
(COLLINS MEETS CONVARD — 2/8 del angleške nanizanke)
23.25	REILLY. VOHUNSKI AS (VPS 2320)
(REILLY. ACE OF SPlES - 9/ 12 del angleške nadaljevanke) 0.20 VIDEO STRANI
TELETEKST TVS________________
PLANINSKE NOVICE
PZ Slovenije organizira v jeseni od 24. oktobra do 25. novembra treking pod Mt. Everest in Čo Dju. V času potovanja je vključen tudi obisk Tajske. Med trekingom je možen vzpon na enega od dovoljenih vrhov (okoli 6.000 m). Cena je 1.400 USD. V ceno je vključen letalski prevoz in organizacija.
Prijave pošljite na naslov: Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9’. Ljubljana. ali po tel.: 061/312-553.
SLOVENIJA 2
13.15-23.35 TELETEKST TV SLOVENIJA
VIDEO STRANI TENIS: US OPEN: finale, posnetek iz New Yorka FORUM, ponovitev TV MERNIK, ponovitev UTRIP, ponovitev ZRCALO TEDNA, ponovitev NEDELJSKIH 60. ponovitev OBZORJA DUHA. ponovitev LJUBEZEN DA. LJUBEZEN NE
(LOVE & WAR - ponovitev 17. dela ameriške humoristične nanizanke 1992/93)
SOVA. ponovitev
LJUBEZEN DO LIDIJE (LOVE FOR LYDIA - 11/13 del anEleške nadaljevanke) REILLY. VOHUNSKI AS
13.30
12.05
14.05 14.20
14.35 14.50
15.05
16.05
16.35
17.00
18.50
19.30
20.10
20.30
21.15
21.50
22.35
23.25
(REILLY. ACE OF' SPIES - 8/ 12 del angleške nadaljevanke) 4x4
DNEVNIK II SEDMA STEZA ZLOČIN V ULICI MODDLE (2.. zadnji del avstralsko makedonske drame)
PO SLEDEH NAPREDKA PRO ET CONTRA EVROPSKA NOČ JAZZA. L de)
VIDEO STRANI
KOPER
15.00
15.50
18.00
18.50
19.00
19.25
20.15
20.40
22.05
22.15
22.25
23.00
NADALJEVANKA
LEADBELLY
(Ponovitev ameriškega barvnega filma. 1976)
STUDIO 2. šport
PRIMORSKA KRONIKA
TV DNEVNIK
NADALJEVANKA
NOČNI SODNIK
(NIGHT COURT - ameriška
nanizanka)
NAJOKRUTNEJŠE SRCE (Ameriški barvni film, 1961)
TV DNEVNIK V OSPREDJU GLASBA
GLAS BREZ OBRAZA (VOCE SENZA VOLTO - italijanski čb film. 1938)
A KANAL
9.00	CMT 9.45 A SHOP
10.00	MacNEIL IN LEHRER KOMENTIRATA. oddaja v angleš-čini
11.00	HUDE TELESNE POŠKODBE (GREVIOUS BODILV HARM - po-
novitev ameriškega barvnega filma)
12.40 A SHOP 12.55 VIDEO STRANI
18.00	CMT
15.30	A SHOP
18.45 UPRAVLJANJE
(Ponovitev 22. dela dokumentarne serije)
19.15	A SHOP
19.30	CMT 20.10 POROČILA
20.30	LOVEC NA MAČKE
(CAT CHASER - ameriški barvni film)
22.00	UPRAVLJANJE. 24. del
22.30	POROČILA 22.50 PRED POROTO
(TR1AL BY JURY - 1. del ameriške nadaljevanke)
23.15	A SHOP
23.30	CMT
1.00	VIDEO STRANI
7.55 Pregled sporeda/S.00Tv koledar/
8.10 Poročila/S. 15 Slika na sliko.
ponovitev/9.00 Lutkovna predstava: Čaroben dotik Stana Par-kerja/9.15 Srečni ljudje
9.30	1001. AMERIKA
(25. del španske nanizanke)
10.00	POROČILA
10.05	TV ŠOLA: Veliki vrtiljak/10.30 Pesmi in zgodbe za vas/10.45 Moja domovina Hrvaška/l 1.00 Narava/11.15 Mali vrtiljak
11.30	HUCKLEBERRY FINN IN NJEGOVI PRIJATELJI (1/26 del koprodukcijske nadaljevanke)
12.00	POROČILA
12.05	LUČ SVETLOBE (GUIDING LIGHT - 48. del
ameriške nanizanke)
12.50	RISANKA
13.05	MONOFON
13.35	ZGODBE IZ MONTICELLA, 211. del
14.00	POROČILA
14.05	POLETNI PREMOR ALO, ALO
(*ALLO. 'ALLO — 16/17 del angleške humoristične nanizanke)
14.35	BROOKLYNSKI MOST (BROOKLYN BRIDGE - 9/11
del ameriške barvne humoristične nanizanke, 1991)
15.00	RISANKA
15.10	LJUBEZEN BOLI
(LOVE UURTS - ponovitev 10.. zadnjega dela angleške nadaljevanke)
16.00	POROČILA
16.05	KOMENTARJI
16.10	PET OTROK IN PEŠKO (3/6 del angleške nadaljevanke)
Po knjigi Edith Ncsbit
16.35	AFTERNOON REPORT
16.45	POD SENČNIKOM
18.00	POROČILA
18.05	DOKUMENTARNAODDAJA
18.35	SANTA BARBARA
(506. del ameriške nadaljevanke) Scott, ki ga Hcathcr hipnotizira, sc 19.18 RISANKA 19.30 DNEVNIK I
20.10	HRVAŠKA IN SVET 20.55 ZAVZETI NAJVIŠJI VRH
(TAKE THE HIGH GROUND - ameriški barvni film. 1953)
22.35	DNEVNIK II
23.00	SLIKA NA SLIKO
23.45	POROČILA V ANGLEŠČINI
23.50	POROČILA
0.00 SANJE BREZ MEJA
HTV 2
17.30
17.45
17.55
18.25
19.30
20.10
20.45
21.30 22.15
22.30
23.20
23.50
VIDEO STRANI TV KOLEDAR HRVAŠKO AVTOMOBILISTIČNO PRVENSTVO, reportaža
SP V MOTOCIKLIZMU, posnetek
DNEVNIK I POPOLNA TUJCA (PERFECT STRANGERS - 1/ 22 del ameriške humoristične nanizanke)
LAŽNIVKA ISABELLA
(1/4 del italijanske nadaljevanke)
KRONOMETER
ACY MATCH RACE CUP
VRTINEC
(WHIRLPOOL - 12/13 del južnoafriške nadaljevanke, 1990) ELEKTRIČNI KAVBOJ HOROSKOP
AVSTRIJA 1
6.00 Teletext/9.00 Čas v sliki/9.05 Pri
Huxtablovih. pon./9.30 Zgodba
z zahodne strani, pon. ameriškega filma (1961)/11.50 Sedmi kontinent, Podvodne pošasti/12.15 Šiling. pon./13.00 Čas v sliki/ 13.10Tri ženske/13.35 Waltono-vi. Vsi imajo radi Erin 14.45 EVROTURIZEM. pon.
15.00	AM. DAM, DES
15.15	BENJAMIN ROŽCA. 1/13 del risane serije: Koncert v živalskem vrtu
15.50 PUSTOLOVŠČINA NA KARI-BIH, 1/12 del angleške otroške serije: S. O. S.
16.15	ŠTIRI BO ZMAGALA
16.35 KREMENČKOVI. Nehvaležni sosed
17.00	MINI ČAS V SLIKI 17.10 VVURLITZER
18.00	ČAS V SLIKI
18.05
18.30
19.22
19.30 20.00
20.15 21.08
21.15 21.25
22.55
0.20
0.25
2.00
MUNCHENČANA V HAMBURGU. Dediščina ZNANOST
ČAS V SLIKI/VREME . ŠPORT
ŠPORTNA ARENA KUHARSKI MOJSTRI POGLEDI OD STRANI PERRY MASON IN BREZVESTNI LUMP (THE ČASE OF THE SCAN-DALOUS SCOUNDREL
—	ameriška tv kriminalka. 1987) ŠTIRJE V DIRJAJOČI KRSTI (RACE WITH THE DEVIL
—	ameriška srhljivka. 1975) ČAS V SLIKI
KLETKA NORCEV II., pon. francoske komedije (1980) POROČILA/TISOČ MOJSTROVIN
AVSTRIJA 2
7.00 TENIS US OPEN, Flushing Mc-ado\v — posnetek finala (m)
8.30 VREMENSKA PANORAMA
12.50	TISOČ MOJSTROVIN, Mojster
ženskih likov:	Portret mlade
ženske
15.00	MUSIKANTENSTADL, pon.
16.45 ČAS V SLIKI DA CAPO
16.50	TISOČ MOJSTROVIN. Stanley Spencer: Vstajenje, Cookham
17.00	TARAS, Nomadi v Iranu
17.30	LIPOVA ULICA, Resnice življenja
18.00	PRI HUXTABLOVIH, Poletje v Parizu?
18.30	PESTMI V TOČILNICI, Zvezde in imitatorji v točilnici mesta na Divjem zahodu
19.00	REGIONALNA POROČILA
19.30	ČAS V SLIKI/VREME
20.00	KULTURA
20.15	ZANESLJIVO JE ZANESLJIVO, 3., zadnji del
21.08 KUHARSKI MOJSTRI
21.15	RAZPAD CESARSTVA, 1. del:
Propad habsburške države
22.00	ČAS V SLIKI
22.30	Mojstrovine FRIZERKIN MOŽ
(LE MARI DE LA COIFFE-USE - francoski film, 1990)
23.55 THE HILL. animirani film Marka Bakerja (VB. 1988)
0.15 TV DANTE, Video feature Petra Greenavvava in Toma' Phil-lipsa
1.45 POROČILA/TISOČ MOJSTROVIN
RAI 1
6.00 Gospe in gospodje/6.50 Jutranji program/9.00 Poročila/9.05
Otrok, ki je ukradel slona, film,
režija Michael Chaffey; igrata
Mark Lester in David Wayne/
10.40 Kalimero, risanke/11.00
Poročila/l 1.05 Mednarodno letališče, serija/11.45 Vreme/11.50 Vso srečo, žrebanje lota/12.30 Poročila/12.35 Mancuso F.B.I., serija/13.30 TV dnevnik/Tri minute za...
14.00	PREPOVEDANI PLANET (Film, 1956)
15.45 GOSPA SPRINT (Film. 1962)
17.20 NAGRADA FREGENE
18.00	POROČILA
18.15 STVARI Z DRUGEGA SVETA
18.40	NANCY.SONNY&.CO.,serija 19.10 MED DEDKI IN VNUČKI, serija
19.40	ALMANAH JUTRIŠNJEGA DNE
19.50	VREME
20.00	IV DNEVNIK
20.30	ŠPORTNI PREGLED
20.40	PAR - NEPAR (Film. 1978)
22.45	DNEVNIK
23.00	ITALIJA LETA '43. dokumen-tarna oddaja
0.00 DNEVNIK
0.35 OPOLNOČI
1.00	NASLEDNJE JUTRO (Film. 1986)
2.45 DETEKTIV (Film. 1985)
4.20	DNEVNIK, pon.
4.25	EVREKA. serija
5.20	ZABAVA
a:^ad
6.00	IGRANI FILM. 2. del filma
6.25	VIDEOSMEŠNICE
7.00	V kraljestvu naravc/8.00 Simpatični lopovi, serija/8.25 Risanka/ 8.30 Modro drcvo/9.00 Hcidi. risanka/9.25 Tom in Jerry, risanke/9. 50Protcstantizcm/l 0.20Ze-lcno/10.35 Vrnitev Arsena Lupina/11.30 Poročila/11.35 Lassie,
serija/12.05 Barka učenega Bay-erja, serija/13.00 Ob trinajstih
13.40	SCANZONATISSIMA
14.00	KADAR SE LJUBI, serija
14.20	NA POTOVANJU
14.30	SANTA BARBARA, serija
15.20	TEPEPA (Film, 1969)
17.10 RESTAVRACIJA ITALIJA
17.30	POROČILA
17.35	HILL STREET PODNEVI IN PONOČI, serija
18.20	ŠPORTNA POROČILA
18.30	PRIMER ZA DVA, serija
19.35	VREME
19.45	TV DNEVNIK
20.15 ŠPORT
20.20	DVAJSET IN DVAJSET
20.40	INŠPEKTOR TIBBS. Nor od ljubezni
22.20	ODER '93. Senca dvoma, avtor Jean-Pierre Conty
23.50	DNEVNIK
0.05 VSE BESEDE SVETA. Festival modeme dramaturgije
1.15 STRAH PRED DRUGIM (Film. 1979)
2.55 DOBRO SEM JO POZNAL (Film, 1966)
4.50 JABOLKO JE PADLO (Film. 1948)
CHANNEL
5.30	VERSKA ODDAJA 6.00 TRGOVINA 6.30 BUSINESS 8.00 NOVICE PO SVETU 8.30 NA DNEVNEM
REDU 9.00 TRGOVINA 12.00 HALO, ASTR1JA12.30
ZAHODNO OD MOSKVE 13.00 NA DNEVNEM REDU
13.30	ŠPORT 14.00 VIDEOGENERArOR 16.30 V ŽIVO: CLIVE PEARSE 18.30 ZNANOST 19.00 DETEKTIVI: serija z Robertom Taylorjem 19.30 SCENA 20.00 ŠPORT 20.30 TENIS 21.00 NA DNEVNEM REDU 21.30IMAGE 22.00 POROČILA 22.30 BUSINESS 22.48 US MARKET WRAP 23.00 UNIČEVALCI, ameriška detektivka (1967) 0.55 VIDEOGENERArOR 2.00 KITAJSKE NOVICE ZA EVROPO
s k y n e w s
6.00JUTRANJA POROČnA (Evropa) 6.30JITRANJA POROČILA (Evropa) 7.00 JUTRANJA POROČILA (V. Britanija) 7.30 JUTRANJA POROČILA (V. Britanija) 8.00 JUTRANJA POROČILA (V. Britanija) 8.30 JUTRANJA POROČILA (V. Britanija) 9.00 JUTRANJA POROČILA (V. Britanija) 9.30 ROVING REPORT 10.00 DOPOLDANSKA POROČILA 10.30 Spomini
11.00	DOPOLDANSKA POROGU 11.30 MEDNARODNA POSLOVNA POROČITA 12.00 OPOLDANSKA POROČIU 12.30 Mednarodne novice 13.00 POROČIU OB ENIH 13.30 CBS DANES ZJUTRAJ
14.00	POROČIU OB DVEH 14-30 SPOMINI 15.00 POROČIU OB TREH 15.15 POROČIU OB TREH. nad 15.30 KAM NA POČITNICE 16.00 Poročila ob štirih 16.30 Mednarodne novice 17.00 V ŽIVO OB PETIH 17.30 V ŽIVO OB PETIH 18.00 POROČIA OB ŠESTIH 18.30 POROČIU OB ŠF.STIH
19.00	VEČERNE DOMAČE IN TUJE NOVICE 19.30 Posebno poročilo 20.00 URA NOVIC Z VSEGA SVETA 21.00 NOVICE Z VSEGA SVETA 21 JO DOLGI JEZIKI 22.00 URA NOVIC Z VSEGA SVETA 23.00 VEČERNE DOMAČE IN TUJE NOVICE 23.30 CBS VEČERNA POROČIU
6.00 B. j IN MEDVEDEK, AMER. RISANKA 9.25 THROB. AMER. GLAS. NAD. 9.55 VODJA RESORJA M 10.30 B. J... 11.30 UMIK 12.05 ČUDOVITA LETA, AMER. DRUŽINSKA NAD 12-35 VAMPA 12.40 RISANKE IN \AMPY 14.35 MESNI CMOKI IN ŠPAGETI 15.20 VAMPY 15.25 SUPER BRATA MARIO 15.55 RISANKE 16.25 VAMPY 16.35 ROBIN IIOOI), NADALJEVANKA 17.00 VAMPY 17.05 VODJA RESORJA M 17.40 AKTUALNE NOVICE 17.45 UMIK 18.20 ČUDOVITA LETA 18.50 AKTUALNE NOVICE 18.55 KLUB PARADIŽ. AMER. KRIM. NAD. 20.00 AKTUALNE NOVICE 20.15 C0VT.R UP - MODA. MODELI IN INTRIGE 21.15 WWF WRESTLING 22.20 SKUPINA DEKLET, AMER. AKC. FILM 0.05 ČASOVNA DIRKA S SMRTJO, AMER. AKC. NAD. 1.00 PONOVITVE
7.00 DJ Kat 9.40 Lutkovna oddaja 10.00 Risanke
10.30	Zabavne igre 11.00 Grabežljiva 11.30 Zbranost 12.00 Sailvjcssv Raphacl 13.00 F. cesta
13.30	Tretja kompanija - nad. 14.00 Bamabv Jones - nad. 15.00 Kapitani in kralji - nad. 16.00 Drog svet - nad. 16.45 DJ Kat 18.00 Vesoljske steze - naslednja generacija, nad. 19.00 Svet iger
-	akc. nad. 19.36 E cesta - nad. 20.00 Rešitev -nad. 20.30 Polna hiša - kom. 21.00 Krvava sled
-	morilci med nami 23.00 Vesoljske steze - nasljedna generacija, nad. 0.00 Ulice San Francisca 1.00 Zakjuček
7.00	ZBUDI SE NA ENOSMERNI CESTI, vodi Rebccca de Ruvo 10.00 VIDEO, vodi Marijne 13.00 NAJVEČJE USPEŠNICE NA MTV 14.00 VIDEO 16.30 COCA COU NOVICE, vodi Kristjane Backer 16.45 MTV' V KINIH, vodi Pip Dano 17.00 POROČIU 17.15 3 OD 1, VIDEO 17.30 GULJENJE 18.00 BRITANSKA LESTVICA USPEŠNIC, vodi Paul King
20.00	NOVI RED, PRENOS IZ JAZZ FESTTVAU V MONTREAUXU 21.00 GLASBA VEDNO, vodi Pip Dann 22.00 NAJVEČJE USPEŠNICE NA MTV 23.06 COCA COU NOVICE, vodi K Backer 23.15 MTV V KINIH, vodi Pip Dann 23.30 NOČNA POROČIU 23.45 3 OD 1, VIDEO 0.00 ROCK NA MTV, vodi Pip Dann 2.00 VIDEO 3.00 NOČNI VIDEO
8.45 JUTRANJA BORZA 9.00 POTOVANJA, pon. 9.30 ŠPORTNI PREGLED 11.55 BORZNI TELEGRAM
12.00	NORI REKORDI, pon. 12.30 SVETOVALEC ZA PROSTI ČAS 13.00 TELE BORZA 13.45 TRENING
14.00	PLES IN UMETNOSTNO DRSANJE 15.00 ODBOJKA, pon. 17.00 NOGOMET, španska liga, pon. 18.00 KOLESARSKI MARATON 18.30 SUR-
FANJE, pon. 19.30 ŠPORTNO POROČILO 20.00
ŠPORTNI VEČER, medn. poročila 21.00 NOGOMET, Urugvaj - Bolivija 22.30 POŠASTNI TOVORNJAKI
23.00	WRESTLLNG 0.00 NOGOMET, pon. 1.00 WRESTLING, pon.
premiere
■ BBSSjSiži 7.00 ROMEO PREDSTAVLJA: FALITUER: Kepe 7.10 DOUG: Judyn nastop; Trofeja; CHIP IN CHARLIE: Lupinini diamanti 8.00 BENJAMIV V KAMENI DOBI 8.30 FEUERSTEINOVI, Telovadna vročica 9.00 PRAVA IDENTITETA, amer. kom. 10.40 GRDTERS, amer. krim. drama 12.30 TVTV 13.00 SHOWBIZ '93 13.30 FALITUER: Splund 13.40 DOUG: Mestni župan; Dougova velika številka; CHIP IN CHARLIE: Kamniti zmaj 14.30 ANGELI IN NORCI. angl. drama 16.25 DEČKI IZ ČRNSKE ČETRTI, amer. drama 18.15 AMERIŠKI NOGOMET 19.15 RISANKA; KINO; ZAPPING 19.30 0137, intervju magazin 20.15
ČUDEŽNI OTROK TATF., amer drama 21.55 WILLEMSF.N - TV POGOVOR 22.55 PARIZ SF. PREBIJA. franc.-ital. drama 00.30 INTERNO, amer. crot. film 1.35 FATALNO NF.BO. amer znan. fant. film 3.05 DEADFACE - PFSTt N ASILJA, franc akc. drama 4.45 KO ČLOVEK OMENJA HUDIČA, ital akc. kom. 6.25 MINI MODRU. Otroci na modnem odru, franc. dok.
[iyiBpg&®w
8.30 AEROBIKA 9.00 GOLF, posnetki H.00 MOTOCIKLIZEM, posnetki 12.00 FORMI U I. posnetki 13.00 MEDNARODNI MOTOŠPORT J 4.00 NHL hokej na ledu 16.00 NEMŠKO PRVENSTV O TURNIH AVTOMOBILOV, posnetki 17.00 MOTOCIKLIZEM, posnetki 19.00 EUROFUN 19.30 ŠPORTNA POROČIU 20.00 FORMITA 1. posnetki 21.00 INDVCAR, posnetki 22.00 BOKS 23.00 NOGOMET, tedenski pregled 0.00 GOLF. pregled 1.00 Športna poročila 1.30 Konec sporeda
eurosport
RADIO
PRVI PROGRAM
(Na frekvencah: 88,5; 90,0; 90,9; 91,8; 92,9; 94,1 in na 96.4 MHz)
4.30-8.00 Jutranji program. Lojtrca domačih; 4.30 Poročila, promet; 4.45 Horoskop. 4.55 Dnevni koledar; 5.00 Poročila, promet; 5.20 Obvestila, spot; 5.30 Prva jutranja kronika; 5.50 Jutranja Gimnastika; 6.00 Poročila, promet; 6.05 Dobro jutro, rojaki; 6.15 Iz naših sporedov; 6.30 Poročila, promet; 6.35 Počitniška vremenska napoved; 6.45 Slovence. Republika; 6.50 Dobro jutro, otroci: Ljubljanske razglednice: okrog Križank; 7.00 Druga jutranja kronika: 7.30 Poročila, promet; 8.00 Poročila: 8.05-9.35 Radio plus - vmes: 8.15 Obvestila. spot; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Minute za smeh; 9.00 Poročila; 10.00—19.00 Program A - 1; 10.00 Poročila; 10.45 Spot; 11.00 Poročila; 11.30 Pregled slovenskega tiska;
12.00	Poročila; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.45 Spot; 13.00 Danes do 13—ih; 13.20 Osmrtnice in Obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 14.00 Poročila, spot; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 16.15 Varnostna kultura: 16.45 Spot; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Poročila, spot; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč. otroci; 20.00 Sotočja (studio Maribor);
21.00	Poročila; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz naših sporedov; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Slovenski pevci šansonov in evergrinov; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno - Katarina Fistrovič: In to jc življenje; 23.15-4.30 Nočni program.
DRUGI PROGRAM
(Na frekvencah: 87,8; 92,4; 93,5; 95,3; 96,9; 97,9; 98,9 in 99,9 MHz)
5.30-8.30 Jutro; 5.30 Prva jutranja kronika;
6.00	Poročila, promet; 6.10 Neposredna zveza z AMZS; 6.30 Poročila, promet; 6.35 Počitniška vremenska napoved; 6.40 Pregled sporeda;
7.00	Druga jutranja kronika; 7.25 Pogled v zvezdno nebo; 7.30 Poročila, promet; 8.00 Gospodarski vestnik in val 202; 8.10 Strokovnjak svetuje - Kontaktna oddaja; 8.30-13.00
Dopoldne na valu 202 — vmes: 8.30 Novice;
8.40 Koledar prireditev; 10.30 Novice; 10.40 Primorski val; 11.00 Ekološke teme; 11.30 Novice, spot; 11.35 Obvestila; 12.00 Točno opoldne; 12.10 Športni dogodki; 12.30 Novice, spot; 12.40 Štajerski val; 13.00-19.00 Val 202 popoldan-vmes: 13.00 Danes do 13—ih; 13.40 Obvestila; 14.30 Novice, spot; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Novice, spot; 16.40 Gost popoldneva; 17.30 Novice, obvestila, spot; 17.50 Šport na valu 202;
19.00—23.00 Večer na II. programu — vmes:
19.00	Radijski dnevnik; 19.30 Ameriška coun-
try lestvica; 20.00 Popularnih 40; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 V soju žarometov.
TRETJI PROGRAM
(Na frekvencah: 96,5; 101,4; 102,0 in 103,9 MHz 8.00-19.30 in 88,6; 93,1; 96,5; 100,6; 101,4; 102,0 in 103,9 MHz 19.30-24.00)
8.00 Napoved sporeda in poročila; 8.10 Dobro jutro (Handel, Bach. Vivaldi); 9.00 Poročila.
spot; 9.05 Z glasbo v dober dan Von Stippe. Paeanini. Mendelssohn. Britten in Ravel. 10.00 Poročila: 10.05 Kulturna panorama rc pnza. 1 1 00 Poročila; 11.05 čas m glasba -vmes: 12.00 Poročila: 13 00 Poročila; 14 00 Poročila. 15.00 Pihalne godbe na koncertnem
odru. 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Napoved popoldanskega in večernega sporeda. 16.05 Ponedeljkov divertimento; 16 *
spore
45 Enciklopedija Slovenije 17.90 Nove glasbene generacije; 18.00 Poročila, spot; 18.05 Slovenska glasbena ustvarjalnost; 19.30 Predstavitev večernega sporeda; 19.33 Operni koncert. 20.15 Kronika tretjega programa; 20.30 FBI J Evropski poletni festivali salzburške slavnostne igre 1993 - Posnetek koncerta berlinskih filharmonikov z dne 28. 8. 93: dir. Claudio Abbado. sol. Jcvgenij Kissin-klavir: S Prokofijev: 3 klavirski koncert v C-duru. 1’ Čajkovski: 6. simfonija »Patetična-; 22.00 Poročila. 22.05 Dvignjena zavesa: 22 25 Komorni studio - instrumenti v različnih kombinacijah. 23.50 Predstavitev torkovega programa; 23 55 Lirični utrinek; 24.00 Konec III programa in vključitev v nočni program Radia Slovenija.
GLAS LJUBLJANE
(Krim stereo 100,2 MHz, Grad Šance stereo 102,4 MHz)
6.00	Dobro jutro Ljubljana (vodi Mile Jovanovič); 6.15 Prve novice: 7.0») Horoskop; 7.15 Napoved dogodkov; 7.20 Naj. naj; 7.35 Vremenska napoved; 7.45 Slovenske novice sc predstavijo; 8.00 Jutro jc lahko tudi takšno:
8.15	Novice; 9.15 Novice; 9.25 Kam danes v Ljubljani; 10.15 Novice. I 1.00 Naj. naj pesem; ll.lSNovicc. 12.00 BBC novice. 12.15 Novinarski gost; 13.15 Novice; 14.00 Pasji radio; 14.15 Novice; 14.30 Glasbena oddaja;
15.00	Popoldne na RGL in naj naj pesem:
15.15	RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo sc: 16.25 Nagradna uganka: 17.00 Rezultati žrebanja Loto; 17.15 Novice; 18.15 Novice: 18.20 Gost na RGL. 19.15 Zadnje novice; 19.25 Vremenska napoved; 20.00 Glasba;
22.00	Sršeniada; 24.00 Satelit
m
TUDENT
(89,3 in 104.3 MHz)
1 1.00 Vžig: 14.00 OF(24 ur info); 1 5.30Čudoviti svet zlobe in nasilja; 17.00 Joculator; 19.00 Tolpa bumov; 20.00 Altcr-mozaik; 21.00 Techno; 22.00 Reggac; 23.00 Francoska zveza .
24.00	Zatemnitev/ radio satelit
BttDdahU
(SV 549 kHz. UKV 88.6 - 93,8 - 100,3 - 100,6- 104,3 - 107,6 MHz)
6.00	Otvoritev programa Radia Koper; 6.15. EPP; 6.30 Jutranjik.osmrtnice. EPP; 7.00 II jutranja kronika - prenos RS: 7.15 EPP: 7.30 Pregled tiska. EPP; 7.45 Evcrgrcen; 8.00 Predstavitev dopoldanskega programa; 8.15 Na rešetu; 8.30 Poročila. EPP; 8.45 Delo. servisne informacije, prireditve; 9.30 Poročila. EPP. 9.40 Souvenir dltaly; 10.30 Poročila. Primorski
val 202; 10.50 EPP; 11.00 V podaljšku pregled rezultatov športnega vikenda: 12.00 Tro-picana; 12.30 Opoldncvnik Radia Koper, osmrtnice, EPP; 13.00 Jagode in podoknice; 13.30 Poročila, EPP. 14.30 Poročila. EPP;
15.00	Ob robu igrišča - odmevi na slovensko nogometno prvenstvo; 15.30 Dogodki in odmevi - prenos RS; 16.00 Glasba po željah. 1 6.30 EPP; 1 6.35-17.3») -Na vročem pesku I
16.45 Napovednik kulturnih prireditev; 17.30
Primorski dnevnik: 18.00 -Na vročem pesku
II«; 19.00 Večerni radijski dnevnik prenos RS; 19.30 SV prenaša L pr. RS. UKSVV III program RS
MARIBOR
(UKV 93,1 in 90,4 MHz, SV 558 KHz)
5.40 Jutranji program; 5.50 Radio danes; 6.00 Poročila; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.15 Dobro jutro; 8.00 Poročila, osmrtnice, obvestila; 9.00 Poročila; 9.05 Štajerske miniature; 10.00 Poročila; 10.05 Šport
v ponedeljek; 11.00 Poročila; 11.45 Infoservis;
12.00	Poročila; 12.10 Mali oglasi; 13.00 Danes do trinajstih; 13.30 Popoldne pod Pekrskogor-co; 14.00 Poročila, osmrtnice, obvestila; 15.00 Poročila; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi: 16.00 Želeli ste. poslušajte;
17.00	Dnevnik Radia Maribor; 17.30 Obvestila, osmrtnice; 18.00 Pokličite 101 555; 19.00 Večerni radijski dnevnik; 19.30 Minute za glasbo; 20.00Sotočje;21.00 Večerna MM 1; 22.00 Zrcalo dneva; 23.15 Nočni program.
S;
jijij:
ig:
::::::
::::::
Š:§:
||
v*



HONDA Civic - ALI JO DOBRO POZNATE?
Civic je ponavadi tisti avto. ki novega kupca prvič popelje v čudoviti svet HONDE. Zato je družina Civicov najbolj bogata v izbiri različnih modelov, ki jim je skupna osnova - visoka tehnologija izdelave - velik izkoristek moči pri motorju in zasnova trdne karoserije, zaradi boljše varnosti.
V modele Civic so vgrajeni motorji od 1.3 do 1.6 litra prostornine, vsi s štiriventilsko tehniko.
popolnim elektronskim vbrizgavanjem goriva in z močjo od 55 kW/75 KM do 118 kW/160KM. Ugled, udobnost in varnost se prepletajo z lepo obliko, bogato notranjo opremo in okrepljeno izvedbo karoserije. Že peto desetletje si Hondini strokovnjaki prizadevajo izdelati avto z najboljšimi voznimi lastnostmi, ki mora biti hkrati tudi prijazen za okolje. To jim je uspelo - pri vaši odločitvi pa so pomemben del še cene.
ALI POZNATE NOVE IZJEMNO UGODNE CENE?
(veljavne so od septembra 1993 naprej)
Obiščite ali pokličite:
•	Salon HONDA. Ljubljana. Tavčarjeva 7. tel.: 061/316-687 in pooblaščene prodajalce:
•	Servis Honda. Selič. Rečica 174. Šmartno ob Paki. tel.: 063/885-182 • Avtoservis FIŠER. Cesta XIV. Divizije 85. Maribor, tel.: 062/510-625 • SPEKTRA ORBIT, Kidričeva 36. Celje, tel.: 063/411-336
•	SERVIS DOMINKO. Ob studenčnici 4. Ptuj. tel.: 062/772-068 • AVTOMARKET. Dunajska 421, Ljubljana-Črnuče. tel.: 061/371-024 • Servis HONDA - Žibert, Britof 173. Kranj, tel.: 064/242-167
•	HONDA Car-Line. Ambrož. Prešernova 12. Radomlje, tel.: 061/727-534
GENERALNI ZASTOPNIK:
nc - MOBIL
61000 LJUBLJANA, TAVČARJEVA 7 TEL.: 061/316687, TELEFAX: 061/114153
v vseh predstavništvih A VTOCOMMERCA v Sloveniji
(H) KONDA
Intergama, d.o.o., Ljubljana,
Pražakova 4, 61000 Ljubljana
razpisuje dela in naloge
1 zastopnika na območju Dolenjske 1 zastopnika na območju Celja
Pogoji:
—	poznavanje področja prehrane
—	poznavanje dolenjskega oziroma celjskega območja
—	komunikativnost in vljudnost
—	izpit B kat. oziroma osebno vozilo
—	stimulativni zaslužek
Prijave pošljite do 19. 9. na naslov:
Intergama, d.o.o., Ljubljana,
Pražakova 4, 61000 Ljubljana.
18745
Za vedno nas je v 83. letu zapustila naša draga
REZKA DIJAK
rojena RUS, z Bleda
Slovo od drage pokojnice bo v torek, 14. septembra 1993. ob 11. uri na njeno željo v krogu družine in prijateljev
Njena žara bo v mrliški vežici na Bledu isti dan od 9. ure dalje
V imenu vseh njenih: svakinja Tinka
Bled, Ljubljana, Škofja Loka, 10. septembra 1993
Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje
razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za štiriletni mandat
1.	direktorja
2.	predstojnikov poslovnih enot:
—	Veterinarske postaje: Mozirje in Žalec
Pogoji:
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonon določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje: pod 1.:
—	visoka strokovna izobrazba veterinarske, agronomske, pravne ali ekonomske smeri s 5 leti delovnih izkušenj in ustreznim strokovnim izpitom
—	sposobnost vodenja in organiziranja
—	program razvoja z opredelitvijo svoje vloge v njegovi realizaciji
Nepričakovano in mnogo prezgodaj je iz našega kroga za vedno odšla naša
DRAGICA TROHA
Bila nam je dobra hči, sestra in teta ter bo taka za vedno ostala v našem spominu
Žalujoči: mama Ema, sestra Jožica, brat Branko z družinami in posebno nečaka
Mateja in Dragan
Postojna, 12. septembra 1993
Umrla nam je mama. stara mama in prastara mama
ANABEBER
rojena POTOKAR, v Lanišču pri Škofljici
Od nje se bomo poslovili v torek. 14. septembra 1993. ob 15. uri na ljubljanskih Žalah
Na dan pogreba bo žara v mrliški vežici svetega Petra na Plečnikovih Žaiah
Vsi njeni
Škofljica, 12. septembra 1993
pod 2.: —	visoka strokovna izobrazba veterinarske smeri z ustreznim strokovnim izpitom —	najmanj 3 leta delovnih izkušenj —	sposobnost vodenja in organiziranja —	program razvoja poslovne enote z opredelitvijo svoje vloge v njegovi realizaciji.' Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za razpisana dela in naloge in programom naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje, Trno-veljska 1, »za Razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem postopku. 18772		;	Sporočamo žalostno vest, da nas je mnogo prezgodaj zapustila naša mama in soproga DRAGICA TROHA rojena BABUDER Zadnje slovo od drage nam pokojnice bo v torek, 14. septembra 1993,	- ob 16. uri iz četrte mrliške vežice pokopališča v Postojni Žalujoči: mož Milivoj, otroka Viki in Ninika Postojna, 12. septembra 1993
		
Nepričakovano nas je v 84. letu starosti zapustila naša draga mama in stara mama		Sporočamo žalostno vest, da je umrla
ALBINA TROHA		BERTA MOSER
rojena MIKUŽ		upokojenka Mednarodnega podjetja Slovenijales	j
nosilka partizanske spomenice 1941		PE Celje
Žalujoči: sin Boris z ženo Ljubico, vnuka Gregor in Daša, sestra Justina z družino		Ohranili jo bomo v lepem in trajnem spominu Delavci Mednarodnega podjetja Slovenijales
Idrija, Ajdovščina, 11. septembra 1993		in klub upokojencev Slovenijales 905075
nfill PELO PELO DELO PELO PELO PELO PELO DELO
ROBERT ALTMAN, zmagovalec beneškega festivala
JASER ARAFAT ZA KAIRSKI AL AHRAM
Končni cilj pogajanj je palestinska država
Arafat: Zdajšnji sporazum o Gazi in Jerihu je le prvi korak do končne rešitve palestinskega vprašanja - Jeruzalem ostaja na dnevnem redu
„	razmer na zasedenih ozemljih,«
OD NAŠEGA DOPISNIKA
KAIRO, 12. septembra — »Ne! S sporazumom o avtonomiji v Gazi in Jerihu se nismo odpovedali niti enemu dolgoročnemu cilju našega boja. Končni cilj zdajšnjih pogajanj z Izraelom je palestinska država, ki naj bi zajemala ves Zahodni breg. Gazo in seveda Vzhodni Jeruzalem,« je v intervjuju za kairski Al Ahram svoje politične nasprotnike poskušal pomiriti vodja Pl.O Jaser Arafat.
Arafatova tajna pogajanja
z Izraelom so znotraj PLO, še bolj pa seveda v drugih palestinskih organizacijah, povzročila vrsto ostrih reakcij in obsodb. Očitajo mu, da je prodal Palestino in Jeruzalem. »Ni res! Jeruzalem ostaja na dnevnem redu. Preložen je le sporazum o končnem statusu Jeruzalemu, ki naj
bi ga sklenili v končni fazi pogajanj. Od Jeruzalema nikakor ne
odstopamo, saj gre vendar za
načela, ki jih ni mogoče spreminjati. Pomembno bitko smo že dobili, saj bodo prebivalci
Alija Izetbegovič prispel v Iran
TEHERAN. 12. septembra (STA/AFP) - Predsednik BiH Alija Izetbegovič je danes prispel na dvodnevni obisk v Teheran, kjer se bo sestal z iranskim predsednikom Alijem Akbarjem Rafsandžanijem, je sporočila iranska agencija IRNA.
Izetbegovič. ki je pripotoval iz Saudove Arabije, kjer ga je sinoči sprejel saudski kralj Fahd. se bo z Rafsandžanijem pogovarjal o »zadnjih dogodkih v BiH in o rezultatih ženevskih pogajanj«, dodaja IRNA.
Ob prihodu v Teheran je izjavi za agencijo IRNA prosil Iran. naj »poveča svojo pomoč v boju bosanskih Muslimanov«.
Iranski predsednik pa je izjavil, daje Iran bosanskim Muslimanom »pripravljen nuditi potrebno pomoč«.
Dobroslav Paraga ni več predsednik Hrvaške stranke prava
ZAGREB. 12. septembra (STA/AFP) - Predsednika Hrvaške stranke prava (HSP) Dobroslava Parago so na izredni skupščini te stranke, ki je bila v soboto in nedeljo v Kutini, razrešili s položaja predsednika stranke. Parago je na čelu stranke, ki je bila razdeljena zaradi notranjih bojev, zamenjal Boris Kandare. Meseca julija je tedanje vodstvo iz stranke izključilo Borisa Kandareja in podpredsednika HSP Anteja Džapiča pod obtožbo »kršenja statuta«. Novo vodstvo je Džapiča imenovalo na prejšnji položaj.
Uporni Srbi zavzeli poveljstvo srbskih sil na območju Banja Luke
BEOGRAD. 12. septembra (STA/AFP) - Uporni srbski vojaki, ki že od petka s tanki blokirajo Banja Luko. so zavzeli poveljstvo prvega vojaškega korpusa Krajine, ki pokriva vso zahodno Bosno. »Od danes ne priznavamo več generala Momirja Taliča kot poveljnika prvega korpusa oboroženih sil Krajine,« je, kot poroča srbska agencija v BiH Srna. izjavil član »kriznega štaba vrhovnega poveljstva« oficir Ostaja Zec. Zec je to izjavil pred nekaj sto prebivalci Banja Luke. ki so se zbrali pred kulturnim domom, kjer so čakali na prihod voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžiča. ki naj bi v to mesto prispel danes popoldne. Zec je še dejal, da bo pristojnosti generala Taliča odslej določal krizni štab. Radio Beograd pa je poročal, da uporniki zahtevajo tudi odstop banjaluškega župana Predraga Radiča. Uporni vojaki niso upoštevali sinočnjega ukaza Radovana Karadžiča. naj se vrnejo v vojašnice in prepustijo oblast izvoljenim civilnim ustanovam.
Ševardnadze bo razpustil parlament
MOSKVA. 12. septembra - Gruzinski predsednik Eduard Ševardnadze je včeraj izjavil, da bo predvidoma v nedeljo. 12. septembra, v državi razglasil izredno stanje in razpustil gruzinski parlament, izvoljen na nedavnih volitvah (11. oktobra lani. istočasno z volitvami predsednika Ševardnadzeja). »Prišel je čas. ko je treba nehati z demagogijo in s populizmom. Treba je začeti ukrepati.« To izredno stanje bo trajalo »ne en mesec in ne dva«; v tem času se morajo poslanci odpraviti tja. kjer so bili izvoljeni, in tam začeti voditi »gibanje za preproditev Gruzije«. To državo je v pičlem letu in pol doletel najprej državni prevrat proti predsedniku Gamsahurdiji (januarja lani), potem vojni v avtonomni Južni Osetiji (končana maju lani) in v Abhaziji (zaustavljena julija letos) in na koncu še nedavni upor privržencev Gamsahurdije v zahodni Gruziji. Š»vardnudzejev namen z uvedbo izrednega stanja je najbrž samostoj i* rešiti vse te krize in vzpostaviti normalen odnos z Rusijo, ki lahko «dinu pomaga vrniti Gruzijo med normalne države sveta.	D. K.
LEK in SCT sponzorirala cepljenje
MOSKVA. 12. septembra - Slovensko veleposlaništvo v Moskvi je za vse Slovence, ki živijo in delajo v ruski prestolnici, v petek zvečer organiziralo cepljenje proti davici (difteriji). kije potekalo v začasnih prostorih SCT na Starem Arbatu. Sponzor te preventivne akcije, v kateri so Slovenci dobili obnovitvene doze cepiva proti bolezni, ki je v Rusiji začela razsajati poleti letos, je ljubljansko podjetje LEK. ki je prispevalo cepivo. Akcija bo v bistvu permanentnega značaja, saj lahko vsi zainteresirani cepljenje opravijo tudi še kasneje. Na ta način je bila za mnoge Slovence na začasnem delu %' Moskvi odpravljena precej neprijetna skrb. nastala z izbruhom te dokaj nenavadne bolezni v Rusiji.	D. K.
Temperature jezer In morja:
Koper 22,0, Bled 18,5 stopinj Celzija.
50. FILMSKI FESTIVAL V BENETKAH
Noč zlatih in drugih levov je bila dolgočasna
LJUBLJANA, 12. septembra - Američani so za evropske festivale nerazrešljiv in nepogrešljiv problem. Direktor beneške Mostre je ravnal zvito. Scorseseja, Allena, de Nira. Spielberga pa Tino Turner in Eastvvooda (v Filmu nemškega režiserja) je uvrstil v netekmovalni program oziroma Beneške noči, za Madonno, junakinjo Snake Eyes in Covvgirls Gusa Van Santa, ki ju je spustil v tekmo, mu je bilo vnaprej jasno, da nimata možnosti za zmago, Roberta Altmana in njegove Short cuts pa je razglasil za enega najresnejših kandidatov za zlatega leva. In zlatega leva je tudi dobil, seveda v enakovredni družbi s Poljakom Krysztofom Kieslovvskim in njegovim Blue, prvim iz francoske trilogije Tri barve.
Zmagovalec Short cuts je dobil še eno priznanje: žirija je prisodila specialno nagrado vsej igralski ekipi, a to je nekaj manj kot dva ducata bolj ali manj znanih ameriških igralcev. Altman je svoje dramice nizal po zgodbah »mojstra minimalizma« Ra-vmonda Carverja. Blue se poznajo Dekalogi, ki pa ostajajo ne-prekosljivi. Juliette Binoche, dobitnica pokala Volpi, nagrade za najboljšo vlogo, se po smrti svojega moža in otroka zapre v stanovanje in hoče živeti sama. Toda na ljudi naleti na vsakem koraku pa tudi telefona ne izključi. V življenje se vrne, ko izve, da je imel njen mož prijateljico, in še več, da ta prijateljica pričakuje otroka. Najboljši direktor fotografije na letošnjem festivalu je bil snemalec Blue, Slawomir Idziak.
Srebrnega leva je dobil režiser iz Tadžikistana Baktijar Kudoj-nazarov za Kosh ba Kosh, ljubezensko zgodbico, v katero je seveda vključena tudi državljanska vojna.
Zlato medaljo italijanskega senata, ki posveča svojo pozornost filmom z demokratičnimi oziroma civilnimi vrednotami, je dobila Kitajka Liu Miaomiao za Za zui zi. kot kličejo dečka, ki veliko govori. Mali čebljač je oster opazovalec odraslih in zna presoditi, kaj je prav in kaj ne. Nagrado, ki jo podeljuje Acca-demia Europa je dobil Bertrand Blier za Un, deux, trois soleil (otroška odštevanka), živahno, svežo in nenavadno zgodbo o deklici, ki jo čaka neizogibna usoda vseh deklic iz predmestja Marseilla. Blier se brez težav igra z živimi in mrtvimi in čas je zanj nevažna dimenzija. Njegovi junaki so priseljenci, ki so v Marseille prišli iz vseh (revnih) koncev sveta. In se jim. tako kot Marcellu Mastroianniju, rado zgodi, da na poti domov zgrešijo vhod. Hiše v naselju so si podobne kot jajce jajcu in družine, ki tukaj živijo, prav tako. Zato je na koncu koncev vseeno, za čigavo mizo sedež, povsod najdejo krožnik tudi zate. Najboljša glasba je glasba iz tega filma, njen avtor je Cheb Khaled. Ma-stroianni pa je za svojega pijančka dobil pokal Volpi za najbolj-
šo stransko vlogo. Drugega Vol-pija za stransko vlogo je dobila Anita Bonaiuto za vlogo matere v filmu Liliane Cavani Dove si-ete? Io sono qui.
Film, ki je povzročil vznemirjenje in bil deležen največ zanimanja, je dobil specialno nagrado žirije. Gre za avstralsko-itali-jansko koprodukcijo Bad boy Bubby režiserja Rolfa de Heera. Ta je Bubbyja posnel s tridesetimi direktorji fotografije, kajti »vzeli smo vsakega, ki je bil za konec tedna prost«.
Zlate leve za zasluge nasploh so dobili: Števen Spielberg, Cla-udia Cardinale, Roman Polanski in Robert de Niro.
VESNA R. MARINČIČ
Vzhodnega Jeruzalema lahko sodelovali na volitvah v palestinski svet. Zdajšnji sporazum o Gazi in Jerihu je potemtakem le prvi korak do končne rešitve palestinskega vprašanja,« je na očitke o izdaji palestinskih interesov odvrnili 64-letni Arafat in dodal, da podobna rešitev kot za Jeruzalem velja tudi za palestinske begunce in židovska naselja
na zasedenih ozemljih. Vse to
pride na dnevni red v končni fazi
pogajanj, ki naj bi se začela najkasneje po dveh letih zdajšnje začasne in omejene samouprave v Gazi in Jerihu.
Toda zakaj se je Arafat teh tajnih pogajanj z Izraelom lotil zdaj, skoraj petnajst let po sporazumu iz Čamp Davida, ki ga je takrat zelo obsojal? »Tudi Egipt se je takratnega sporazuma z Izraelom lotil povsem na svojo roko. Če bi se arabske države dogovorile o skupnih pogajanjih z Izraelom, tako kot je bilo sprva predvideno, potem bi bila tudi PLO zanesljivo zraven! Res pa je, da je treba na vse dogodke gledati skozi prizmo konkretnih zgodovinskih in objektivnih okoliščin,« se je ob tem malce neprijetnem vprašanju izmazal Arafat.
• Vodja PLO je v intervjuju za Al Ahram ogorčeno zavrnil pisanje New York Timesa, češ da se je ves čas palestinske revolucije predajal razkošju in blišču. »To seveda ni res. Vprašajte moje sodelavce, ali res živim bolje od njih. Le vprašajte. Jaz sem bil in ostajem samo borec za svobodo ___« zatrjuje Arafat.
Zdajšnji sporazum o začasni avtonomiji v Gazi in Jerihu predvideva ustanovitev več skupnih izraelsko-palestinskih komitejev, ki naj bi koordinirali nadaljnja dogajanja na zasedenih ozemljih. Nasprotniki sporazuma trdijo, da je Arafat s tem privolil v nekakšno konfederacijo z Izraelom, da bi se tesneje povezal, na primer, z Jordanijo. »Tovrstni očitki kažejo na popolno nepoznavanje zdajšnjih
odgovarja Arafat. »Velika večina Palestincev še vedno živi pod izraelsko okupacijo in vsi smo ta hip šc vedno popolnoma odvisni od Izraela, pa najsi gre za elektriko, vodo, nafto, telefonsko omrežje, moko ali varnost. Smo pač del izraelskega ozemlja. Živimo z izraelsko ekonomijo, trgujemo s šekli in plačujemo davke državi, ki nas je okupirala. Naj povem primer. Izraelu plačujemo 38 različnih davkov. Vsak zaposleni Palestinec je moral petino svoje plače vseh teh 26 let (od okupacije leta 1967) nameniti izraelskemu sindikatu.
toda v zameno za ta denar ni
dobil niti aspirina, ko ga je bolela glava. Nekateri moji bratje
očitno ne razumejo teh stvari. Mi nismo samostojna država, kot denimo Egipt, Jordanija ali Sirija. Mi smo okupirano območje. Cilj zdajšnjega sporazuma je zato vsaj malce sprostiti ta izraelski pritisk, ki nas je tako dušil. Živeli smo pod vojaškimi zakoni, ki naj bi nam pomagali urediti naše življenje, kot so govorili v izraelski vladi, v resnici pa so nas s tem režimom ubijali, počasi, a vendarle vztrajno, je dejal Arafat.
In kako namerava Arafat pomiriti in prepričati svoje politične nasprotnike? Z dialogom. Samo tako in nič drugače. Vsak ima pravico do lastnega mnenja. Zaradi tega nikogar ne obsojam. To je pač demokracija. Te se ne gre sramovati. Prej narobe ...« pravi Arafat.
BRANKO SOBAN
Papež pozdravil sporazum med Izraelom in Palestinci
VATIKAN, 12. septembra (STA /AP ) — Papež Janez Pavel II. je danes v svojem rednem tedenskem nagovoru pozdravil zgodovinsko priložnost za mir na srednjem vzhodu in zaželel vsem pogajalcem med Izraelom in PLO »varnost in moč«, je poročala italijanska novinarska agencija ANSA.
— ISKRICE-
Laže je vladati sto neumnim kot enemu samemu pametnemu.
WINSTON CHURCHILL
NA ROB SVETOVNEGA KONGRESA PEN
Priznanje slovenskemu PEN
Mogočna svetovna mašinerija v marsičem spominja na mehanizem OZN — Nezavezujoče o vojni v Bosni — Center za pomoč književnikom
OD NAŠE POSEBNE POROČEVALKE
SANTIAGO DE COMPOSTELA, 12. septembra — Mogočna mašinerija svetovnega kongresa PEN, ki v marsičem spominja na mehanizem OZN, je v soboto zvečer zavrla in se ustavila. Književniki so se obilno nagovorili in naposlušali, sprejeli cel niz resolucij, razposlali pozive na vse konce sveta in se domenili, da bo snidenje prihodnje leto v Pragi.
Podobnost z OZN je dobra in slaba; sprejema se vrsta izjav, ki gredo skoz z večjo in manjšo težavo, ali pa so zablokirane zaradi vseh vrst delovanj, ki potekajo v ozadju. Podobno je s sprejemom novih članic. Tako kot v OZN tudi v PEN delujejo silnice, ki niso zmeraj zlahka razložljive. V zvezi s tem je pomemben podatek, da je odslej nekdanja Jugoslavija domovina sedmih centrov PEN (če prištejemo še del romskega, je število osem ali vsaj sedem in pol), kar je tako rekoč rekord. V Santiagu sta bila v mednarodno združenje književnikov sprejeta najprej center BiH, nato še center ex-Yu, ki je dobil ime pisatelji iz bivše Jugoslavije. Prvega so sprejeli sorazmerno mirno, morda ob pomoči krivde, ki jo ljudje začutijo ob neizmernem trpljenju oblegane Bosne. Drugi se je rodil s pomočjo bleščečega nastopa, ki je bil vehementna mešanica strasti in žalitev, zanosa in obtoževanja. Proti njemu so bili vsi tisti, ki so se čutili po krivem obtožene nacionalizma, kati narodno s pozitivnim predznakom tu nič več ne šteje, ali pa zaprtosti, provinci-alizma in podobnega, kar »veliki bratje« redno pripisujejo manjšim.
Izjemno priznanje za opravljeno humanitarno delo je dobil slovenski center, predvsem njegov predsednik Boris A. Novak, ki je poročal o pomoči preganjanim, obleganim in od vojne prizadetim književnikom iz Bosne in drugih predelov nekdanje skupne domovine. Zdi se, da so delegati za hip začutili krivdo za pomoč, ki je pogosto le verbalna, in naj je to še tako važno, prešibka, če je ne spremljajo denar, vizumi, zdravstvene in podobne usluge. Ker slovenski center sam temu ni zlahka kos, je bilo sklenjeno, da se bo organizirala koordinirana mreža, ki bo vključevala več centrov, s tem da bo Ljubljana njen center.
Cela vrsta resolucij, ki jih — spet kot OZN — proizvaja kongresna mašinerija, govori o vojni in grozoviti tragediji Bosne.
Če nič drugega, je možno reči, da so bili udeleženci primorani slišati toliko pretresljivih informacij o človeškem trpljenju, ki ga povzroča vojna na jugu Evrope, da jim bo to močno otežilo življenje. Ob misli na kolega iz Sarajeva, ki jim je vrgel v obraz, da ne vedo nič, ker nočejo vedeti, je to pomembno. A tako kot v OZN se tudi v PEN dogaja, da se o vojni govori nekako tako, kot da gre za naravno katastrofo, ki je v božjih in ne v človeških rokah. In zato se ponavadi pove sicer ostre in obsojajoče besede, a po možnosti v pasivu, brez jasnega subjekta in objekta, brez zavezujočega imenovanja krivih ah vsaj malo bolj krivih.
ALENKA PUHAR
AMERIČANI V MINULEM TEDNU
Madeži krvi na sončni državi
OD NAŠEGA DOPISNIKA
NEW YORK, 12. septembra - Uwe-Wilhelm Rakebrand, 33-Ietni kmetijski inženir iz Nemčije in njegova štiri mesece noseča žena sta sredi minulega tedna priletela na počitnice v Miami. Bila sta na ponovnih medenih tednih in veselila sta se namakanja v Atlantiku na lepih floridskih obalah. Ko sta pristala, je bila ze noc in na letališču nista hotela izgubiti niti minute. Takoj sta najela avtomobil in se odpeljala proti Miamiju, ki se je svetil v oddaljenosti.
ameriški turistični
Uwe-Wilhelm je najprej pomislil. da se je rumen toyotin kombi po nesreči od zadaj zadel vanj. Toda udarcu je sledil še eden in prisebni nemški turist se je nemudoma spomnil varnostnih navodil, ki jih je dobil skupaj s sposojenim avtomobilom. Pritisnil je na plin in se hitreje pognal naprej. Toda tovota ga je kljub temu dohitela in še preden se je Uwe-Wilhelm zavedel, se je skozi okno vštric vozečega kombija prikazala puškina cev. Strela že ni slišal več. kajti bil je v hipu mrtev. Policija je dan zatem že aretirala nekega fanta in dekle, ki sta osumljena uboja, toda še vedno ni jasno, ali je šlo za naključno ali naklepno dejanje. za oboroženi napad »kar tako« ali za skrbno izbrano žrtev med turističnimi obiskovalci.
Najnovejši uboj, ki se je pripetil na Floridi, je seveda povzročil veliko razburjenje in polno vpra-
šanj. V tej meki. ki ji pravijo »sončna država«, je bil v manj kot letu dni Uwe-Wilhelm že osmi tuji in četrti nemški turist, ki ga je namesto letoviških užitkov doletela smrt. Aprila letos sta roparja napadla nemško turistko, ki se je izgubila v Miamiju, oropala, pretepla in ubila sta jo vpričo njenih otrok in matere. Nekaj mesecev pred tem so ubili nemškega turista, ki se je z zaročenko sprehajal po plaži. Oboroženi roparji so v Orlandu ustrelili britanskega turista, ker jim ni hotel izročiti denarnice. Ko sta se januarja oče in sin, turista iz Kanade, odpravila na jutranji sprehod v Palm Beachu in hotela v delikatesi kupiti mleko, so ju na vratih prestregli oboroženci in ju ustrelili. Venezuelskega diplomata je smrt doletela, ko se je iz hotelske garaže v Miamiju hotel odpeljati na obisk k prija-
telju . . .
Florida, ki na leto s turizmom zasluži 31 milijard dolarjev (17 odstotkov turistov pride iz tujine. od tega okoli 400 tisoč iz Nemčije), se upravičeno boji, da ji bo kriminal okrnil najbolj cvetočo podjetnost.
Miami je postal sinonim nevarnosti. smrti. Nemške oblasti so prejšnji teden izdale posebno opozorilo turistom; ne najemajte avtomobilov na letališču v Miamiju. Turistične agencije opozarjajo turiste na določene predele in četrti, ki so »tabu«. Izposojevalnice avtomobilov, ki zvečine avtomobilov poslej ne opremljajo več s svojimi oznakami. izdajajo tudi posebne brošure s varnostnimi navodili in opisi trikov, s katerimi se zločinci lotevajo turistov.
Izposojevalna družba Avis na primer opozarja na naslednje metode zločincev: z avtomobilom se pripodijo za vami, trobijo, vpijejo in kažejo na vaš avtomobil, kot da je nekaj narobe z njim. Z mahanjem, prijemanjem za glavo in vpitjem vam skušajo dopovedati, da se morate nemudoma ustaviti. Ponoči vam to poskušajo dopovedali z utripanjem luči ali pa se pre-
prosto zaletijo v vaš avtomobil. »Če so vam to pripeti, se nikar ne ustavite, ampak se naglo odpeljite do prve bencinske črpalke, policijske postaje ali dobro razsvetljenega kraja, od koder lahko po telefonu pokličete številko 911 (policija)... Nikar ne zapuščajte hotelske garaže, dokler niste natanko proučili poti, ki jo morate prevoziti. S seboj vzemite zemljevid mesta... Če mislite, da vam kdo sledi, se zapeljite do razsvetljenega in obljudenega mosta in pokličite policijo . . .«
Na Floridi so poleg tega obljubili, da bodo povečali število policijskih patrulj. Po cestah in mestih so namestili kažipote in razne druge oznake v več tujih jezikih. Registrske tablice izposojenih (rent-a-car) avtomobilov nimajo več črk Y in Z, ki sta do sedaj obvezno označevali izposojene avtomobile. V Miamiju je vseh 30 firm za izposojanje avtomobilov izdalo varnostna navodila ... Toda turist, ki namesto opisa znamenitosti in turističnih privlačnosti dobi v roke priročnik. kako se znebiti roparja, se zagotovo ne more počutiti najbolje.
MITJA MERŠOL
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Slovenije
Prognostiina karta za 13. september 1993»
VREME IN TEMPERATURE 12. SEPTEMBRA OB 14. URI		
kraj	vreme	"C
LJUBLJANA	zmerno oblačno	21
BRNIK	zmerno oblačno	20
RATEČE	-	-
KREDARICA	v oblakih	3
CELJE	pretežno jasno	21
SL. GRADEC	pretežno jasno	19
MARIBOR	delno oblačno	21
M. SOBOTA	pretežno oblačno	21
N. MESTO	delno oblačno	21
LISCA	zmerno oblačno	15
NOVA GORICA	delno oblačno	23
PORTOROŽ	pretežno jasno	23
REKA	rahlo dežuje	19
SPLIT	pretežno jasno	23
ZAGREB	delno oblačno	23
BEOGRAD	pretežno oblačno	21
SARAJEVO	-	-
CELOVEC	pretežno jasno	19
DUNAJ	zmerno oblačno	18
BUDIMPEŠTA	pretežno jasno	24
RIM	delno oblačno	26
mGnchen	zmerno oblačno	15
ZURICH	delno oblačno	17
BERLIN	rahlo dežuje	16
PARIZ	oblačno	15
LONDON	rahlo dežuje	16
STOCKHOLM	delno oblačno	13
toplo fronta
NAPOVED ZA SLOVENIJO
Prevladovalo bo sončno vreme. Zjutraj bo po nekaterih kotlinah megla ali nizka oblačnost. Pihati bo začel jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 12. najvišje dnevne danes od 20 do 26 st. C.
NAPOVED ZA SOSEDNJE POKRAJINE
Sončno bo in toplo. Začel bo pihati jugozahodnik. Proti večeru se bo v severni Italiji pooblačilo.
VREMENSKA SLIKA
Nad večjim delom Evrope je obsežno območje nizkega zračnega pritiska s središčem nad Britanskim otočjem. Frontalni val je dosegel Alpe in bo v noči na
torek že vplival na vreme pri nas. Pred njim doteka z jugozahodnikom toplejši zrak.
OBETI
V torek od zahoda novo poslabšanje vremena s padavinami. Veter bo oslabel. V sredo bo spremenljivo s krajevnimi plohami. Nekoliko se bo ohladilo.
BIOVREMENSKA NAPOVED
Naši kraji so na obrobju obsežnega območja nizkega zračnega pritiska, v višinah pa priteka z zahodnimi vetrovi toplejši zrak. Takšne vremenske razmere ne vplivajo bistveno na počutje ljudi.
Preživeti z asimilacijo________________
Latinskoameriški pisatelj in nekdanji kandidat za perujskega predsednika MARIO VAR-GAS LLOSA je med obiskom v Avstraliji izjavil, da se mora kultura domorodcev, na primer avstralskih, stopiti z zahodno civilizacijo, če hoče preživeti. Prav zmaga zahodnih civilizacij nad domorodnimi ljudstvi je glavna tema predavanj tega pisatelja po Avstraliji. Vargas Llosa trdi, da bi domorodna kultura lahko hkrati ohranila svojo identiteto in izkoristila možnosti, ki ji jih
Preveč miru naenkrat je za nekatere slabo ...
Rabinova vlada naj bi se odločila za postopno reševanje zadev s Sirijo — Kako do miru na Golanu
OD NAŠEGA DOPISNIKA
KAIRO, 12. septembra - Je zdajšnji zastoj v mirovnih pogajanjih med Izraelom in Sirijo resničen ali zgolj navidezen? Nekateri izraelski krogi menijo, da je mir z Damaskom praktično že sklenjen toda Rabinova vlada naj bi se zdaj odločila za politiko postopnih korakov. Dve mirovni fronti naenkrat sta za Rabina prehudo tveganje, saj je že po objavi sporazuma s PLO v državi prišlo do pravcatega upora zoper vlado...
Moše Maoz, profesor političnih ved in dober znanec zunanjega ministra Šimona Peresa je prepričan, da so pogajanja s Sirijo tako rekoč v končni fazi. Zdaj gre zgolj za tktlziranje, kajti če bi Rabin hkrati z novicami o Gazi in Jerihu naznail še umik z Golana, bi bile reakcije med opozicijo bržkone zares nepredvidljive, meni Maoz. Zanimivo je, da je pred dnevi nekaj podobnega izjaviljal tudi Jaser Arafat, ki se je v Damasku 6 ur pogovarjal s sirskim predsednikom Asadom in torej dobro pozna položaj. Vodja PLO je v intervjuju za izraelski tednik Ha-olam Hazeh namreč dejal, da je med Izraelom in Sirijo že sklenjen trden dogovor.
In kaj naj bi se državi, ki sta uradno še vedno v vojnem sta-
nju, že dogovorili? Moše Maoz in Jaser Arafat ponujata malodane povsem enake odgovore, glasijo pa se takole: najprej naj bi Izrael priznal sirsko suverenost nad Golanom, Damask pa naj bi v zamenu odprl svoje meje in poslal svojega veleposlanika v Izrael. Izraelci naj bi se z Golanske planote umaknili v sedmih letih (Arafat govori v desetih letih). To strateško pomembno višavje naj bi v celoti demiii-tarizirali, mir med državama pa naj bi vsaj v prvih letih mirovne pogodbe varovali ameriški vojaki, ki naj bi bili stacionirani na Golanu.
Toda vse to so za zdaj samo ugibanja. V Rabinovi vladi in Damasku očitno menijo, da preveč miru naenkrat tudi ni dobro.
BRANKO SOBAN
ponuja zahodna družba. Po njegovem mnenju asimilacija ne pomeni uničenja lastne kulture, ampak dostop do demokratičnih vrednot, človekovih pravic in priložnost, da uspevajo v svobodni družbi. »Najboljša pomoč domorodcem je, da dobijo enake možnosti, pa če so Latinski Američani ah Avstralci.«
Avstralijo trenutno pretresa vroča razprava o ozemeljskih pravicah domorodcev. Nekateri njihovi voditelji namreč zahtevajo samostojno državo, da bi ohranili svojo kulturo. Avstralija šteje kakih 300.000 domorodcev, kar je 1,8 odstotka vsega prebivalstva. Preden so se leta 1788 začeli priseljevati belci, je bilo domorocev od 750.000 do dva milijona.
Izdajalci ostanejo izdajalci_______________
VADIM KIRPIČENKO, nekdaj sovjetski tajni agent v Egiptu in Tuniziji, zdaj pa glavni svetovalec direktorja ruske obveščevalne službe Jevgenija Primakova, je na tiskovni konferenci ob izidu svojih spominov »Iz obveščevalčevih arhivov« izjavil, da ni opravičila za sovjetske vohune, ki so izdali domovino in pobegnili na Zahod, četudi je hladne vojne konec. Izgovarjanje, da so bili med ubežniki tudi »borci za svobodo domovine«, je po njegovem mnenju iz trte izvito. »Čisto navadni izdajalci so,« je dejal. »Izdajali so zato, da so na lahek način prišlo do veliko denarja. Nekateri so pobegnili zaradi družinskih težav, težav s šefi ali pa psiholoških razlogov. Zaradi idej pa ni pobegnil nihče,« je pribil Kirpičenko.
Kirpičenko je bil tesen sodelavec Vladimira Ktjučkova, šefa KGB, ki so ga aretirali po
spodletelem državnem udaru avgusta 1991. Preživel je spremembe v vodstvu obveščevalne agencije in ohranil velik vpliv kot glavni svetovalec. Tiste, ki so dezertirali iz zahodnih obveščevalnih služb h KGB. pa je prikazal drugače, kot jih slikajo na zahodu. »Različni so bili. Nekateri so to naredili zaradi denarja, drugi zaradi ideologije - socialistične ideje. Verjeli so, da hoče Sovjetska zveza rešiti svet pred fašizmom. Ti ljudje niso jemali denarja.
Kirpičenko se je odločil napisati spomine, prve, ki jih je napisal kak visoki ruski obveščevalec, ker na Zahodu izhaja na kupe knjig, ki tajno službo po avgustu 1991 prikazujejo kot leglo pokvarjencev in pijancev.
Srhljivo potovanje___________________
Dvajsetletni študent JOHN HOVVARD iz ZDA pač nikoli ne bo pozabil tistega kilometra in pol dolgega plavanja skozi odvodni kanal. Ko se je kopal v narasli reki Jordan, ga je pogoltnil vrtinec in znašel se je v kanalu. Na drugem koncu kanala so ga sicer pričakali policisti in ga rešili, a strahotno potovanje se je vseeno vleklo celih 18 minut.
Boleči prelom z domovino
Kot je pred krat-! kim povedal avtor j bogokletnih Satanskih stihov SAL-| MAN RUSHDIE, f ga od vseh obsodb J najbolj boli obsodba (njegove domovine. I Indija namreč ne 1 dovoli na svoja tla ne njemu ne njegovi ’ Bila je prva, |ki je prepovedala
iSatanske stihe, še 1 preden je ta sploh . ^prodrla tja. Šele '	kasneje jo je obsodil
ves muslimanski svet kot napad na islam in je Homeini izrekel smrtno obsodbo.
Indija je druga največja muslimanska država, takoj za Indonezijo. Sto milijonov Indijcev je muslimanov, 880 milijonov pa hindujcev. V protestih muslimanov proti Rushdijevi knjigi je bilo ubitih več ljudi, Rushdie, po rodu Kašmirec iz Bombaya, pa pravi, da je postala njegova knjiga orodje verskih fundamentalistov v Turčiji in drugod. »Nikoli nisem zanikal, da Satanski stihi niso izzivalni, vendar izzivanje še ni opravičilo za umor, tako kot kratko krilo še ni opravičilo za posilstvo.«
Na 60. mednarodnem srečanju organizacij PEN v Santiagu de Compostela pa je oznanil še, kako je s plačevanjem policistov, ki ga varujejo. Sam je posebnemu oddelku londonske policije doslej plačal pol milijona funtov, po 100.000 funtov letno. To je povedal zato, ker ljudje še zmeraj mislijo, da njegove varuhe v celoti plačuje Velika Britanija.
ROKOVANJE MORDA, POLJUBLJANJE PA NE - Tisti, ki skrbijo za protokol v Beli hiši, dobivajo zaradi današnje slovesnosti podpis izraelsko-palestinskega sporazuma — sive-lase. Slovesnosti se udeležujeta tudi izraelski premier Rabin in voditelj PLO Arafat in v protokolu še ne vedo natanko, ali se bo predsednik Clinton slikal z njima v trojnem rokovanju ali ne, vsekakor pa to možnost dopuščajo. Pač pa so že dali jasno vedeti, da tradicionalno Arafatovo objemanje in poljubljanje odpade. »Nobenih poljubov,« so sporočili iz Bele hiše. Priporočajo tudi, naj Arafat ne bi nosil svoje običajne pištole.

Ponedeljek, 13. septembra 1993
Nepremagljivi Steffi se zelo toži po Moniki
Zmaga na US opnu že 14. zmaga za grand siam nemške teniške šampionke - Med moškimi ameriško-francoski finale Sampras (zdaj spet prvi na svetu): Pioline
NEVV YORK — »Tudi v trenutkih velikega zadovoljstva spričo zmage, se moram spomniti igralke, ki tokrat spet ni bila v areni — Monike Seleš, in po kateri se mi zelo toži,« je dejala nemška
teniška šampionka Steffi Graf dvajsettisočglavi množici na tribunah
osrednjega štadiona Louisa Armstronga in milijonom ob televizijskih sprejemnikih, potem ko je v soboto že tretjič postala v Flushing
Meadosvu mednarodna prvakinja ZDA in lahko za nagrado prejela ček za rekordnih 535.000 dolarjev.
To je vsekakor govorilo za fair play Nemke, ki je bila enkrat več igralka brez prave konkurence. Njena 77. turnirska zmaga je bila hkrati njen 14. uspeh na tekmovanjih za grand slam (petkrat VVimbledon in zdaj po trikrat Avstralija, Francija in ZDA). Niti v polfinalu proti Švicarki Manucli Maleevi-Frangni-ere in nato tudi v finalu proti Čehinji Sukovi ni bila v nikakršni nevarnosti. V polfinalu je sicer izgubila prvi niz, a nato povsem dcklasirala tekmico, v finalu pa je za zmago nad 188 ccm visoko ofenzivno igralko iz Prage potrebovala samo 67 minut.
... irwr'2®o.,
■ - ffiPilš?
TESNA ODLOČITEV - Peto dirko kasačev je v Kamnici dobil A. Slavič s Fina AS (na fotografiji desno), medtem ko je bila Leticija z Andrejem Doklom druga. (Foto: Egon Skamlec)
Na hipodromu v Kamnici blesteli domači vozniki
Letošnjo kasaško sezono so Mariborčani na svojem tekmovališču okronali z dvema zmagama - Slovo Taibota
MARIBOR — Pri konjeniškem klubu Maribor so s privlačnim sobotnim popoldnevom na hipodromu v Kamnici, ko se je v razburljivih dirkah pomerila slovenska kasaška elita, sklenili letošnjo tekmovalno sezono v Mariboru. Bila je to prava revija konjeniškega športa, kjer so se slovenski in hrvaški rejci konj ob dirkah predstavili tudi v preskakovanju ovir. Ljubitelji konjeniškega športa pa so zaploskali tudi zadnjemu nastopu kasača Taibota, ki je bil pod vajetmi Mihe Koprivnika v letih od 1989 do 1991 najboljši slovenski kasač.
Največ zanimanja okoli tisoč gledalcev so pritegnili nastopi mariborskih voznikov in seveda šesta dirka, v kateri so nastopili najhitrejši slovenski konji. Mariborčani so dvakrat zablesteli. \ tretji dirki je presenetljivo zmagal Ven Hill pod vajetmi Mira Cvetka, še več veselja pa je povzročila dvojna zmaga mariborskih voznikov v četrti dirki. Voznik Aro Debelak je s konjem Lavitas Blaserjem pokazal dobro poznavanje steze na hipodromu v Kamnici. Drugi je bil V'!ado Lešnik, ki je v izrednem finišu za las prehitel voznika Lučiča iz Zagreba.
V najhitrejši dirki v konkurenci žal ni bilo odličnega kasača Charlija Somollija. Njegov voznik Marko Slavič, mlajši je imel na Poljskem blizu NVaršave. dan pred nastopom na hipodromu v Kamnici, avtomobilsko nesrečo. Kljub temu pa dirka ni minila brez odličnih kasačev iz hleva Marka Slaviča. Kot rezerva je vskočil Soulman pod vajetmi Janka Makoterja in prepričljivo zmagal.
Kazultati. 1. dirka — avtoštart za 3— 12-letne kasače z zaslužkom do 60.000. 1700 m: L Pepi II (Rado Glogovac. Lenart) 1:24.9, 2. Do-magojka (Vladimir Petranovič. Zagreb) 1:25.0, 3. Arapida (Ivan Košak, Šentjernej) 1:25,3. 4. Arena Hanovver (Andrej Košak, Šentjernej) 1:25.4; 2. dirka — avtoštart za 3-12-letne kasače z zaslužkom do 130.000: L Finamiv (Franc Kolet-nik. Ljubljana) 1:24,9, 2. Dolomit (Ivan Kosec. Komenda) 1:25,1, 3. Viljan (Fran Puhar, Ljutomer) 1:25.3. 4. Fin Kev (Ivan Košak, Šentjernej) 1:25.4: 3. dirka — avtoštart za dvoletne kasače na progi 1.600 m: L Ven Hill (Miro Cvetko. Maribor) 1:31.3, 2. Viena (Miro Oman. Komenda) 1:32,1,3. Pal-mira Proud (Rudi Grcgurin, Krško) 1:32,2, 4. Ava Lindi (Vladimir Petranovič, Zagreb) 1:34,5; 4. dirka — avtoštart za 3 — 12-letne kasače z zaslužkom do 200.000, 1700
m: 1. Levitas Blaser (Žaro Debe-
lak. Maribor) 1:22,8, 2. Devana
(Vlado Lešnik, Maribor) 1:22,8, 3. Realv Perfect (Krašimir Lučič, Za-greb) 1:23.3, 4. Legolas (Vlado Žnidarič, Ljutomer) 1:23,6; 5. dirka — avtoštart za 3 —12-letne kasače z zaslužkom do 400.000, 1.700 m: 1. Fina AS (Anton Slavič, Lju-
tomer) 1:21,2, 2. Leticija (Andrej Dokl. Maribor) 1:21.2, 3. Ma Belle Meghan (Branko Slana. Ljutomer) 1:22.0. 4. Sax (Franc Lorenčič, Maribor) 1:22,7; 6. dirka — avtoštart za 3 —12-letne kasače domače in tuje reje, 1.700 m: 1. Soulman (Janko Makoter, Ljutomer) 1:18,8,
2.	Lasa Red (Zvonko Osterc, Ljutomer) 1:19,6. 3. Di Efendi (Ivan Debelak. Maribor) 1:20,6, 4. Na-utical Hill (Zvone Vidic. Brdo) 1:20.7.
IVO MIHEVC
• Le dvojica skozi cilj 7. dirke
KRŠKO - V nedeljo so se kasači pomerili še na hipodromu Brege pri Krškem. Okoli 1500 gledalcev si je lahko ogledalo 7 dirk. kot posebnost pa še tekmo kmečkih konj v upregah.
Rezultati — 1. dirka za 2-letne kasače, proga 1600 m: 1. Inda (R. Govek. Šentjernej) 1:26,3. 2. Lady Hill (M.Silvester , Ljutomer) 1:27,7, 3. Palmira Pround (R.Gregorina , Krško) 1:33,0, 4. Ajd (B.Kosec, Komenda) 1:29,7; 2. dirka za 3-letne kasače, proga 2100 m: 1. Stella (I. Žan. Ljubljana) 1:26,2, 2. Lučka B (T. Pavlin, Bled) 1:26,2,3. Pepi (R. Globovac, Lenart) 1:26,5, 4. Arapida (F. Antončič, Šentjernej) 1:26,9; 3. dirka, avtoštart za 3 do 4-letne kasače, proga 2100 m: 1. Altaj (B. Dolinar, Ljubljana) 1:25,8, 2. Nevica B. (V. Dolinšek, Grosuplje) 1:26,5, 3. Fik As (M. Kovačič, Krško) 1:27,1, 4. Domet 2 (M. Debelak, Maribor) 1:27,9; 4. dirka za 3 do 12-letne kasače, proga 2100 m: 1. Dimbo (F. Cetin, Krško) 1:23,0, 2. Lawhy-ski (A. Špindler, Ljutomer) 1:23,0,
3.	Edži Hannover (Lipar, Šentjer-ner) 1:24.0, 4. Agrina ( J. Osterc, Ljutomer) 1:24,0; 5. dirka za 3 do 12-letne kasače, proga 2100 m: 1. Ouestor B (Z. Vidic. Brdo) 1:22,1, 2. Kolt (M. Božič,Ljubljana) 1:22,3, 3. Astro (V. Petranovič, Zagreb) 1:23,4, 4. Sax (F.Lovrenčič, Maribor) 1:23,6; 6. dirka, avtoštart za 3 do 12-letne kasače,proga 2100 metrov: 1. Pelizona (K. Lučič, Šentjernej) 1:21,9, 2. Di Efendi (I. Debelak, Maribor) 1:22,2, 3. Anica B. (L. Gorjanc, Brdo)
1:22,7. 4. Pelka (J. Hrovat, Ljub-
Jjana) 1:22,9; 7. dirka za 3 do 12-letne kasače, proga 2100 m: 1. San-dy Caprice (I. Žan, Ljubljana) 1:19,6, 2. Nijinsky (V. Maletič , Ljubljana) 1:22,0 (vsi drugi, ki so sodelovali v dirki, so bili diskvalificirani). (F. M.)
• Lepa uspeha naših teniških igralk
SPOLETO, CELOVEC - Najbolj-še slovenske teniške igralke so minuli teden spet z uspehom nastopile v tujini. Naša najboljša Barbara Mulej je igrala na turniiju z nagradnim skladom 75.000 dolarjev v Italiji (Spoleto) in se uvrstila v četrtfinale. Plasma med osmerico ji je z bonusom za zmagi prinesla okrog 20 točk za svetovno lestvico, s čimer je nadomestila lanski uspeh v Karlovih Varyh. V četrtfinalu je Kranjčanka po zapravljeni zaključni žogi v prvem nizu (po dolgotrajnem dežju je bila tekma pod umetno lučjo) izgubila s 6:7 (6:8) proti Avstrijki Petri Ritter.
Na turnirju z nagradnim skladom 25.000 dolarjem v Celovcu pa je uspešno nastopila Mariborčanka Tina Križan. Po zmagah nad Španko Perez s 7:6 (9:7) 6:2, Karin Ptaszek (Dan) s 6:3, 2:6, 6:4 in Čehinjo Emo Melic-harovo s 6:4, 2:6, 6:1, je v polfinalu izgubila proti Slovakinji Richterovi s 3:6, 3:6. Ta je v finalu ugnala Čehinjo Martincovo s 6:2, 6:2. Ljubljančanka Karin Lušnic je v prvem kolu izgubila s Hrvatico Palaversičevo s 3:6, 5:7, Splitčanka pa je nato ugnala Martincova s 7:5, 6:4.
Božič praznik rok
BUDIMPEŠTA — Slovenski teniški prvak Iztok Božič je izgubil že v prvem kolu kvalifikacij za turnir serije Challenger (50.000 dolarjev) na Madžarskem. Premagal ga je Avstrijec Krell s 7:6 (7:5), 5:7, 6:4. V 3. nizu -je Mariborčan vodil z 2:0, nato pa ga je spet začela pestiti bolečina v križu. (D. Š.)
Za Sukovo pa je bil nastop v finalu tako rekoč druga pomlad, zlasti pa je bila odmevna njena zmaga v polfinalu nad drugo nosilko Arantxo Sanchez Vicario,
v kateri je sicer v prvem nizu zapravila dve zaključni žogi, v drugem najprej dodala še štiri, nato pa vendarle še zmagala. Tekmica pa se je lahko tolažila s tem, da bo zdaj od ponedeljka dalje druga na svetovni lestvici, saj iz povprečka Monike Seleš, doslej druge, izpadajo lanske točke za osvojeni US open.
Pri moških pa je prišlo v New Yorku celo do zamenjave na vrhu svetovne lestvice. Z uvrstitvijo v finale je Američan Pete Sampras kot št. 1 spet nasledil rojaka Jima Courierja, tokrat žrtev 24-letnega Francoza Cedrica
'iJSjJj
FINALIST — Francoz Cedric Pioline. (Telefoto: Reuter)
Piolineja, ki je nazadnje postal celo presenetljivi finalist.
V polfinalu 22-letni Sampras proti štiri leta starejšemu Rusu Volkovu ni imel pretežkega dela. Bil je odličnejši igralec, z več uspelimi udarci in manj napakami, z večjim številom asov pri servisu in redkejšimi dvojnimi napakami. Na trenutke je levičar Volkov sicer pokazal, da zna marsikaj, v seštevku pa vendar ni bil dorasel letošnjemu wim-bledonskemu šampionu.
Drugi polfinale je bil mnogo bolj razburljiv. Francoz Pioline, ki še ni zmagal na nobenem turnirju ATP, je po Cochetu (1932) prvi Francoz — polfinalist prvenstva ZDA, je za zmago nad 30-letnim Avstralcem Masurjem
potreboval skoraj tri ure. Njegova igra je gotovo prijetno presenečenje in zdaj je seveda med udeleženci finala za grand slam v Miinchnu, potem ko je bil četrtfinalist že tudi v Wimblcdonu.
Rezultati, posamezno - žen-
ske, finale : Graf (Nem, 1): Su-
kova (Češ, 12) 6:3, 6:3, moški, polfinale : Sampras (ZDA, 1): Volkov (Rus, 14) 6:4, 6:3, 6:2, Pioline (Fr, 15) : Masur (Av) 6:1, 6:7 (3:7), 7:6 (7:2), 6:1; dvojice, moške — finale : Flach-Leach (ZDA, 12) : Novaček-Damm (Češ) 6:7, 6:4. 6:2, mešane :	Sukova — Woodbridge
(Češ, Av, 1)	:	Navratilova
- Woodforde (ZDA, Av, 2) 6:3, 7:6, ženske dvojice, polfinale : Sanchez—Sukova (Spa, Češ, 3)	:	G. Fernandez—Zvereva
(ZDA, Bel, k) 1:6, 6:3, 6:4, Co-etzer — Gorrochategui (Ja, Arg, 9) : Basuki-Miyagi (Ind, Jap) 6:3, 6:2.
p:*®:®*
fcs
KLJUB DEŽJU ODLIČEN REZULTAT — Brigita Bukovec se je tudi na Top 12 v Šiški približala meji 13 sekund na 100 m z ovirami. (Foto: Miško Kranjec)
• Kitajke z rekordi razburjajo Američane
PEKING - Kitajska atletinja Qu Yunxia. svetovna prvakinja v teku na 3.000 m. jc na sedmih državnih igrah 1.500 m pretekla najhitreje na svetu. Svetovni rekord Rusinje Tatjane Kazankinc izpred trinajstih let jc s časom 3:50.46 popravila za dve sekundi in eno stotinko.
Njen rekord na 10.000 m pa jc medtem izzval veliko komentarjev. Ameriški atletski strokovnjaki sc denimo sprašujejo, ali morda Kitajka namesto 25 krogov ni pretekla 400 m manj. V tem primeru bi času 29:31.78 morali prišteti približno minuto za zadnji krog. kar pa bi bila šc vedno tretja najboljša znamka vseh časov na svetu.
»Nikdar nisva uživali poživil in
niti ne veva. kako izglcdajo,*« sta Ou in Wang medtem ovrgli tudi obtožbe, da sta morebiti tekli pod vplivom drog.
Vse skupaj pa ni prepričalo svetovne prvakinje v krosu Lynn Jennings. vsaj glede VVangincga rekorda nc: »Ali jc bila pod vplivom poživil, ali jc tekla krog premalo, ali pa jc moški,« sc priduša.
Rekord še na 3000 m
PEKING - Na kitajskih igrah jc Junxia Wang, svetovna prvakinja v teku na 10.000 m. izboljšala tudi šc svetovni rekord v teku na 3000 in. Progo jc pretekla v 8:12.20. dosedanji rc-povsem kord pa jc pripadal Kazankini (SZ) z 8:22,62 iz leta 1984.
Bubka in Farmer-Patrick prva
LONDON - Sergej Bubka in Sandra Farmer-Patrick sta skupna zmagovalca atletskih grand prix tekmovanj, oba pa sta si ta laskavi naslov in s tem vsak po 130.000 dolarjev priborila na petkovem finalnem tekmovanju v Londonu.
Bubka, ki je v skoku ob palici nesrečno zgrešil novi svetovni rekord - 614 cm, je s preskočenimi 605 cm le za las prehitel svetovnega prvaka v metu kopja Jana Želez-nyja.
Farmer-Patrickova si je prvo mesto zagotovila v zaključnem teku na 400 m ovire, po zmagi nad svetovno prvakinjo Sally Gunncll iz VB. Letošnje tekmovanje je bilo zelo izenačeno, saj je pri moških prvih šest, pri ženskah pa prve štiri v skupni uvrstitvi osvojilo enako število točk, tako da je o uvrstitvi odločala točkovna vrednost finalnega izzida po mnogobojskih tablicah.
Rezultati — moški: 100 m: 1. Burrell (ZDA) 10,28, 2. Rossvvess (VB) 10,44,3. Smith (ZDA) 10,44; 200 m: L Fredericks (Nam) 20,34, 2. Regis (VB) 20,34, 3. Johnson (ZDA) 20,41; 400 m: 1. Grindley (VB) 44,81, 2. Reynolds 44,96, 3. Watts (oba ZDA) 45,06; 1500 m: L Morceli (Alž) 3:31,60, 2. Bile (Som) 3:34,65, 3. Yates (VB) 3:35,04; 5000m: L Kirni 13:23,26, 2. Chelimo (oba Ken) 13:24,30, 3. Franke (Nem) 13:25,36; 110 movi-re: L Jackson 13,14, 2. Jarrett (oba VB) 13,35, 3. McKoy (Kan) 13,36; 3000 m zapreke: 1. Sang 8:15,53,
2. Kiptanui 8:15,66, 3. Kariuki (vsi Ken) 8:16,26; daljava: L Powcll (ZDA) 8,54, 2. Mladenov (Bol)
8.20.3.	Barton (ZDA) 8,12; palica:
1.	Bubka (Ukr) 6,05, 2. Jegorov (Kaz) 5,903 3. Tarasov (Rus) 5,80; kopje: 1. Zelezny (Češ) 88,28, 2. Hccht (Nem) 84,84, 3. Hill (VB) 83,52; disk: L Riedel (Nem) 64,90,
2.	Washington (ZDA) 64,62, 3. Schult (Nem) 64,12; skupno: 1. Bubka 72 točk (1.253), 2. Železny 72 (1.250), 3. Jackson 72 (1.232), 4. Povvell 72 (1.227), 5. Morceli 72 (1.221), 6. Fredericks 72 (1.176);
ženske: 100 m: 1. Torrcnce (ZDA) 11,03, 2. Privalova (Rus)
11.09.3.	Cuthbert (J am) 11,22; mi-
lja: 1. Kremljova (Rus) 4:24,40, 2. CFSullivan (Irs) 4:24,97, 3. Beclea (Rom) 4:27,64; 3000 m: 1.0’Sulli-van (Irs) 8:38,12,	2. Murray
8:41,99, 3.Wyeth (obe VB) 8:47,96; 800 m: 1. Mutola (Moz) 1:57,35, 2. Gurina 1:59,07, 3. Ma-sterkova (obe Rus) 1:59,28; 400 m ovire: L Farmer-Patrick (ZDA) 53,69, 2. Gunnell (VB) 53,28, 3. Batten (ZDA) 53,86; višina: 1. Ko-stadinova (Bol) 1,98, 2. Galina (Rus) 1,91, 3. Haugland (Nor) 1,91; troskok: 1. Chen 14,39, 2. Galina 14,12, 3. Mušailova (vse Rus) 13,83; krogla: 1. Kriveljova (Rus) 19,61,2. Kumbernuss (Nem) 19,37, 3. Pavliš (Ukr) 19,22; skupno: L Farmer-Patrick 72 točk (1.217) , 2. CFSullivan 72 (1.206),
3.	Kostadinova 72 (1.195), 4. Mutola 72 (1.190), 5. Gunnel 66 (1.214), 6. Torrence 66 (1.192).
Kiedrowski rešil ZDA
Ameriški tekmovalci skupni zmagovalci svetovnega moštvenega prvenstva v motokrosu — Sloveniji 27. mesto — Smola Kraglja in Sitarja
SCHWANENSTADT — Ameriški ljubitelji motokrosa dobro vedo, komu lahko stoodstotno zaupajo: tri največje ameriške revije za motokros so z anketo izbrale tri dirkače — to so Miko Kiedrotvski (500 ccm), Jeremy McGrath (250 ccm) in Jeff Emig (125 ccm) — ki so včeraj pred 20.000 gledalci zmagali na 17. krogu narodov, najpomembnejši prireditvi v tem športu, ekipnem svetovnem prvenstvu. Američani so slavili trinajstič zapored, a tokrat z najmanjšo prednostjo ene same točke pred Belgijo, ki so bili 10 minut pred razpletom prvenstva še svetovni prvaki... Vseh reprezentanc je bilo 29, med njimi Slovenija.
Da z Američani, vsi so iz Kali
fomije, ni dobro češenj zobati, so pokazali že takoj v začetku, ko sta v prvi dirki vozila skupaj razreda 125 ccm in 500 ccm (30 minut in dva kroga). V drugi dirki so Američani še povečali prednost, potem pa so postavili na kocko laskavi naslov. Ker šteje za končno uvrstitev pet najboljših dosežkov, so deset minut pred koncem zadnje, tretje dirke, Belgijci imeli naslov že v žepu, vendar je Američane rešil Mike Kiedrowski, ki je v silovitem finišu poskrbel za »manjkajoči« rezultat. Američani so se pustili burno slaviti kot končni zmagovalci.
Zelo obetavno so začeli tudi naši, ki jim je nastop v Avstriji omogočila mednarodna špedicija Emil Tijan iz Domžal. Med 57
nastopajočimi je bil Sašo Kragelj (125 ccm) 29. v skupni oceni, Zdravko Jelovšek (500 ccm) 47., v kategoriji pa Kragelj 13. in Jelovšek 25. V drugi dirki (125 ccm in 250 ccm) so naši zapravili boljšo uvrstitev. Kragelj je ugo-
• Slovensko moštvo so v Schwa-nenstadtu spodbujali številni navijači.	________________
tovil poškodbo motorja, v moštvu so poskušali usposobiti rezervnega, a so prišli prepozno v predštartni prostor in ostali brez pravice na start. Smolo je imel tudi Sitar. V gneči po štartu so ga tekmeci podrli, a je stisnil zobe in med 55 dirkači končal na 36. mestu, v razredu pa 21. V tretji dirki (250 in 500 ccm) je Jani Sitar nadvse učinkovito opozoril na svoje zmožnosti; 27.
skupno in celo 15. v kategoriji! Med vso svetovno elito!
Rezultati, 1. vožnja (125 ccm in 500 cm, 57 nastopajočih), 125 ccm: 1. Bar-tolini (Ita) 35:55,197,2. Emig (ZDA) 35:55,656,	3. Karlsson (Šve)
36:12,589 ... 13. Kragelj 35:37,918, (krog zaostanka); 500 ccm: 1. Kie-drowski (ZDA) 35:13,956,2. Nilsson (Šve) 35:16,351, 3. Bervoets (Bel) 35:18.505 ... 25. Jelovšek 36:23,236 (dva kroga zaostanka); skupno: 29. Kragelj, 47. Jelovšek; ekipe: L ZDA 3 točke, 2. Švedska 5, 3. Beglija 7.
2.	vožnja (125 ccm in 250 ccm, 55
nastopajočih), 125 ccm: 1. Emig (ZDA) 35:47,977, 2. Karlsson (Šve) 36:00,361,3.Strijbos(Niz)36:17,071; Kragelj ni štartal zaradi okvare motorja: 250 ccm: 1. Everst (Bel.) 35:01,181, 2. Puzar, (Ita) 35.09,906, 3. Nicoll (Angl) 35:19,635... 21. Sitar 36:38,724 (krog zaostanka); skupno: 36. Sitar; ekip: 1. ZDA 5, 2. Belgija in Italija po 6.	*.•
3.	vožnja (250, in 500 ccm, 53, nastopajočih), 500 ccm: 1. Bervoets (Bel) 35:36,029, 2. Nilsson (Šve) 35:55,063, 3. Kiedrovvski (ZDA) 36:07,458... Jelovšek izpadel v 10. rundi; 250 ccm: 1. Nicoll (Angl.) 35:09,378,2. Bolley(Fra) 35:12,199, 3. Everts(Bel)35:15,288,... 15. Sitar 35:32,440 (krog zaostanka), skupno: 27. Sitar.
Končni vrstni red ekip: 1. ZDA 11
“ ~	” 12, 3. Švedska 15---
HENRIK UBELEIS
točk, 2. Belgija 12 27. Slovenija 74.1
V	Buzetu spet Silvan Lulik pred Pirjevcem
V	peti dirki za gorsko DP je Ajdovec prehitel svojega velikega tekmeca za skoraj pet sekund
BUZET — Gorsko dirko v okviru Buzetskih dnevov, ki je med drugim štela tudi kot peta avtomobilistična preizkušnja slovenskega DP, je pred kakih 10.000 gledalci dobil Ajdovec Silvan Lulik, kije nastopil z lancio skupine A. Skupaj je nastopilo 67 voznikov iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Avstrije.
Dirko so vozili po 4209 m dolgi progi od Mosta do Vseh svetih. Čeprav je v skupini A Stojan Pirjevec osvojil drugo mesto, ima pred Lulikom v skupni razvrstitvi še vedno 10 točk naskoka. V skupini N je bil najboljši Samo Valant pred Petrom Janežičem, čeprav je po prvi vožnji vodil italijan Lucio Stolli s for-dom escortom, ki pa je nato odstopil. V tekmi za pokal Daihatsu je zmagal Tomo Staut, ki je
bil v prvi vožnji šele tretji, nato pa v drugi prehitel Dragana Vrtovca in Edvina Klančiča iz Nove Gorice ter s tem še povečal vodstvo v skupni razvrstitvi.
Rezultati — skupina A: 1. Lulik (lancia delta HF) 4:59,50, 2. Pirjevec (bmw M3, oba OI) 5:04,25, 3. Dekleva (vw golf GTI-16 V, Kovinotehna) 5:17,01, 4. Komel (opel kadet GSI, NG) 5:19,34, 5. Veljak (citroen AX šport, Kp) 5:47,59, 6.
Krivec (yugo, PT) 6:08,34, 7. Ahčin (yugo 1,3, Ol) 6:10,97, 8. Guzej (škoda favorit 136 L, Kp) 6:13,99; razvrstitev za DP: 1. Pirjevec 85, 2. Lulik 75, 3. Dekleva 42 . . .skupina N: 1. Valant (nissan, Ol) 5:48,61, 2. Janežič (mazda 323, SA) 5:28,75, 3. Černivec (lancia delta, Amort.) 5:31,37, 4. Zonta (mazda 323, Ol) 5:40,41,5. Zupančič (peugeot 309,01)5:46,11,6. Kovič (renault clio 16-V, Ol) 5:47,37; razvrstitev za DP: 1. Janežič 71, 2.
Valant 50, 3. Črnivec 42; skupno A + N: 1. Komel in Dekleva po 62, 3. Janežič 52 . . .pokal Daihatsu: 1. Staut (Ol) 6:16,74, 2. Klančič 6:25,11,3. Vrtovec (oba
ABC Šport) 6:25,67, 4. Jeršin
(MEL Nm) 6:29,36, 5. Holynski (Ol) 6:29Q47, 6. Boštjančič (ABC Šport) 6:30,30, 7. Pavlič (AMSD Nm) 6:34,96, 8. Brezavšček (vsi daihatsu charade, ABC Šport) 6:52,58. (D.Š.)
• Hill s tretjo zmago vse bliže Proštu
MONZA — Alain Prost si še ni zagotovil naslova svetovnega prvaka med avtomobilisti formule 1. Še več: kolega v moštvu Wilii-ams-Renault Damon Hill se mu je z zmago na veliki nagradi Italije na slovitem dirkališču v Monzi še bolj približal, čeprav Francoza na poti do naslova še vedno le teoretično ogroža.
Damon Hill je imel veliko smole na štartu, ko se je najprej zapletel z Ayrtonom Senno, ki tokrat ni bil najbolj zbran, le nekaj kasneje pa še z Gerhardom Bergerjem, tako da je šele v zadnjem delu dirke ujel vodilnega Prosta. In ko se je zdelo, da je končni obračun'za zmago zaustavil ukaz iz boksa, je med dirkača posegla višja sila. Šest krogov pred koncem je Proštu, eksplodiral motor, tako da si ni mogel že tri dirke pred koncem prvenstva
zagotoviti četrtega naslova svetovnega prvaka. Hill je s to zmago v razvrstitvi potisnil Ayrtona Senno na 3. mesto.
Na svoj račun pa so vendarle
prišli tudi gostitelji. Že na treningih je bil ljubljenec domačih navijačev Jean Aleši izvrsten in si je privozil 3. štartno mesto. Toda ta dosežek, ki kaže, da se Ferrari počasi, a vztrajno vrača med naj-
boljše, je Francoz v soboto kar precej pokvaril, ko je v zadnjih trenutkih treninga po nekakšnem neumnem nesporazumu zaprl pot kolegu v moštvu Gerhardu Bergerju, ki je pri veliki hitrosti zletel s proge in se močno potolkel v silovitem trčenju v zaščitno ogrado.
Na dirki pa je Aleši vozil nadvse zanesljivo, a tudi pogumno, torej tako, kot to od voznikov Ferrarija terjajo italijanski navijači. To pa ni bilo lahko, kar je dokazalo lepo število večjih in manjših incidentov - od trčenja Ayrtona Senne v zadek Martina Brundla zaradi prepoznega zaviranja, do prav spektakularnega prevračanja Christiana Fittipaldi-ja pred glavno tribuno v zadnjem krogu.
Rezultati VN Italije: 1. Hill (VB,	vvilliams-renault)
1;17:7,509, 2. Aleši (Fra, ferrari) + 40,012sec, 3. Andretti (ZDA, melaren-ford), 4. \VendIinger (Avs, sauber), 5. Patrese (Ita, benetton-ford) vsi krog zaostanka, 6. Comas (Fra, larrousse-lamborghini) dva kroga itd; vrstni red SP: 1. Prost (Fra) 81, 2.
Hill 58, 3. Senna (Bra) 53, 4. Schumacher (Nem) 42, 5. Patrese 20, 6. Brundle in Herbert (oba VB) 11 itd.
Spet slavje hitre B. B.
Brigita Bukovec, državna rekorderka v teku na 100 m z ovirami, osrednja osebnost tudi na mitingu Top 12 Slovenije - Pičla udeležba in nalivi...
LJUBLJANA — Zamisel je bila dobra, izvedba pravtako, navzlic temu pa je po finalu atletskega Top 12 Slovenije na štadionu v Šiški ostal mučen vtis: čemu najboljši slovenski atleti in atletinje s svojim nastopanjem ne honorirajo prizadevanj športnih delavcev v okoljih, kakršno je na primer ŽAK Ljubljana, prireditelj tega tekmovanja, ki je bilo povezano s 13. mednarodnim mitingom za Šikijev memorial — v spomin na vsestranskega tekmovalca, olimpijca, športnega delavca in trenerja Franca Priboška — Šikija?
Zamisel tega tekmovanja ob koncu sezone predvideva, da ima v vsaki disciplini pravico nastopa po 12 (v tekih do 400 m — 16) najboljših po rezultatih in vse sezone. Z zmago (ali porazom mitinga nihče ne napreduje (ali nazaduje), čakajo pa ga kar mikavne nagrade.
• S tribun je morala tekmovanje spremljati Ksenja Predikaka, državna rekorderka v troskoku, ki se je poškodovala v četrtek v Novem mestu: »Sumijo na meniskus, vendar na srečo ni nič hujšega ...« je pojasnila.
/ki so jih Siškarji zbrali po 12 za najboljše moške in ženske (praktične) in po 5 za najboljše moške in ženske (denarne) — oboje za zaporedje po mnogobojskih tablicah. In vendar je bila konkurenca zelo osiromašena, v nekaterih disciplinah je bilo na štartu manj atletov, kot pa je prstov na eni roki. Tisti, ki se niso odzvali, so se sicer pravočasno odjavili, a vendar...
Ob vsem tem seveda še posebej čudi, da se atletski klubi, ki so nekakšni delodajalci najboljših tekmovalcev in tekmovalk, za take primere ne znajo dogovoriti med seboj
—	denimo tako, da bi nastope svojim atletom pač predpisali kot obvezne. Kdor sofinancira, ima pač pravico tudi (nekaj) zahtevati, pri čemer pa seveda plačevanja ne gre ovrednotiti previsoko. A toliko je že, da nekateri najboljši od atletike kar dobro živijo, drugi pa za svoje udejstvovanje vsaj ne rabijo plačevati, kot je to običaj v nekaterih drugih panogah . . .
Ker se je za nameček proti orga-nizatoijem (in nastopajočim) vsaj na trenutke zarotilo tudi vreme (tik pred tekmovanjem in nekajkrat med njim se je v soboto ulilo), na srečo pa vsaj ni bilo preveč mrzlo, so vsi nasploh kazali kisle obraze, četudi so si za uspešen potek prireditve tisti, ki so pač bili na štadionu
—	aktivni in ljudje okrog njih, nedvomno prizadevali.
Ugibanja o naj večjem dobitniku, torej najboljšem po dosežku, prera-čunamem v mnogobojske točke, pa je bilo pravzaprav konec že pri prvi disciplini. Letos najuspešnejša slovenska atletinja, tekačica IBL Olimpije na 100 m z ovirami Brigita Bukovec, je enkrat več progo pretekla zelo dobro. 13,02 je pokazal semafor, 13,01 so sodniki objavili kot končni rezultat, kar je pomenilo le tri stotinke sekunde zaostanka za državnim rekordom in 1159 točk, kar je bilo za vse druge, zlasti v takšnih vremenskih razmerah, praktično nedosegljivo. Britta Bilač bi na primer morala v skoku v viši-
no premagati letvico na 194 cm, čc bi jo hotela prehiteti. A to niti ni poskušala: po vnovičnem nalivu je zaradi spolzkega zaletišča končala tekmovanje, še predno gaje začela.
Brigita Bukovec pa je bila s svojim tekom zadovoljna:	»Smolo
imam z vremenom. V idealnih razmerah bi bilo tokrat lahko šc bolje. V nedeljo me sicer nc bo, ker sem fantu obljubila obisk nogometne tekme, na kateri nastopa, toda za izbiro nagrade in prevzem vsega, kar sodi zraven, sem pooblastila mamo. Upam, da mi gorsko kolo in 500 mark ne bo ušlo...«
Med fanti je bil prvi dan najuspešnejši drugi udeležene SP Miro Kocuvan, ki tudi kot vojak niza zmage na atletki stezi. Tokrat je pretekel 400 m pod 48 sekundami in si zato prislužil 1013 mnogobojskih točk. V drugih disciplinah je bilo nekaj razburljivih bojev, nase je opozorilo nekaj obetajočih imen, lepo je bilo na primer videti veselje velenjske moške šprinterske štafete po zmagi nad Celjani, nasploh pa je miting v že opisanih razmerah ostajal na povprečni ravni. Omeniti kaže še zares strokovnega napovedovalca za občinstvo — Borisa Mikuža, ki sodi med dobre kadrovske rešitve predsednika organizacijskega odbora Eda Šege.
• Priznanje je dobil znani atletski delavec Zvone Majcen. Za tisočo sojenje ga je nagradil zbor sodnikov: »Sojenj imam toliko od leta 1972, ko jih beleži ljubljanski zbor, sicer pa še kakih 160 več,« se je lahko pohvalil neumorni atletski zanesenjak.
Rezultati prvega dne — moški, 100 m: 1. Božič (Nm) 11,04, 2. Špur (Pom) 11,07, 3. Plesničar (Go) 11,16, 400 m: 1. Kocuvan (KIC) 47,62, 2. Šestak (ŽAK) 48,81,3. Krabonja (Pt) 48,84; 1500 m: L Piškur (IBL) 3:54,17, 2. Fabjan (Nm) 3:55,61, 3. Ošep (KAK) 3:55,73, 10.000 m: 1. Kejžar (ŽAK) 31:00,65. 2. Gaber (ŽAK) 33:21.60.110 m ovire: 1. Kop (IBL) 14,83, 2. Koreni (IBL) 15,22, 3 Božiček (KIC) 15,24. 4X100 m: 1. Velenje 43,73, 2. Kladivar 43.89, 3. ŽAK 43.99, daljava: L Vučkovič (Nm) 687, 2. Pucihar (ŽAK) 674, 3. Cankar (KIC) 669. palica: L Lorenci (TAM) 480. 2. Rovan (Brc) 470, 3. Kolarič (IBL) 420. krogla: L Dokl (Pt) 15.82, 2. Medič (IBL) 14.74, 3. Pleško (ŽAK) 14.24, kopje: l .Teršek (Pap) 69,20,2. Uplaznik (KIC) 64,68. 3. Tomc (ŽAK) 63,90, ženske, 100 m: L Perc (ŽAK) 12,16, 2. Matul (KIC) 12,23. 3. Bikar (IBL) 12,28, 400 m: L Gorjup (IBL) 56,87, 2. Kotar (Pt) 58,34, 3. Vuk (Go) 58,95. 1500 m: 1. Steblovnik (Vel) 4:36.30. 2. Bekavac(Haj)4:37.13,3. Števanec (IBL) 4:40,21,	4. Rauš (OSB)
•	Prvaki ostajajo na prestolu
SAN ANTONIO - Ameriški boksar Pernell Whitaker je z neodločenim izidom dvoboja proti Mehičanu Juliu Cesarju Chavezu ubranil naslov svetovnega prvaka v velterski kategoriji. Po dvoboju sta se oba boksarja počutila opeharjena za zmago, ob 7,5 milijona dolarjev težkem nagradnem skladu pa bosta verjetno hitro pozabila na storjeno krivico. Za dokazovanje, kdo je boljši (in tudi nov zaslužek) bosta imela še obilo priložnosti.
Tudi v uvodnih dvobojih sta prvaka ubranila naslova. Ganec Azumah Nelson se je obdržal na prestolu super-peresno lahke kategorije verzije WBC po neodločnem izidu proti Jamesu Le-ijau, za kar se ima predvsem zahvaliti ganskemu sodniku Dadzi-eu. Najbolj prepričljivo je ubranil
naslov Američan Terry Noriš, ki
je v supervelterski kategoriji verzije WBC po poldrugi minuti boja knockoutiral Kanadčana Gat-tija.
•	Italijani evropski odbojkarski prvaki
HELSINKI - Končano je letošnje moško odbojksrako EP. V velikem finalu za 1. mesto je Italija premagala Nizozemsko
s 3:2, za 3. mesto pa Rusija Nemčijo s 3:1. V polfinalu je Italija ugnala Nemčijo s 3:0. z enakim izidom pa so Nizozemci odpravili Ruse, branilce naslova evropskega prvaka, ki so morali tokrat zadovoljiti z bronastim odličjem. Peto mesto je zasedla Bolgarija, šesto Ukrajina, sedmo Poljska in osmo Češka in Slovaška.
Fondriest pred Indurainom
BARCELONA - V tretji. 180 km dolgi etapi kolesarske dirke Po Kataloniji je Nizozemec Jean Paul van Poppel v ciljnem sprintu premagal Španca Alfonsa Guti-erreza in Francoza Laurenta Ja-iaberta. V skupni razvrstitvi še naprej vodi Italijan Maurizio Fondriest pred domačinom Mi-guelom Indurainom.
Rezultati 3. etape (180 km): i. Van Poppel (Niz) 4;47:04, 2. Gu-tierrez (špa), 3. Jalabert (Fra), 4.
Edo (Špa), 5. Wust (Nem) vsi
v času zmagovalca; skupna razvrstitev: 1. Fondriest (Ita) 9;50:50, 2. Indurain (Špa) 0:02, 3. Jalabert 0:12, 4. Chiappucci (Ita) 0:15, 5. Ziille (Švi) isti čas.
4:55,32, 100 m ovire: 1. Bukovec (IBL) 13.01.2. Černe (Go) 14,52. 3. Korošak (Pt) 14,60.4X100 m: I Kla-divar 48,88, 2. Slovenska Bistrica 50,84, 3. ŽAK 50,93, višina: I. Lihte-neger (ŽAK) 171, 2. Berden (Pom) 168, 3. Valant (KIC) 165, troskok: L Korošak (Pt) 12,64, 2. Ribač (TAM) 12,19,3. Valant (KIC) 12,11, disk: 1. Erjavec (IBL) 43,88, 2. Šega (Pt) 36.96, 3. Novak (Brc) 35.94 m.
EVGEN BERGANT
• Drugi dan precej bolje

VSAK PETEK
LJUBLJANA - Drugi dan atletskega Top 12 na štadionu v Šiški jc bilo ugodnejše vreme, pa tudi razpoloženje nasploh, saj so nastopili tudi nekateri, ki so prvi dan manjkali. Po mnogobojskih točkah je dosegel najboljši izid Celjan Miro Kocuvan na 400 m z ovirami (51,50 — 1068 točk), za njim pa sc jc uvrstil Postojnčan Miloševič z 214 cm v skoku v višino (1033). Med ženskami se položaj čisto na vrhu ni spremenil — Bukovčeva je ostala prva, za njo pa sta osvojili naslednji mesti tekačici na 400 m z ovirami Dominčeva s 60,02 (1052) in Gor jupova 60,71 (1035).
Rezultati 2. dne — moški, 200 m — 1. Božič (Nm) 22,37. 2. Špur (Pom) 22,65,3. Pucihar (ŽAK) 22,82; 800 m — 1. Piškur (IBL) 1:5 1,34. 2. Šestak (ŽAK) 1:52,04, 3. Krabonja (Pt) 1:52,50; 5000 m - 1. Bahtiri (Ve) 14:18,19,	2. Hrapič (Ve)
14:19,14,3. Čeh (Len) 15:00,33:400 m ovire: 1. Kocuvan (KIC) 5 1,50, Mi-lat (Brež) 53,99, 3. Božiček (KIC) 54,31; 3000 m zapreke — 1. Podgoršek (IBL) 9:01,95, 2. Ivšek (Rud) 9:12,47, 3. Dragan (Nm) 9:20,51; 4 X 400 m - 1. Ptuj 3:23,10, 2. ŽAK Ljubljana 3:24,13, 3. KAK Ravne 3:25,69; višina — L Miloševič (Po) 214 cm. 2. Herga (TAM) 211 cm. 3.-4. Moljk (Po) in Trajkovič (ŽAK) 200 cm; troskok — 1. Batagelj (Go) 15,05, 2. Cankar (KIC) 14,96, 3. Krampi (Tr) 14,58; disk — L, Primc (Nm) 54,44, 2. Medič (IBL) 47,18, 3. Pucihar (ŽAK) 40,60; kladivo — 1. Kevo (IBL) 62,22, 2. Podvinski (Brež) 52,66 m, 3. Grubič (Brež) 51,40 m (zunaj konkurence — Saver-dašvili Gruzija 69,36 m); ženske: 200 m - L Perc (ŽAK) 25,52, 2. Matul (KIC) 25,53, 3. Langerholc (Tr) 26,17; 800 m — 1. Steblovnik (Ve) 2:12,99,2. Števanec (IBL) 2:13,46. 3. Kotar (Pt) 2:14,49; 3000 m — 1. Juvančič (Rud) 11:03,20, 2. Bregar (Sava) 11:15,01.3. Solar(KIC) 11:26,25 (zunaj konkur. Bekavac, Hajduk - Spl. 9:58,24); 400 m ovire - 1. Domine (TAM) 60,02, 2. Gorjup (IBL) 60,71, 3. Mačus (Go) 64.50; 4 X 400 m - 1. ŽAK Ljubljana 4:07,36,2. Domžale4:10.07,3. Kladivar Cetis 4:17.87: daljava — 1. Umnik (Tr) 600 cm. 2. Korošak (Pt) 584 cm. 3. Bezjak (KIC) 575 cm; krogla — 1. Erjavec (IBL) 16,13. 2. Jazbinšek (KIC) 12,49, 3. Kuhar (IBL) 11.61; kopje — L Jazbinšek (KIC) 54,50 m. 2. Kuhar (IBL) 48.78 m. 3. Štorga (ŽAK) 48,62 m.
FRANC MIKEC
• Vidakovič šesti, Antončič 32.
ATENE — Na svetovnem jadralnem prvenstvu v razredu soling, ki je potekalo na regatnem polju pred Pirejem, je naslov svetovnega prvaka ostal doma. Osvojil ga je Anastasios Bouduris, sicer dobitnik bronaste medalje na OI 1980 leta. Drugi je bil Nemec Albert Batzil, petkratni svetovni prvak v razredu FD, tretji pa Spanec Luis Doreste, olimpijski prvak 1988 leta v razredu 470 in 1992 v razredu FD.
Slovenska posadka Željko Planinšič, Matjaž Pleško s krmarjem Boštjanom Antončičem je bila slabša od pričakovanj, saj je zasedla 32. mesto od skupno 48 posadk. Od sedmih regat so organizatorji izvedli samo pet. Šesto so prekinili, ko je bil Bouduris na 25., Antončič pa na 10. mestu, sedme pa zaradi brezvetrja ni bilo. Vse to je šlo na roko gostiteljem. Koprčani so tako dosegli 31., 30.. 18.. 34. in 29. mesto.
Na regati deskarjev na madžarskem Balatonu je med dvajseterico tekmecev iz devetih držav Mariborčan Stojan Vidakovič zasedel šesto mesto. Zmagal je Avstrijec Christoph Sieber. Zaradi slabega vetra so izvedli le štiri regate. Vidakovič pa je drugo mesto v skupni razvrstitvi zapravil v četrti regati, ko je bil med najboljšimi, vendar je spregledal odločitev sodnikov, ki so skrajšali regatno polje. (J. K., D. Š.)
it
12. stran ★ DELO
Ponedeljek, 13. septembra 1993
KOŠARKARSKA SUPER LIGA - moški
TAM Bus in Postojna
odlično začela sezono
Mariborčani so visoko zmagali na Dunaju, Postojnčani pa doma premagali četrto ekipo avstrijskega prvenstva - Notranjci že jutri z Bolgari
• Postojnski košarkarji imajo v naslednjih dneh kar pisan spored tekem. Že jutri igrajo v domači dvorani povratno tekmo evropskega pokala z ekipo CSKA Sofija, v soboto IR.t.m. gostijo Bioveto (Brno), v nedeljo 19. t. m. Šparto iz Prage, v soboto 25. t. m. pa še madžarsko ekipo Kormend Ilunor. Vse tekme bodo na sporedu ob 19. uri.
konca solidne predstave, vendar z preveč nihanji v igri. V prvem delu so imeli najvišjo prednost v 16. minuti pri rezultatu 37:24, v drugem polčasu so večinoma
U U BIJ A N A - Postojnčani in Mariborčani so nadvse uspešno začeli letošnje nastopanje v super ligi SBA, potrdili dobro formo in s tem povečali upanje za uspešna nastopa tudi v jutri oziroma v sredo, ko jih čakata povratni tekmi v evropskem oziroma Korače-vem pokalu.
Baskct Flvers Vienna : TAM Bus Miklavž 68:90 (36:43)
DUNA.I - Športna dvorana, gledalcev 70(1. sodnika Harsani in Hartvani (Madž).
BASKE I FLVERS VIENNA: Holmes 6 (1:4). Ramlcr 9(1:1). Mathvas 8 (2:2). \Vober 8. 0'Neal 20 (3:6), Rcnfroe 4 (1:6). Lutz 4. Hartl 5 (1:2).
Davis 4.
TAM BUS MIKLAVŽ: Dragšič 2 (2:4). Mirt 28 (2:4). Staro-vasnik 2 (2:2). Vidovič 6 (2:2).
Sunara 29	(5:6). Jevtovič
9 (3:10), Bukovnik 1 (1:2). Mijaj-lovič 10 (2:2). Ojsteršek 3 (1:2).
Košarkarji TAM Busa so na Dunaju prikazali izredno igro in zasluženo premagali lanskega finalista lige SBA. Gostitelji, pri katerih igra pet Američanov (v prvi peterki imajo kar štiri temnopolte igralce), so tokrat morali priznati premoč Mariborčanov.
Dunajčani so na začetku povedli z 9:2. zatem pa so jih igralci iz Miklavža dohiteli in si že do odmora priigrali lepo prednost.
V	drugem polčasu so gostje zaigrali odlično, saj so začeli z delnim izzidom 17:0. in povsem dotolkli nasprotnike. V 3S. minuti so Mariborčani vodili z rezultatom 90:58. zatem pa popustili in dovolili Flversom. da so močno ublažili poraz. (S. P.)
Postojna : UB Mollersdorf
81:63 (41:31)
POSTOJNA - Športna dvora-na SNTŠ. gledalcev 300. sodnika Kral in Varadi (Madž).
POSTOJNA:	Besedič 16
(2:3). Petrovič 8. Rojko 3 (1:2),
Jelnikar 9 (2:2). Reicheneker 11 (1:1). Mačk 17. Bačar 17 (5:7).
UB MOLLERSDORF: Marž 2. Babouck 2 (2:2). Hajda 10 (3:5). Matickv IS (5:6). Mcln-tosh 19 (9:13), Kopeckv 2, Kilii-an 6 (1:3), Pestal 4.
V	generalki za jutrišnjo tekmo v evropskem pokalu, ko bodo v povratnem srečanju gostili ekipo CSKA iz Sofije, so gostitelji povsem zlahka odpravili četrto-uvrščeno ekipo avstrijskega prvenstva. Vodili so od začetka do
vodili s 16 točkami prednosti, v zadnji minuti pa jc bil rezultat že 79:60. Gostje, ki so lani nastopali pod imenom UBM Wintcrt-hur (sponzor jc letos odpovedal sodelovanje), imajo v svojih vrstah dva tujca, Američana Mc Intosha in Slovaka Matickega, ki sta nosilca njihove igre ter najboljša strelca. Pri Postojni so se odlikovali kapetan Besedič, vojak Bačar in američan Mačk.
Grega Jelnikar:	»Z vsakim
dnem igramo bolje. Za tekmo z Bolgari sem po današnji zmagi optimist in pričakujem uvrstitev v drugo kolo.«
BRANE FATUR
Slovenica (Koper) : Mollersdorf 96:64 (42:36)
UB
Tudi cilj KM Ilirije je uvrstitev v A 1 ligo
Moštvo je doživelo nekaj sprememb, glavni trener Žagar pa je pred startom optimistično razpoložen
LJUBLJANA - Poznavalci trdijo, da bo letošnja domača košarkarska sezona zelo burna, hkrati pa upajo, daje ne bodo motile kakšne afere ali aferice. ki lahko košarki samo škodujejo. Začetek prvenstva nestrpno pričakujejo tudi pri KM Iliriji, kakšne cilje imajo, pa je razložil glavni trener Andrej Žagar.
-	Glavni trener ste, ki skrbite za vse klubske selekcije. Kako bi ocenili minulo sezono?
»Ni se nam najbolje iztekla. Zaradi nesrečnega poraza proti Ježici moramo letos štartati v rdeči skupini 1. SKL. kar pa ni nikakšma tragedija. Samo spomnite se. kje je lani začel Miklavž. Imeli smo probleme s sponzorjem. saj nas je zapustil Unicom, a smo na srečo dobili Kraljeve mesnine, tako da zdaj laže dihamo.«
-	V prestopnem roku ste dobili kopico novih igralcev.
S kakšno ekipo boste začeli novo sezono?
»Prišli so Todorovič iz Heliosa. Macura iz Slovana. Blagoje-vič iz Medvod, bivši kadetski reprezentant Dončič iz Smelta Olimpije, Kovač iz Bežigrada '92. največja okrepitev pa je vrnitev Ceranje iz Kranja. Zapustil nas je Samardžija. ki odhaja na
So pričakovanja Cometa v novi sezoni previsoka?
Konjiški košarkarji naj bi bili v pravi formi šele v drugem delu - Štirje člani peterke znani
SLOVENSKE KONJICE - Novo prvenstvo košarkarji Cometa pričakujejo z mešanimi občutki, kajti rezultati prijateljskih tekem (ena zmaga in sedem porazov) na prvi pogled ne vlivajo pretiranega zadovoljstva, četudi so kar pet srečanj odigrali z udeleženci evropskih pokalov. Cilj je zaradi vseh pozitivnih sprememb naravnan — uvrstitev v morebitno novoustanovljeno A-l ligo in	«
v Koračev pokal, igra pa še zdaleč ni na želeni ravni.
na
morda celo
Največja pomanjkljivost so še naprej številne izgubljene žoge. s prihodom visokega Beniča pa se branilci v kriznih trenutkih otepajo odgovornosti in žoge usmerjajo pod koš. Prav Benič je ob mladinskem reprezentantu Šporarju bržkone edini, ki je že zelo blizu prvenstvene forme, vsi drugi pa še veliko nihajo in se bolj izgubljajo v sivem povprečju.
Pričakovanja pred startom so po seriji kvalitetnih srečanj na Ikovem memorialu morda celo nekoliko previsoka, kajti novi trener Klančnik je tudi ubral nekoliko drugačen koncept priprav. Vrhunec načrtuje šele za zadnji del sezone, saj so bili Konjicam lani prehitro v vrhuski
formi in so se po 3. mestu v prvem delu zelene skupine v nadaljevanju prvenstva ogorčeno borili za obstanek.
Pred startom je edina dilema mladi Šporar ali izkušeni Mijovič na plavu. preostali del štartne peterke pa bodo sestavljali Nerat. Golc. Železnikar in Benič. Poudarek bo seveda na obrambi in protinapadih, zaradi pomanjkljive agresivnosti pa je na zadnjih tekmah še vedno škripalo v domala vseh elementih igre. Toda obe pokalni srečanji je Co-met v gosteh (tesno) dobil in ko gre zares, je ekipa očitno dovolj motivirana za načrtovan prodor med najboljše.
ŽELJKO ZULE
študij v ZDA, nekaj problemov pa je tudi s kapetanom Valentinčičem, ki zaradi zaposlitve težko usklaja čas za trening in tekme. Poleg lanskih nosilcev igre, Mesiča, Pečana, Novine in Vovka, vadita s člani tudi obetavna mladinca Krznarič in Križaj, po dolgem času pa je operaciji začel trenirati tudi Bombač. Menim, da imamo res močno ekipo.«
- Načrti in cilji?
»Zaradi napovedanih sprememb v SKL, se moramo uvrstiti čimvišje in si v prihodnji sezoni zagotoviti mesto v A 1 ligi. Ze po prvem krogu se moramo zaradi tega uvrstiti v zeleno skupino. Trenerju prve ekipe Andreju Brenku vsi zaupamo in prepričani smo, da bo uresničil cilje.«
— Še vedno so menda težave z dvorano?
»Prvi del sezone bomo morali igrati v gimnazijski dvorani v Aljaževi ulici, potem pa upam, da bomo igrah v novi dvorani gimnastičnega centra na Drenikovi. Kar zadeva našo novo dvorano, se je stvar le premaknila z mrtve točke, saj smo našli investitorja ter že pridobili nekaj potrebnih dovoljenj. Upamo, da bomo kmalu začeli tudi graditi.«
— Nezadovoljni ste menda z delom KZS.
»Pripombe imamo predvsem na strokovni svet KZS, ki si vsako leto izmišlja nove spremembe v organizaciji lig in tekmovalnega sistema. Prevladujejo namreč individualni interesi mogočnežev iz najbogatejših klubov.«
STANE KADUNC
Slovenica : Croatia Line 88:94 (45:46)
ŠKOFIJE — Športna dvorana Burja, prijateljska tekma, gledalcev 150, sodnika Turk in Radin (oba Koper).
SLOVENICA: Mehle 2 (2:2). Vide
6	(0:1), Revnolds 35 (6:6). Mahovič
7	(2:2). Murovec 6 (0:1), Krašovec 1 8 (7:8), JAgodnik 14 (2:2).
CROATIA LINE: Pahlič 15 (2:4), Sičič 11 (0:1), Ščekič 8 (1:2), Kukič 3 (1:2), Pešič 11 (2:2). Bajramovič 13 (1:2), Bukva 18 (2:2), Petrovič 15 (5:6).
Brez poškodovanih Mičunoviča. Lapova in Brodnika ter rahlo bolnega Ritonije so sc koprski košarkarji sijajno upirali reškemu prvoligašu, pri kateremu sta najzaslužnejša za zmago Pahlič ter Bukva. Koprčani so povedali, pri 18:18 so jih gostje dohiteli in potem je bil še nekajkrat rezultat izenačen. zadnjič pri 53:53. Najvišjo prednost (77:69) so imeli Rečani pet minut pred koncem. Ob učinkovitem Reynoldsu velja pohvaliti vse za srčno igro, predvsem pa še Jagodnika. J. K.
Potrebujemo močne tekme in tudi kanček predrznosti
Polona Dornik je po treh letih igranja v tujini znova oblekla dres Diamonda Ježice - Ni reč ključna strelka, osnovne naloge jo čakajo v obrambi
LJUBLJANA — V pogovorih o ženski košarki na Slovenskem se jc skoraj nemogoče izogniti imenu Polone Dornik. V dolgoletni karieri so se ljubiteljem igre med dvema košema neizbrisno vtisnile v spomin njene predstave v dresu Ježice in jugoslovanske reprezentance, v letošnjih kvalifikacijah za EP in na sredozemskih igrah v Franciji pa jc dokazala, da je kljub 31 letom povsem enakovredna vodilnim evropskim tekmicam.
— Polona, po treh letih igranja v tujini si v Steyru znova oblekla dres Diamonda Ježice. Kakšni so občutki?
»Zadovoljna sem s svojo igro obrambi, kljub temu da smo igrali agresivno in da sem morala pri podvajanjih večkrat steči daleč od koša. Ko sem se pred podpisom nove enoletne pogodbe pogovarjala s trenerjem Ravnikarjem, mi je dejal, da ne bom več izrazita strelka kot v minulih letih. Od mene pričakuje čvrsto igro v obrambi, dober skok in natančno prvo podajo, ki bi omogočila prehod v protinapad. Mislim, da se lahko s svojimi izkušnjami hitro vživim v novo vlogo.«
- Pred odhodom v Španijo in Italijo si igrala z Vangelov-sko, Aličevo, Malackovo, sedaj pa so ključna igralna mesta prevzele tedaj še mladinke, Zupanova, Topalovičeva in Felčeva, ter kasnejše okrepitve, Krivičeva, Pretregerjeva in Sarenčeva. Bi lahko primerjala slog igre obeh generacij?
»Poudariti moram, da gojimo povsem drugačen slog kot omenjena ekipa, osrednjo vlogo imajo sedaj krilne igralke. Igramo veliko hitreje, s številnimi protinapadi. Pred leti smo zaključili protinapad le, če je Vangelovska sama potegnila do koša, ostale pa smo jo gledale iz ozadja. Košarka je zadnjih letih zelo napredovala. Če bi še naprej vztrajali na statični igri in dolgih napadih, bi kaj hitro pogorele.«
— Koliko bodo k zamišljeni igri prispevale novinke?
»Lani je imel Sergej Ravnikar številne težave, saj je razpolagal z le sedmimi igralkami. Letos je slika povsem drugačna. Marsikomu se obeta hud boj za uvrstitev v deseterico, ki bo nastopila v pokalu prvakinj. Zdrava konkurenca nam lahko le koristi.«
— Tvoja tekmica bo 19-letna Rankica Šarenac.
»Spomnim se je še iz časov,. ko je igrala za sarajevsko Bosno, v času moje odsotnosti pa
je zelo napredovala. Trenutno še čuti posledice več kot enoletnega prisilnega počitka zaradi vojne, vendar nam bo v veliko pomoč, saj en center ne more zdržati vseh 40 minut. Visoka je. močna, ob igranju, na mednarodni sceni se bo razvila v prvovrstnega centra.«
POMEMBNA OKREPITEV DIAMONDA JEŽICE - Polona Dornik
— Stojna Vangelovska ali Slavica Pretreger?
»S Čaletom sem se odlično razumela, toda Slavičina igra mi je bližje srcu. Obe sta izredno hitri, le da Slavico igra z glavo, ne potrebuje stalnih trenerjevih napotkov s klopi. Morala pa bo voditi igro odločneje, včasih tudi zavpiti na. nas, da bi lahko docela uresničila svoje zamisli.«
— So se pod njenim vodstvom soigralke že navadile znova sodelovati z visokim centrom?
»Da, vedno več uporabnih žog ni namenjajo. Tri leta so igrale brez centra, zato je razumljivo, da potrebujejo nekaj časa za privajanje. Najbolj pomembno je, da bomo zmagovale, ne glede na število mojih točk. Pomembni so številni drugi statistični pokazatelji uspešnosti, ki jih pri nas še vedno pocenjujemo, v tujini pa jih še kako cenijo.«
— Tudi tekma proti avstrijskemu ASKO Stcyru ni bila ravno pisana na kožo centrom. Večino točk ste dosegle iz protinapadov 2:1 in 3:2.
»Ob tem pa storile tudi veliko napak, ki bi jih boljši nasprotnik strogo kaznoval. Nujno potrebujemo še tri ali štiri močne tekme za trening, kjer bomo lahko do konca uigrale napadalne akcije. Šele potem, v tekmah s turškim Galatasa-rayem, bomo izvedeli, če je bila investicija pravilna. Ko se lomi rezultat, sc košarkarice raje odločajo za podajo centru kot za mete z velike oddaljenosti. Bistveno pa je, da se v ekipo vrne rahlo omajano samozavest po treh porazih na turnirju v Istanbulu. Kanček predrznosti nam ne bi škodil.«
— Z Diamondom Ježico si podpisala enoletno pogodbo. Kaj potem?
»Vse je odvisno od uspešnosti avanture v pokalu prvakinj. Kam? Dvomim, da se bom odločila za tujino. Zaradi poplave igralk z Vzhoda je vrednost igralk padla pod mejo razuma. Odlične igralke iz nekdanje Sovjetske zveze in Jugoslavije, Češke in Bolgarije so naprodaj že za 10.000 dolarjev na leto. Ponudbe sicer dobivam, toda ne mislim se razprodajati.«
— Pred vrnitvijo v Savlje si razmišljala tudi o prestopu v Mibex Meditrade.
»Direktor Mibexa mi je predstavil svojo zamisel, da bi ustvarili nekakšno protiutež Diamondu Ježici, vendar sem morala spremeniti odločitev zaradi visoke odškodnine. Diamond Ježica je zahtevala 42.000 mark, kasneje so sicer popustih in prepolovili znesek, toda še vedno je bil previsok.
Ob podpisu nove pogodbe sem
se zavarovala; odslej bo odškodnina le simbolična.«
— Po uspešni predstavitvi na kvalifikacijah v Slovenskih Konjicah čaka reprezentanco drugi krog izločilnih bojev v Romuniji. Boš v njih sodelovala?
»Razmišljala sem, da bi se poslovila od reprezentance prihodnje leto, toda selektor Ravnikar se je le nasmehnil. Kot kaže, se res ne bom poslovila pred romunskimi gledalci, veliko lepše doživetje bo finalni turnir evropskega prvenstva. Seveda pa se moramo nanj najprej uvrstiti.«
EDUARDO BROZOVIČ
NA TABORU VROČE LE 20 MINUT - V drugem polčasu so igralke IVEC wetroka strle odpor Avstrijk. (Foto: Egon Skamlcc).
• Rokoborci na razpotju
RAZVANJE Izredna skupku na Rokoborske zveze Slovenije, ki jc bila sklicana na pobudo štirih od šestih slovenskih klubov, jc poskušala razčistiti nekatere spore med predsedstvom m klubi, na njej pa jc sodeloval tudi predsednik RZS Brane Omerzu Poudaril jc. da je skupščina nelegitimna, ker jc bila sklicana mimo pravil izvršnega odbora zveze, čeprav status v 18. členu predvideva drugače. Tudi temu členu jc predsednik oporekal in mahal s svojim »uradnim", ki jc za klube prava neznanka.
V burni razpravi, v pravi rokoborski, kriminalki", v kateri jc sodeloval tudi Marko Trškan z ministrstva za šolstvo in šport, jc bilo opazno, da klubi niso bili zadovoljni z delom predsednika in sekretarja RZS in zato zahtevajo njuna odstopa. Predsednik Omerzu sc jc branil z nasprotnimi dokumenti in dokazoval, da so klubi v zmoti m da so bile vse navedbe proti delu predsedstva neresnične in zgolj podtikanja. Z zbrano pikolovsko natančnostjo sc jc držal »pravil igre« in poudarjal, da lahko razpravlja le osebno, ker nima nikakršnega soglasja organov RZS.
Kakorkoli žc, delo predsednika jc bilo pod drobnogledom, o končnem sklepu pa sc bodo lahko odločali na seji IO, ki ga lahko skliče le — predsednik!
BORIVOJ FERŠ
KOŠARKARSKA SUPER LIGA - ženske
Uspešen start v LB S
Košarkarice Diamonda Ježice in IVEC vvetroka so brez težav osvojile prve točke v srednjeevropski konkurenci — Lažja poškodba Topalovičeve
LJUBLJANA — Slovenska predstavnika v srednjeevropski košarkarski lige LBS za ženske, Diamond Ježica in IVEC vvetrok, sta v sobotnem prvem kolu napovedala, da bosta igrala vidno vlogo. Ljubljančanke so na gostovovanju visoko premagale drugouvrščeno ekipo madžarskega prvenstva, Mariborčanke pa so šele v drugem polčasu strle odpor avstrijskega Almliesla VVelsa in si zagotovile prvi točki.
BSE Budimpešta : Diamond Ježica 60:76 (29:48)
BUDIMPEŠTA - Dvorana Va-ros Major, gledalcev 300, sodnika Janač in Jančovič (oba Sik).
BSE BUDIMPEŠTA: Papai 6, Rausch 20 (4:4), Nagy 21 (5:6), Csak 10, Prieszoi 3 (3:4).
DIAMOND JEŽICA: Račič 8, Zupan 10, Felc 12, Žen 4 (2:3), Krivič 8 (2:2), Pretreger 13 (1:1), Dornik 14 (2:2), Šarenac 5 (1:2), Topalovič 2.
Uvodni trenutki tekme niso razveselili ljubljanskega vodstva, saj si je Nevenka Topalovič že v peti minuti poškodovala prst na roki in ni več stopila na igrišče. Kljub temu zavzetost igralk n: padla in so zaigrale izredno učinkovito. Trener Sergej Ravnikar je bil zadovoljen zlasti z igro v obrambi v prvem polčasu, kjer se je odlikovala viso-
ka Polona Dornik, kar jim je omogočilo pripravo številnih protinapadov.
Tempo »Diamondk« tudi po odmoru ni popustil, in v 23. minute so že vodile s 54:31. Zatem je prišlo do razumljivega padca v igri, kar so letos močno okrepljene gostiteljice izkoristile in odločile drugi polčas v svojo korist. Ob slabem zapiranju ljubljanskega prostora pod košem so v napadu ujele kar 17 odbitih žog, pri čemer sta se najbolj izkazali novinki v ekipi, ki sta lani igrali v vrstah državnega prvaka Tungsra-ma, leto poprej pa v Parmi, krilni center Nagyjeva in visoka branika Csakova. (B. E.)
IVEC vvetrok : Almliesl Wels 85:64 (32:37)
MARIBOR — Športna dvorana Tabor, gledalcev 100, sodnika Be-ganovič in Jovič (oba Hrv).
V Mariboru še močnejši?
BAMBERG — Košarkarji nemškega prvoligaša TTL Bamberg, ki bodo v sredo igrali povratno tekmo 1. kola kvalifikacij Koračevega pokala s Tam Busom v Mariboru, so dobili še novo okrepitev iz tujine. Američan Lear je prej igral za francoski Montpellier in belgijski Kortrijk, po tritedenski preizkušnji pa se bodo v Bambergu odločili, ali bodo Learja angažirali za vso sezono. TTL je sicer odlično začel novo nemško prvenstvo, saj je v 1. kolu doma zanesljivo premagal TVG Trier s 87:75 (46:37). Pri domačih so bili najboljši Nurnberger 25, Kinche-on 21 in Jackel 19, pri gostih pa Rus Babkov s 25 točkami.
Rogaški prvo mesto
ROGAŠKA SLATINA - Na pri-pravljalnem turnirju treh ženskih prvoligaških ekip so imele največ uspeha košarkarice ŽKK Rogaška Slatina (bivša Kozmetika Afrodita), saj so zlahka premagale Metko iz Celja in ljubljanskega Slovana. Ekipa iz Rogaške je pokazala, da je kljub pozno začetim pripravam že v solidni formi, ki bi se naj še stopnjevala do prvega srečanja pokala Lilliane Ronchetti proti Sparti iz Praee (29. t. m. ). Ljubljančanke so prijetno presenetile, saj
imajo zelo dobro ekipo, ki bo za nasprotnice Še kako trd oreh. Celjanke so doživele dva visoka poraza, kar dokazuje, da še nimajo ekipe za boj za uvrstitev v zgornjo polovico lige.
Rezultati: ŽKK Rogaška Slatina : Metka 64:42, ŽKK Rogaška Slatina : Slovan 90:73, Slovan : Metka 71:41.
Najboljša strelka turnirja je bila
Zorica Pešič (Rogaška) z 59 koši, vsa
srečanja pa sta dobro sodila Jugovar in Fenko iz Rogaške Slatine.
Prva okrepitev Rogaške
ROGAŠKA SLATINA - Kot so napovedali v ženskem košarkarskem klubu Rogaška Slatina, so že dobili tudi prvo okrepitev. Potem ko z navezo igralk iz bivših vzhodnih držav ni bilo nič, so se dogovorili z branilko Majo Rak - poročeno Vidakovič, ki je že zaigrala v dresu Rogaške na sobotnem turnirju. Rakova je bivša igralka Sibenke iz Zadra in bivša reprezentantka Jugoslavije ter bo vsekakor odlična okrepitev ekipe, ki pa še vedno išče centra. Da so v Rogaški z Rakovo zadeli v polno, je le-ta dokazala v srečanju proti Slovanu, ko je odlično vodila igro in dosegla tudi 26 točk.
JANEZ TERBOVC
Domžalčani najboljši
TOLMIN — Na košarkarskem turnirju, ki ga je pripravil domači drugo-ligaš, so nastopile tri slovenske ekipe, ki so se pomerile med seboj. Po pričakovanju so bili najboljši košarkarji prvoligaša Heliosa iz Domžal, ki so zanesljivo premagali tako domačine kot tudi Sežance, ki bodo letos igrali v rdeči skupini prve lige. V privlačnem primorskem derbiju pa so bili v razburljivi končnici uspešnejši tolminski košarkarji, ki so tako potrdili, da so si upravičeno zastavili v novem prvenstvu kar visoke cilje.
Rezultati: Helios Domžale : Tolmin 76:60, Helios Domžale : Kraški zidar 115:100, Tolmin : Kraški zidar 89:88; končni vrstni red: 1. Helios Domžale 4 točke, 2. Tolmin 2, 3. Kraški zidar 0.	H. Č.
OD TOD IN TAM
V Lipovcih
prvi mednarodni turnir za Panonski pokal
MURSKA SOBOTA - Zveza za
hokej na travi Slovenije, ki je polno-
pravna članica svetovne in evropske hokejske federacije, bo v sodelovanju s hokejskim klubom Lipovci in pod pokroviteljstvom Zavarovalnice Triglav Murska Sobota, organizator prvega mednarodnega turnirja v hokeju na travi za Panonski pokal. Ta bo od petka do nedelje, 17. do 19. t.m.. na novem igrišču z umetno travo v Lipovcih. To so sporočili na tiskovni konferenci predstavniki osrednje slovenske hokejske zveze. Na turnirju bodo sodelovale štiri članske reprezentance: Madžarska, Slovaška, Hrvaška in Slovenija. To bo za slovensko reprezentanco prva resnejša preizkušnja v mednarodni konkurenci, saj so vse tri ostale reprezentance močnejše. Za reprezentanco je že določenih 17 kandidatov, ki so se preizkusili že to nedeljo, ob praznovanju 10-letnice hokejskega kluba Železničar v Mariboru. (F. M.)
Dve posadki v Čile
SLOVENSKE KONJICE - Komi-sija za motorno letenje pod vodstvom Petra Ravnjaka je določila ekipi za nastop na svetovnem prvenstvu v Čilu, ki bo od 20. do 28. oktobra. Pod vodstvom direktorja reprezentance Otmarja Gajserja bosta nastopili posadki Leon Bauer (Celje) — Damjan Glinšek (Velenje) in Tomi Verbančič (Ptuj) — Robi Verbančič (Maribor). Rezervi sta Alojz Lakovič (Celje) in Vinko Pišek (Ptuj). Naši bodo v Južno
Se Stalin se obrača v grobu
Utrinki z gostovanja košarkarjev Smelta Olimpije pri armadnem klubu CSKA — Časi se tudi v ruskem športu res korenito spreminjajo
MOSKVA — Tudi kar zadeva šport, se Lenin, Stalin, Brežnjev in nekateri drugi voditelji bivše SZ najbrž obračajo v grobu, saj so mnoge njihove zapovedi obrnjene na glavo. Tudi CSKA, osrednji armadni športni klub, v katerem so leta morali igrati mnogi najboljši športniki iz vse države, ni več titfo, kar je bil. Njegov ogromni kompleks objektov sredi Moskve še manj.
»Univerzalnij sportivnij zal«, velika košarkarska dvorana CSKA na Leningrajskem prospektu (bulvarju), nazorno kaže velike spremembe
v ruski družbi. Avla ob službenem
vhodu in društvenih prostorih je bila včasih svetišče sovjetskega športa. Na velikem panoju so bile slike z osnovnimi podatki športnikov, ki
so kot pripadniki CSKA osvojili zlate olimpijske kolajne. Pred tem panojem so se včasih klanjali mlajši rodovi in najvišji cilj vsakega športnika je bil — pojaviti se sliko in imenom na panoju »večnih«.
Devet košarkarjev je na tem panoju. Vsi seveda v uniformah in s čini na ramenih. Pankraškiu, Ta-rakanov, Goborov, I. Miglinieks in Volkov z zlatom iz Seula, Belov, Jedeško, Žarmuhamedov in Vol-nov z zgodovinskim zlatom iz Miinchna. Pankraškin in Goborov sta med tem že umrla, a ima žalno črno črto prek vogala slike le Goborov, slika Igorja Miglinieksa je
popacana in natrgana, ker se je pač
odločil, da bo ostal Latvijec, manjka lep del slike Volkova, ki je Ukrajinec, poškodovana je slika Je-deška, ki se je odselil.
Črnki v ruskem vojaškem klubu
A še danes se pojavljajo v tem domu CSKA nekdanji šampioni. S panoja sicer samo Sergej Belov, ki se je iz tujine vrnil spet domov,
kajti očitno ni trener, za katerega bi sc evropski klubi trgali. Mnogokratna evropska in svetovna prvaka, Stanislav Jeremin in Anatolij Miškin, sta tu velika »šefa«. Prvi je
glavni trener moške ekipe CSKA, drugi ženske ekipe. Prvi je presenetil Smelt Olimpijo, drugi kijevski Dinamo, ki je bil lani finalist pokala evropskih prvakinj.
Elegantni Miškin, nekdaj ob Da-lipagiču najboljše krilo na svetu, zdaj nosi bradico in se ukvarja
z žensko košarko. Prvi nastop v novi sezoni je bil več kot uspešen. CSKA je premagal v 1. tekmi kvalifikacij pokala prvakinj ukrajinski Dinamo z 99:85 (48:47), Moskvo pa presenetil z novo sestavo prve peterke. Dve uri pred začetkom tekme sta v Moskvo prileteli temnopolti ameriški košarkarici, branilka Terese Unterspuh in center Medina Dickson, tik pred tekmo še potrebni dokumenti FIBA, tako da sta Američanki Še v trenirkah reprezentance ZDA le stopili na parket. Prvič sta videli soigralke in trenerja, se en polčas še lovili, nato pa v drugem razigrali in prinesli CSKA kar nepričakovano zmago. »To pa je nekaj za Moskvo, čeprav .je na naložba kar neverjetno visoka. CSKA je za Američanki plačal 170.000 dolarjev,« nam je zaupal ruski novinarski kolega. Da je naložba zanj res visoka je razumljivo, če vemo, da je povprečna plača
med 20 in 30 dolarji.
Tisti, ki imajo kaj privarčevanega in ki so to lahko zaslužili v tujini, so seveda veliki gospodje. Med njimi je gotovo tudi dolgoletni vsemogočni mož sovjetske košarke Aleksander Gomeljski, ki je zdaj spet doma. Med najbolj prisrčnimi je bi-
lo njegovo snidenje z Ivom Dane-vom, ki je bil pač desetletje kapetan jugoslovanske reprezentance, največjega tekmeca SŽ. Polkovnik zdaj bolj ali manj le gleda tekme v domu CSKA, a nekaj vpliva je gotovo še ohranil, kajti še vedno je pri ljudeh opaziti visoko spoštovanje tega športnega heroja SZ, ki si je polkovniški čin več kot zaslužil.
Videti pa je, da se kljub vsemu težko privaja na nove razmere v starem Športnem svetišču. Včasih je bilo pač drugače, kajti velika dvorana je bila polna, navdušene množice so bodrile ekipo, ki je po svetu nosila slavo CSKA in potrjevala moč socializma. Tokrat, na tekmi CSKA : Smelt Olimpija, je bila zasedena le petina sedežev
v dvorani (pa še to je bilo prijetno
presenečenje), pa čeprav se je po dolgih letih spet pojavila televizija in je veliki armadni orkester igral jazz in popularne skladbe z zahoda, med prekinitvami pa so po igrišču poplesavala ni.; gola dekleta, katerih vaje niso bile prav nič podobne tistim z nekdanjih spartakiad.
Slovenska kolonija
utišana
Posebno vzdušje so v dvorani CSKA skušali ustvariti tudi člani slovenske kolonije v Moskvi, ki so upali, da jih bodo naši košarkarji razveselili podobno kot 5. januarja, ko je Smelt Olimpija z 89:82 premagala CSKA v majhni, odročni dvorani Dinama. Naš veleposlanik
v Rusiji Sašo Geržina je kupil 100 bili, toda tudi zmagovali še boste, vstopnic in jih razdelil med Sloven- zato še ni konec sveta, še manj pa ce po Moskvi, da bi vsi složno bo- tivolske in slovenske košarke,« je drili ljubljansko vrsti. Res so prišli za košarkarje našel besedo utehe in naši ljudje, opremljeni s slovenski- spodbude veleposlanik Geržina mi zastavami, dopisnika Dela in v krajšem nagovoru, ob njem pa so RTV, Darjan Košir in Miha Lam- ekipo in vodstvo pozdravili tudi di-preht, pa sta skoraj zamudila tek- rektor Smelta v Moskvi Igor Fur-mo, kajti z družinskimi in drugimi lan, pa Petrolov vodja Ipavec in pomočniki sta sešila velika zeleno- Mercatorjev šef Škoberne, ki je na bela transparenta z imenom Smelta koncu večerje vse pogostil s šampi-Olimpije. Vsi skupaj so poskušali onsko zlato radgonsko penino. Kovše, da bi pomagali ljubljanskim šarkarji so bili seveda najbolj veseli
košarkarjem, ki pa so tokrat ostali veliki dolžniki.
Seveda so bili nad igro in rezultatom najbolj razočarani igralci sami, ki pa so imeli nato priložnost malce »ohladiti«, kajti šofer društvenega avtobusa CSKA je dvakrat zašel, tako je vsa odprava prišla v Mercatorjev klub, eno najimenitnejših moskovskih restavracij, s skoraj enourno zamudo. Ne glede na poraz je namreč veleposlanik Sašo Geržina v klubu organiziral vrhunsko skupno večerjo, katere gostitelja sta rila v glavnem Petrol in Smelt, ki sta se skupaj s Krko, Lekom, Kovinotehno, Mercartor-jem, Gostolom in Metalno, pojavila s svojimi reklamnimi panoji tudi v dvorani, kar je bilo lepo videti
tudi v televizijskem prenosu in pozneje še posnetku. Naša podjetja so vsekakor primemo izkoristila priložnost, da vnovič opozorijo nase in svoje delo v Rusiji.
tega, da so bili vsi »govori« res samo v dveh ali treh stavkih, tako da je bil pravzaprav še najdaljši podpredsednik Smelta Olimpije Peter Zule, ko se je vsem zahvalil za pozornost in gostoljubje.
Vseskozi se je svojega novega
kluba držal 17-letni Vladimir Stepama, mladi košarkar iz gruzijske
metropole Tbilisija, nekdaj pobratenega mesta z Ljubljano. Ta 212 cm visoki novinec je skupaj z očetom in mlajšim bratom, ki očitno ne bo nič manjši od njega, pripotoval z ekipo tudi v Ljubljano, kjer naj bi zrasel v centra mednarodne ravni. Petkova vrnitev v Tivoli je bila bolj
ali manj turobna, saj je košarkarje
pričakalo le nekaj jeznih obrazov starih prijateljev, ki le težko verjamejo, da bi bili lahko v četrtek zvečer v Tivoliju spet veseli.
Toda upanje je vedno, če ga seveda sam ne zavržeš. In košarkarji Smelta Olimpije so menda trdno
»V življenju zmagujemo in do- °dl"iem' da ,le t*>sk“sii° nado-življamo poraze. Vi ste danes izgu- knad,tl zamujeno v Moskvi.
STANE TRBOVC
Ameriko odpotovali teden dni pred začetkom SP in nastopili z najetimi letali.	(Z. Z.)
Zmaga Javornikove v Nemčiji
ZREČE — Helena Javornik je po svetovnem prvenstvu prvotni načrt o udeležbi na enem jesenskh maratonov spremenila in bo na najdaljši progi prvič nastopila šele prihodnje leto. Nastopala bo le na krajših progah in za uvod v zadnji del sezone prepričljivo zmagala na malem maratonu v Al-totingu v Nemčiji in s časom 1:19,07 za skoraj deset minut izboljšala rekord proge, kije speljana po makadamu in gozdovih. (Z. Z.)
Slovenci v Avstriji z imenitnimi dosežki
MUTA - Na 6. mednarodnem malem maratonu v Gleisdorfu blizu avstrijskega Gradca je nastopilo 270 tekačev iz več držav, številni slovenski maratonci pa so kar ponovili letošnje državno prvenstvo iz Mirne Peči v malem maratonu. Zmago sta si pritekla Etiopijec Terefe Mekonnen. star znanec slovenskih tekačev, in Mariborčanka Silva Vivod, v starostnih kategorijah z razliko po 5 let pa so si
slovenski tekači pritekli še nekaj zmag.
Rezultati — mali maraton, MG: 1. Mekonnen (KPSV / Etiop.) 1:09,07, 2. Kejžar (ŽAK, Lj.) 1:09,17, 3. Šalamun (ADTAM Mb) 1:10,13, 4. Grabar (TS Radenska) 1:10,27, 6. Vovk (Proline) 1:14,07, 15. Fijavž (TS Gorenje) 1:18,55; M-30: 1. Kodrič (Mb) 1:10,43, 3. Švigelj (Pivnica Kratoch-wil) 1:14,07; M-35: 1. Krempl (AK Obrtnik) 1:13,33, 2. Anton (LB. Ljublj.) 1:15,54; M-40: 8. Klančar (TS Radenska) l:29,04;M-45:1. Ura-njek (TS Gorenje) 1:19,48, 2. Vrbnjak (TS Radenska) 1:25,04. 8. Jerčič (TS Gorenje) 1:30,07; mladinci: 1. Gaser (ŽAK Lj.) 1:22,11; ženske - ŽG: L Vivod (AD TAM Mb.) 2:21,10; Ž45: 1. Kotar (Iskra,Trbovlje) 1:36,08; Ž 40: 4. Jerčič (TS Gorenje) 1:57,23, Ž-55: 1. Lužnik (SLO) 1:44,14.	HINKO JERČIČ
Nadobudneži v brzicah
ŠOBEC - Kajak kanu klub iz Ljub-ljane je organiziral na Savi Dolinki pri Sobcu državno prvenstvo naraščajnikov. V slalomu in spustu na divjih vodah v treh kategorijah-do 12,14 in 16 let — se je pomerilo več kot 100 dečkov in deklic iz vseh slovenskih klubov..V slalomu so bili v posamični konkurenci najuspešnejši tekmovalci iz KKK Ljubljana in Rašice, v spustu pa so se najbolje odrezali tekmovalci Rašice in Šoških Elektrarn. Zagnanost in številčnost tekmovalcev obeta ob dobrem delu za ta šport še lepo prihodnost.
Rezultati: slalom - k-1, ral. mladinci: 1. Kuder (Lj) 82,50, 2. Kodelja 84,28, 3. Gec (oba SE) 87,48; ml. mladinke: 1. Kos (Lj) 115,61, 2. La-hovec 118,03, 3. Ruden (obe Rašica) 122,52; st. dečki: 1. M. Terdič 91,75,
2. Hamberger 93,27, 3. Širme (vsi Raš) 93,75; st. deklice: 1. J. Mali 113.01, 2. Linke 117,27, 3. N. Mali
(vse Rašica) 117,71; ml. dečki: 1. B. Masle (Lj) 96,77,2. Laznik 102,00,3. Kavzer (oba Hrastnik) 102,56; C-l, ml. mladinci: 1. G. Terdič (Rašica) 88,03, 2. Jurij Korenjak (Lj) 97,64, 3. Cattelani (SE) 97,66.
Spust - k-1, ml. mladinci: 1. Javornik (Nivo Ce) 5:46,95, 2. Kodelja 6:04,59, 3. Gec (oba SE) 6:14,00; ml. mladinke: 1. Lahovec 7:22,23, 2. Ruden (obe Raš) 7:42,41, 3. Kos (lj) 7:44,65; st. dečki: 1. Tilinger (Nivo
Celje)7:58,93,2. Hamberger8:03,32. 3. Sirme (oba Raš) 8:04,08; st. deklice: 1. Linke 8:22,25, 2. n. mali 8:23,92.3. Kržišnik (vse Raš) 8:36,64; ml. dečki:	1. Bočko (Hrastnik)
8:18,63,2. Masle (Lj) 8:18,79, 3. Laznik (Hrastnik) 8:20,03; ml. deklice: 1. J. Mah 8:32,65, 2. M. Lahovec 9:13,32,	3. Poženel (vse rašica)
Q-4v Si	SREČKO MASLE
Spet uspeh zdravnikov
NIEDERENBERG - V tem kraju pri Frankfurtu v Nemčiji je bilo 3. odprto evropsko medicinsko prvenstvo v triatlonu. Tudi letos so se ga udeležili znani zdravniki iz vse Slovenije. Tekma je bila v klasičnem triatlonu (1200 m plavanja, 40 km kolesarjenja. 10 km teka). Absolutni zmagovalec je bil Frank Goebels 1:51,03, med našimi pa se je najbolje odrezal kirurg iz Slovenj Gradca Brane Breznikar, ki je zasedel 8. mesto v skupni konkurenci in prvo v kategoriji od 40 do 45 let (2:01.14). Druge uvrstitve naših, študenti: 3. Kravos 2:02,10; od 35 do 40 let: 11. Pirc 2:20,20. od 55 do 60 let: 2. Horvat 2:22.41, od 50 do 55 let: 9. R. Škapin 2:30,08; od 60 do 65 let: 1. Turk 2:40.06, ženske — od 45 do 50 let: 2. Ocvirk 2:41,53, od 50 do 55 let: 2. M. Škapin 3:01,31; ekipe: 1. Nemčija, 2. Madžarska, 3. Češkoslovaška. 4. Slovenija (Breznikar, Pirc. Horvat). (M. H.)
Prestopni rok: največ Bitu
LJUBLJANA — Tik pred začetkom prvih pozivnih turnirjev v badmintonu se je končal prestopni rok, ki je znova minil v znamenju prestopov nekaterih reprezentantov. Drugi z domače lestvice Košnik (Ježica) in mladinski reprezentant Hajnšek (Braslovče) sta nova člana ljubljanskega Bita. ki je strokovno vodstvo okrepil z ukrajinskim trenerjem Nikolajem Pešehonovim in registriral njegovega sina Denisa. Med pomembnimi zamenjavami klubov sta še prestopa pionirskih prvakinj Plahutnikove (Pirniče) in Šumijeve (Olimpija) v Tom iz Mirne.
ž. z.
Bit in Rečana
LJUBLJANA — Prva serija pozivnih turnirjev v badmintonu se je začela z regijskima turnirjema v Ljubljani in Braslovčah, katerih so se udeležila tudi zastopstva Kanala. Rakeka in po daljšem premoru Velenja.
V Ljubljani (25 moških in 10 žensk) je bilo v obeh konkurencah po množičnosti in uspehu v ospredju zastopstvo Bita. Pri moških je zmagal Rener pred Andželičem in Čadom, med ženskami pa Koritnikova pred Mazovče-vo in Kosovo. V Braslovčah (20 moških in 5 žensk) sta zmagi odšli na Reko. Moški del turnirja je dobil Ilič (Sušak) pred Rautarjem (Polzela) in domačinom Gostečnikom, v ženski konkurenci pa je zmagala Žakula (Sušak) pred Žakljevo (Pirniče) in Sečki-
jevo (Braslovče).
ž. z.
Tomazin zmagovalec Majeričevega memoriala
MARIBOR — V organizaciji TK Stražun in TD Hoče je bil Majeričev memorial v kombinaciji šaha in tenisa. Tekmovalec je moral nastopiti v obeh disciplinah, pri tem pa se je porajalo vprašanje ali je lažje pripraviti šahista na telesne napore ali tenisa-ča k razmišljanju. Končni rezultati so bili v prid šahistom.
Rezultati: 1. Tomazin, 2. Simič, 3. Ramšak, 4. Turnšek. 5. Mejal. itd.
MARJAN ČANDER
IVEC V/ETROK:	Jurše 21
(2:2), Hanžič 5 (1:1), Rifl 6 (2:4), PocrnjiČ 19 (4:6). Jcnuš (0:2), Vodopivec 11 (1:2), Gričar 4, Klasan 3 (1:1), Čuhno 16 (4:6).
ALMLIESL WELS: Čerkašcva 26 (12:13), Wagner 4 (2:2), Gellcr 1 (1:2), Hot-Sušic 27 (9:11), Pac-hinger 6.
V	prvem polčasu sta ekipi prikazale enakovredno igro in se stalno menjavale v vodstvu, nobeni pa ni uspelo priigrati odločilne prednosti. Mariborčanke so v tem delu zaigrale medlo, tako da so gostje prvi del presenetljivo odločile s petimi točkami Avstrijke so spretno izkoristile slabe mete gostiteljic, ki so največkrat zgrešile z neposredne bližine izpod obroča.
V	drugem delu so Mariborčanke zaigrale kot prerojene. Z delnim izzidom 10:0 so prevzele pobudo na igrišču in vodstva niso več izpustile iz rok. Natančneje so metale, tako da so gostje pri katerih sta se le Rusinja Čerkaševa in igralka iz BiH Hot-Sušičeva enakovredno borili z boljšimi domačimi igralkami, začele zaostajati. Avstrijske, ki so bile lansko sezono tretje na državnem prvenstvu, pred tem pa celo dvakrat državne prvakinje, tokrat niso imele nobene možnosti za presenečenje. Pri zmagovalkah so dobro zaigrale Juršetova, Pocrnjičeva in Čuhnova. Omeniti velja,da je gostje vodil nekdanji trener Mariborčank Slobodan Jurkovič, vendar svoji novi ekipi ni mogel najti poti k zmagi.
ZMAGO GOMZI
PLAVANJE
Veterani so se spet izkazali
LJUBLJANA - Tudi na drugem državnem plavalnem prvenstvu veteranov je nastopilo lepo Število plavalcev in plavalk vseh rodov, ki so se merili v 11 starostnih kategorijah in v petih disciplinah. Daleč najhitrejši v prostem slogu je bil na 50 m 25-letni Žiga Martinčič, na 100 m pa Janez Bernat, najhitrejši v prsnem Maher, v delfinu Artič, med dekleti pa je blestela Olga Avbelj-StanišiČ. Najstarejši udeleženec srečanja je bil 73-letni Miha Potočnik. Organizacijo prvenstva, v topli vodi in z avtomatskim merjenjem, je odlično izvedel gostoljubni klub Ilirija, ki se je že ponudil, da bi to srečanje pripravil vsako leto prvo soboto v septembru. Nobenega dvoma ne more biti o tem. da PZS tega predloga ne bi potrdila, kajti z znanim organizatorjem in datumom bi bila tudi udeležba še številnejša.
Rezultati — moški: prvaki po kategorijah - 50 m prosto: Sluga 28,66; Martinčič 26.48; Dereani 31,54; Ambrožič 29,63; Kapus 39.22; Brinovec 30,58; Gašperin 34,43; Hočevar 36,00; Muster 38,04; Potočnik 1:18,35; 50 m prsno: Maher 35,15: Ambrožič 42,60; Slapernik 41.25; Pii-verič 50,49; 50 m hrbtno: Sluga 35,04; Martinčič 32,64, Slapernik 43.60; 50 m delfin: Artič 29,68; Prešern 34,82; Slapernik 49,85; Hočevar 47,55; 100 m prosto: Sluga 1:07,81; Bernat 59,90; Urankar 1:01,24; Gorjanc 1:22,23; Brinovec 1:12,46; ženske-50 m prosto: Avbelj-Stanišič 29,51: Pirc 39,43; 50 m prsno: Praznik 43,80: Hočevar 54,28; Gabrijelčič 52,76; 50 m hrbtno: Praznik 47,45; Hočevar 52,64; Pelan 1:07,81; 50 m delfin: Avbelj-Stanišič 34.54; 100 m prosto: Avbelj-Stanišič 1:09,84.
URŠULA MAJCEN
Konstruktor dobil tudi 4. turnir
LEOBEN - Zadnji, četrti turnir v tako imenovani mini avstrijsko-slo-venski kegljaški ligi je bi v Leobnu.
Četrtič zapored so zanesljivo zmagali
kegljači našega državnega prvaka
Konstruktorja iz Maribora. Drugo
mesto je tokrat pripadlo Fužinarju. ki je z rezultatom 5564 kegljev dosegel tudi nov klubski rekord, naslednji dve mesti pa so zasedli kegljači iz Leobna in Brucka. Med posamezniki se je odlikoval reprezentant Hari Steržaj, ki je podrl 992 kegljev.
Rezultati: 1. Konstrukor 5672. (Pihlar 944. Truntič 932, Nareks 930, Hribar 903, Kirbiš 971, Steržaj 992) 2. Fužinar 5564 (Podojsteršek 912. Golob 892, Mlakar 963, Strašek 948, Lasnik 938, Belaj 911). 3. ESW Leoben 5447 kegljev (Smodiš 961), 4. ESVV Bruck 5334 kegljev (A. Krammer 936); končni vrstni red: 1. Konstruktor 16 (22023), 2. Fužinar Ravne 10 (21168),3. ESWLeoben7(20904).4. ESW Bruck ob Muri 7 (20732). (I. M.)
Novice
VSAK PETEK
OKI.O ★ stran 13
Ponedeljek., 13. septembra 1993
I. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Mura še naprej nezaustavljiva Prvaki gladko zmagali v Beltincih
V 4. kolu I. SNL je Maribor Branik slavil v Ajdovščini — Na Kodeljevem blestela Gliha in Bakula — V Izoli najbolj glasen jezikavi Hrovatič — Na Portovalu Dolenjci neučinkoviti
LJUBLJANA - Vodilna Mura je brez težav vknjižila novi dve točki, saj je na Kodeljevem zmagala po izvrstni igri Primoža Glihe, ki je dal dva gola. V Izoli je Čačič ponovil grobo igro iz prejšnjega kola in hudo poškodoval Mitrakoviča. Naklanci so v Novem mestu
srečno zmagali, potem ko —---------------1	—:-
zastreljali enajstmetrovko.
Hladen tuš že v 3. minuti
so gostitelji zapravili kup priložnosti in
Potrošnik : SCT Olimpija
0:3 (0:1)
BELTINCI - Igrišče PotrošnL ka. gledalcev 3.000. Sodnik: Vidali (Hubcd).
STRELCI: 0:1 Topič (3), 0:2 En-glaro (76). 0:3 Zulič (85).
POTROŠNIK: Stankovič, Tratnjek. (Džafič). Božič. Godina. Jančič. Kosič. Miloševič. (Gabor). Baranja. Prekazi. Pek. Škaper.
SCT OLIMPIJA: Simeunovič. Englaro, Podgajski. Zulič, Hadži-alagič, Vrabac. Protega, (Pavlin). Djuranovič. Hudarin, Ubovič, (Benedejčič). Topič.
Gostitelji so doživeli hladen duš. že v uvodnih minutah. Gostje so silovito začeli tekmo in že v drugi minuti je vratar Stankovič s težavo rešil svoja vrata, ko sc je pred njim znašel Ubavič. Samo minuti kasneje se je Topič s kakih 18 metrov odločil za strel na vrata in žoga se je od vratnice odbila v mrežo. To je vsekakor zelo zmedlo domačine, ki so igrali premalo povezano, tako da so imeli pobudo Ljubljančani. Bcl-tinčani so izvedli prvi nevarnejši napad v 19. minuti, ko je Pek streljal na vrata. Simeunovič pa je žogo izbil v kot. V 22. minuti je po levem krilu pobegnil Škaper in poslal žogo pred vrata gostov, kjer pa je Baranja streljal mimo gola. Šest minut kasneje je nevarno streljal Benedejčič. vendar je žogi pot v mrežo preprečila vratnica. V 35. minuti je Škaper lepo izvedel prosti strel, toda Simeunovič je uspel izbiti žogo v kot.
V	drugem polčasu je tempo igre nekoliko popustil. Gostitelji so vzpostavili ravnotežje na igrišču in na trenutke bili nevarnejši od Ljubljančanov. vendar pa ni bilo zaključnih akcij. V 50. minut je imel Benedejčič lepo priložnost za povečanje. vendar je Stankovič rešil nevarnost.
V	65. minuti je Prekazi odlično izvedel prosti strel, vendar je žoga zadela vratnico. V času ko so imeli gostitelji pobudo, je Englaro ušel obrambi domačih in premagal vratarja Stankoviča. S tem je bila tekma odločena. Končni rezultat je postavil Zulič iz prostega strela s kakih 25 metrov. Zmaga Olimpije je povsem zaslužena, saj so pokazali zrelejšo igro. medtem ko so domačini icrali premalo povezano.
FERI MAUČEC
Strah premagal Ajdovce
Primorje : Maribor Branik
1:2 (1:2)
AJDOVŠČINA - Igrišča Primorja. gledalcev 1.000. sodnik Mitrovič (Lj).
STRELCA: 0:1 - Šimundža (9). 1:1 — Fegic (22). 1:2 - Šimundža (36).
PRIMORJE:	Ržek. Čermelj.
Bratina. T. Lučič (Stanič). Pergar. Adžič (Kodelja). B. Lučič. Kraja, Mulahmetovič. Fegic. Kurtič.
MARIBOR BRANIK: Dabanovič. Karič (Kotnik). Stanič (Štcr-bal). Milevski. Lukič, Križan. Bin-kosski. Židan. Šimundža. Bozgo. Pešič.
Preveliko spoštovanje Mariborčanov je krivec, da domači nogometaši niso vedeli, kaj bi z žogo. Kazen za plašno igro je hitro sledila. Staničevo podajo je Šimundža lepo sprejel in z natančnim strelom popeljal goste v vodstvo.
Na 1:1 je po lepi podaji B. Lučiča z glavo izenačil Fegic. Malo za tem so imeli gostitelji prek T. Lučiča in Fegica priložnost, da povedejo. toda namesto vodstva domačih
je Šimundža spet kaznoval gostitelje in vnovič povedel Mariborčane v vodstvo.
V drugem delu so Ajdovci začeli ostreje, toda rezultati takšne igre so bili le kartoni in izključitev Pergarja. Po izključitvi so gostje popolnoma prevladovali na igrišču in domačim navijačem ni po koncu tekme preostalo drugega, kot da z aplavzom pospremijo vijoličaste v Romunijo. (E.Pe.)
Učna ura Muralistov
Mavrica : Mura 2:5 (1:2)
LJUBLJANA - Športni park Kodeljevo, gledalcev 1.500. sodnik Raukovič (Velenje)
STRELCI: 0:1 - Cener (33). 0:2 - Gliha (37). 1:2 - Gajser (40, lini). 1:3- Emeršič (58). 1:4- Bakula (60). 1:5 - Gliha (70). 2:5 - Judež (82).
MAVRICA: Hrovat. Stojanovič. Miškič, Lorger. Judež. Pepel-
nak. Begič. Kečan. Deisinger (Todorovič). Gajser. Kržišnik
MURA: Boškovič. Slavic, Cifer. Breznik. Granov. Ccncr. Baranja (Kokolj). Bakula, Gliha, Belce (Brcžič), Emeršič.
Na Kodeljevem so v derbiju kola gledalci lahko videli lepo nogometno predstavo. Rezultat je morda malce previsok, kajti tudi domači so poleg ta čas izvrstnih gostov pokazali dobro igro.
Prvi polčas je bil izenačen, domači pa so imeli žogo več v posesti. V drugem polčasu so igralci Mavrice krenili v napad, da bi izid čim-prej izenačili. Tako sta lepe priložnosti zamudila Kečan in Stojanovič.
Kar igralcem Mavrice ni uspelo, so izkoristili gostje, ki so si v treh akcijah zagotovili visoko vodstvo. Domači sc po prejetih golili niso več opomogli in tekma je bila še pred koncem odločena.
Domačim igralcem sc je poznalo. da so neizkušeni. Gre za zelo mlado ekipo, ki veliko obeta. Za goste pa ne velja izgubljati besed. Gre za ta čas najboljšo enajsterico v Sloveniji, tako da je njihova zmaga na Kodeljevem povsem zaslužena.
ZDRAVKO ŠTAMCAR
Kaznovali
neučinkovitost
domačih
Elan Krka Novoterm : Živila Naklo 0:2 (0:1)
NOVO MESTO - Štadion v Portovaldu. gledalcev 500. sodnik Felbar (Lendava).
STRELCA: 0:1 (A. Jošt 5). 0:2 (Jerina 84).
ELAN KRKA NOVOTERM: Pavič, Jakša (Juršič), Krmar. Mesojedec. Amautovič (A. Primc), Milanovič. Brdnik. Jelič. Bracovič, Gruden. Bloudek.
ŽIVILA NAKLO: Vodan. Murnik. Križaj. A. Jošt. Ahčin. Pavlin, Jerina. Vodobjev. Grašič (Vidmar). Oblak. D. Jošt.
Gostje so v 5. minuti poceni prišli do prvega zadetka. Po napaki domače obrambe se je A. Jošt znašel pred vratarjem Pavičem, mimo katerega je s kakšnih treh metrov žogo porinil v mrežo. Nato so pobudo prevzeli gostitelji, ko so v 15. minuti prv ič resno ogrozili Vodana. vendar je Bloudkov strel švignil mimo leve vratnice. Za tem so se vrstili napadi Novomeščanov. med katerimi je bil najbolj nevaren Brdik, ki je trikrat streljal na gostujoča vrata. Streli pa so bili plen gostujočega vratarja, ali pa so leteli mimo vrat.
V drugem polčasu so Dolenjci vse stavili na eno karto. Kazalo je že. da se bo njihov trud obrestoval, ’ saj so silovito napadli. V 66. minuti je sreča rešila gostujočega vratarja, ravno tako kot v 70. in 71. minuti, ko sta poskušala Jelič in Juršič, vendar žoga ni šla v mrežo.
Šest minut pred koncem je Vodobjev uišel po levem krilu in natančno podal Jerini, ki je iz bližine prelisičil domačega vratarja, in s tem tudi zapečatil usodo Novomeščanov. Žarek upanja je posijal le minuti kasneje, ko so gostujoči
branilci v kazenskem prostoru podrli Jeliča. Izvajalec enajstmetrovke Jelič je visoko streljal »med oblake« in s tem je po vodi splavala zadnja priložnost.
Zmaga Oblakove enajsterice je zaslužena, saj je igrala preudarno in pametno. Gostitelji so imeli več od igre. borili so se požrtvovalno, vendar so bili spet neučinkoviti.
SLAVKO DOKL
Mendaš izbral obrambno taktiko
Istragas Jadran : HIT
Gorica 0:0
IZOLA - Igrišče Izole, gledalcev 500. sodnik Salkič (Ljubljana).
ISTRAGAS JADRAN:	Ger-
mek. Zonta. A. Ščulac, Ban. To-škan. Marš. Koradin. D. Ščulac, Finkšt. Badžim. Breznikar (Panič).
HIT GORICA: Strajnar, Hlede, Prostran. Hadžič. Radovanovič, Srebrnič, Zobec, Debenjak, Vulič (Gavran), Bratkič, Valentinčič.
V primorskem derbiju sta v prvem polčasu moštvi igrali nepovezano, več pobude pa so imeli gostitelji. vendar brez pravih priložnosti.
Goriški trener Mendaš se je odločil za obrambno taktiko. Že v sedmi minuti je mladi Koradin streljal naravnost v roke vratarju Slrajnarju, čeprav je imel možnost, da poda boljše postavljenemu soigralcu. Koradin je tudi v nadaljevanju Še nekajkrat poskušal ogroziti vrata nasprotnika, a zaman.
NOGOMETAŠI MA VRICE NA KOLENIH - Igralci Mure so tudi na Kodeljevem dokazali. da so la čas najboljši v Sloveniji. Primož Gliha (na sliki v svetlejšem dresu) je nogometaše Mavrice večkrat spravil na zadnjico, med njim tudi Tomaža Lorgerja. (Foto: Miško Kranjec)
Obrambna taktika gostov jc bila tokrat uspešna. Dckanski nogometaši pa na »domačem igrišču« še niso zmagali.
BRANKO BRATOŽ
Na novem štadionu brez zmage
Rudar : Koper 2:2 (1:1)
VELENJE - Igrišče ob Jezeru, gledalcev 1.100. sodnik Klinc (Ptuj).
STRELCI: 0:1 - Gunjač (29), 1:1 - Spasojevič (33), 1:2 - Bcčaj (68). 2:2 - Spasojevič (78 - 1 lm).
RUDAR: Lcitingcr. Polovšak. Dolcr, Grajfoner. Purg. Bulajič, Omerovič (Muslimovič). Spasojevič. Oblak. Vidovič, Arlič (Mcša-novič).
KOPER: Volk. Sabadin, Tripar, Okčič. Pirc. Galič, Polšak, Gunjač, Tomas. Voljč, Bcčaj. Burin (Čačič).
Velenjčani so tudi to kolo ostali brez zmage, ki jo sedaj že zelo potrebujejo. Otvoritev novega igrišča jc na štadion privabilo veliko gledalcev. ki so pričakovali, da bodo ta dogodek proslavili z zmago.
Resda so ji bili Velenjčani bližje, saj so imeli številne priložnosti, ki pa jih niso znali izkoristiti. Zato je bil trener Kostanjšek po tekmi nezadovoljen in je napovedal spremembe v moštvu.
Gostje so obakrat povedli ob terenski premoči domačih. Ko jc že vse kazalo na četrti poraz gostiteljev. jc obramba gostov v 78. minuti v kazenskem prostoru nepravilno zaustavila Vidoviča in Spasojevič je le izenačil.
STANE VOVK
Hrovatič upravičeno
»glasen«
Izola : Optimizem 2:1 (0:1)
IZOLA — Igrišče v Izoli, gledalcev 400, sodnik Borošak, (Maribor)
STRELCI: 0:1 -Šiljak (28- 11-m). 1:1 - Nikčevič (65), 1:1 Perkat (83 — 11-m)
IZOLA: Talajič, Perkat, Čačič, Zupanc, Čotar, Tosič, Rudonja, Žel-ko, Nikčevič (Bizjak), Štampfer, Čendak.
OPTIMIZEM: Škodlar, Kostič, Lipovec, Čerimovič. Bernobič. Mujkič, Pavlič, Hočevar, Vončina. Mitrakovič (Gojkovič). Šiljak (Udovič ).
ŠPORTNA NAPOVED
Deset pravilnih
Rudar: Koper	_	0
Elan Krka Novoterm : Živila Naklo 2 Istragas Jadran : HIT Gorica	0
Mavrica : Mura	2
ETI Elektroelement : Dom Kaffe Domžale	0
Beltrans : Finali	2
Dravinja : Oria Rudar	1
Jelen Triglav : Steklar	0
Štajerska pivovarna : Korotan Suvel 2 Avto Bum : Turnišče	1
V	živčnem in slabem srečanju so gledalci prišli na svoj račun le ob vikih in krikih Toneta Hrovatiča, ki je poskrbel, da tekma lc ni bila tako dolgočasna. Razlog za Hrovatičcvc »izpade« pa jc bil oster štart Čačiča nad Mitrakovičem, ki jc zaradi poškodbe moral zapustiti igrišče.
Gostje so po nekaj zapravljenih priložnostih domačinov povedli v 28. minuti prek Šiljka iz 11-m. potem ko jc Čotar v kazenskem prostoru igral z roko. Do odmora so nogometaši Izole zapravili šc štiri stoodstotne priložnosti.
V	nadaljevanju so imeli gostitelji pobudo in vrsto priložnosti. V 66. minuti jc Nikčevič le dosegel izenačujoči gol. Isti igralec je tudi najzaslužnejši za zmagoviti zadetek, saj jc žogo lepo podal do Želka, ki ga jc gostujoča obramba v svojem kazenskem prostoru nepravilno zaustavila in sodnik jc pokazal na belo točko. Zanesljivi strelec jc bil Perkat.
MIROSLAV BOŽIČIČ
Rezultati L SNL
Izola : Optimizem 2:1 (0:1)
Potrošnik : SCT Olimpija 0:3 (0:1) Rudar (V): Koper 2:2 (1:1)
Primorje : Maribor Branik 1:2 (1:2) Krka Novoterm : Živila Naklo 0:2 (0:1) Istragas Jadran : HIT Gorica 0:0 AM Cosmos Ljubljana : Publikum 0:0 Mavrica : Mura 2:5 (1:2)
Mura
Živila Naklo SCT Olimpija Publikum Koper
Maribor Branik
HIT Gorica
AM Cosmos Ljubljana
Izola
Primorje
Istragas Jadran
Optimizem
Mavrica
Rudar(V)
Potrošnik Krka Novoterm
— Izola, Publikum — Mavrica, HIT Gorica — AM Cosmos, Živila Naklo — Istragas Jadran, Maribor Branik — Elan Krka Novoterm, Koper — Primorje, SCT Olimpija — Rudar, Optimizem — Potrošnik.
4 4	0	0	16:2	8	+ 14
4 3	1	0	7:3	7	+ 4
4 2	2	0	10:1	6	+8
4 2	2	0	6:2	6	+4
4 1	3	0	8:3	5	+ 5
4 2	1	1	4:2	5	+ 2
4 2	1	1	6:5	5	+ 1
4 2	1	1	3:5	5	-2
4 1	2	1	5:5	4	0
4 1	1	2	6:8	3	-2
4 0	3	1	1:3	3	-2
4 1	1	2	3:8	3	-5
4 0	2	2	3:7	2	-4
4 0	1	3	3:7	1	-4
4 0	L	3	1:10	1	-9
4 0	0	4	2:12	0	-10
KOLA (19.			t. m.	):	Mura
Voigt pred Štangljem Po Istri prvi Mugerli
Na dirki Po Štajerski je bil v Avstri ji najboljšim Nemcem enakovreden le mladi Novomneščan — V Pulju vse zmage slovenskim mladincem
II. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA



Bošnjak odločil derbi
Nogometaši Avto Burna so v II. SNL premagali Turnišče — Cesar zapravil priložnost tekme — Rekordna zmaga Nafte v Lendavi
ITALIJA
RIM - V 4. kolu italijanske nogometne lige so bili doseženi naslednji rezultati - Cagliari : In-ter 1:0, Cremonese : Lazio 1:0, Foggia : Juventus 1:1, Milan : Atalanta 2:0, Parma : Genoa 2:1, Reggiana: Piacenza 1:1, Roma Napoli 2:3, Sampdoria : Lecce 2:1, Torino : Udinese (večerna tekma).
Vrstni red: Milan 7, Parma, Sampdoria 6, Torino (tekma manj), Juventus. Foggia in Inter 5, Atalanta, Cremonese in Lazio 4, Genoa, Udinese (tekma manj), Roma, Napoli in Cagliari
3,	Reggiana in Piacenza 2, Lecce 0.
FRANCIJA
PARIZ - V 8. kolu francoske nogometne lige so dosegli naslednje rezultate -Le Havre : Caen 1:2, Nantes : Strasbourg 2:2, Monaco : Lille 1:0, Toulouse : Marseille 0:0, ST Etienne : Sochaux 0:0, Cannes : Angers 4:3, Bordeaux : Metz 2:0, Pariš S.G.: Montpellier 1:0, Lens : Lyon 2:0, Martigues : Auxerre 0:1.
Vrstni red: Bordeaux in Cannes 12, Monaco, Pariš S.G., Marseille in Nantes 10, Sochaux, Auxerre in Strasbourg 9, Martigues, Lyon in Caen 8, Metz 7, itd.
ANGLIJA
LONDON - Rezultati 7. kola angleške nogometne lige - Southampton : Leeds 0:2, Manchester C. : Q. P. Rangers 3:0, Arsenal : Ipswich 4:0, Aston Villa : Coventry 0:0, Chelsea : Menchester U. 1:0, Norwich : Wim-bledon 0:1, Oldham : Everton 0:1, Sheffield U.: Tottenham 2:2, West Ham : Svvindon 0:0.
Vrstni red: Manchester U. in Arsenal 16, Coventry 13, Liverpool (tekma manj), Aston Villa, Wimbledon in Everton 12, Nonvich, Blackburn (tekma manj), Tottenham in lpswich 11, Leeds 10, Chelsea in O-P- Rangers 9, Manchester C. in Sheffield U. 8, itd.
HRVAŠKA
ZAGREB — V 4. kolu hrvaške nogometne lige je največje presenečenje pripravil Varteks, ki je favorizirani Croatiji v Zagrebu odščipnil točko.
Rezultati 4. kola: Rijeka : Zagreb 2:2, Dubrovnik : Istra 0:1, Šibenik : Radnik 2:0, Pazinka : Zadar 0:0, Primorac : Cibalia 2:1, Dubrava : Belišče 2:1, Osijek : Hajduk 1:4, Inker : Segesta 1:2, Croatia : Varteks 1:1.
Vrstni red: Hajduk in Zagreb 7, Inker 6, Croatia, Cibalia, Dubrovnik,
Zadar in Istra 5, Varteks in Primorac
4,	Rijeka, Belišče, Dubrava, Segesta, Pazinka, Osijek in Šibenik 2, Radnik 0. (D.Š.)
Dve zmagi reprezentance
LJUBLJANA - Ženska nogometna reprezentanca je v okviru kvalifikacijske tekme za EP z Anglijo odigrala dve prijateljski tekmi. V prvi je premagala Vrhniko s 6:0, v drugi pa državne prvakinje Krim s 3:0. Gole za reprezentanco so dosegle Šemenjeva 4, Horvatova 2, Komočarjeva, Rcko-va in Dominkovičeva.
LJUBLJANA - V derbiju kola so Kočevci premagali doslej nepremagano Turnišče, ki je v zadnjih minutah zamudilo priložnost, da osvoji točko. Piranski Finali je presenetil v Veržeju in odnesel iz Prekmurja točki. Na lestvici pa vodi Korotan Suvel, ki je zmagal v Mariboru in ima točko več kot tekmeci.
sta Hranilovič in Herceg še po enkrat zadela vratnico.
Pet minut po odmoru je Novak povišal na 4:0. Temu je sledila slaba in nepovezana igra, ki je postala bolj razburljiva in bolj zanimiva šele v končnici, ko je Rob z dvema goloma zapečatil usodo gostov.
FRANC BOBOVEC
Turnišče 1:0
Avto Bum
(1:0)
KOČEVJE — Štadion v športnem parku Gaj, gledalcev 1.000, sodnik Sturm (Kranj).
STRELEC : 1:0 - Bošnjak (5).
AVTO BUM: Pejkovič, Ravtar, Muhlič, Smajič. Čosič, Rojsi, Murn (Fartck). Bošnjak (Struna), Jolič. Stojanovič^ Komočar.
TURNIŠČE: Stamenkovič, Ster-nar, Lebar, Mudrica, Keveš, Pučko, Dominjko, Rous. Lackovič, Novak, Cesar. Repuša.
Derbi kola so Kočevci odločili že v peti minuti, ko je Bošnjak izkoristil lepo podajo Murna in poslal žogo v desni kot vrat nemočnega Stamen-koviča.
Tudi v nadaljevanju so imeli domači več od igre, namesto mreže pa so še dvakrat zadeli okvir vrat. Gostje so se .večinoma branili, le v drugem polčasu pa so iz protinapadov nekajkrat nevarno ogrozili vrata Pejkoviča.
Najlepšo priložnost na tekmi je le
nekaj trenutkov pred zaključnim žvižgom zapravil nogometaš Turnišča Cesar, ki je prišel sam pred vratarja, ga lepo obšel,,.nato pa na presenečenje vseh zgrešil prazna vrata in tako domačim dobesedno poklonil zmago.
MILAN GLAVONJIČ
Štajerska pivovarna : Korotan Suvel 0:1 (0:1)
MARIBOR — Štadion na Taboru, gledalcev 300, sodnik Glažar (Ptuj).
STRELEC: 0:1 - Vidovič (14).
ŠTAJERSKA PIVOVARNA: Du-karič, Ovnič, Žunko, Žibert, Hecl, Partljič, Malek (Košir), Kramer, Gli-gorič. Valentan, Kraut, Stamenčič.
KOROTAN SUVEL: Ravnik, Brglez (Češnej). Pivartnik, Janed, Glu-hovič. Plimen, Presec, Goričan. (Luksa). Ismaili. Dobreva, Vidovič.
Gostje, ki jih je spremljala skupina kakih stotih bučnih navijačev, so pričeli napadalno. Plod take igre je bilo hitro vodstvo. Že v 14. minuti je najboljši igralec tekme Vidovič premagal nemočnega Dukariča.
V nadaljevanju so v enakovredni nogometni predstavi domači imeli navidezno pobudo, ki pa je nikakor niso izkoristili. Najlepšo priložnost je sedem minut pred koncem tekme zamudil Partljič, ki se je znašel kakih pet metrov od vratarja, a streljal neposredno vanj.
BOJAN SINIČ
Beltrans : Finali 1:2 (1:0)
VERŽEJ - Igrišče Beltransa, gledalcev 250, sodnik Jožic (Velenje).
STRELCA: 1:0 Posavec (18), 1:1 Peršič (82), 1:2 Peršič (85).
BELTRANS:	Rajh. Radikovič,
Modlic, A. Osterc, Puklavec. Posa-vac, M. Osterc, Sreš, Stojko, Z. Osterc, Kutoš.
FINALI: Kapun, Gabrič, Besednjak (Damijani), Simič, (Miliševič), Omanovič, Karis, Veselko, Dulaj, Hvastja, Dukmič, Peršič.
Gostitelji so pričeli zelo obetavno in v prvih desetih minutah imeli kar tri priložnosti za zadetek M. Osterc je najprej po samostojnem prodoru slabo streljal, Kutoš pa je po dveh lepih predložkih z desne strani z glavo obakrat zadel le vratnik.
Vodstvo za Veržejce je dosegel novinec v moštvu Mario Posavec, ko je zadel z roba kazenskega prostora. Namesto, da bi izdatno napolnili mrežo sicer zelo dobrega vratarja gostov Kapuna že v prvem polčasu, se je neprizadevna igra domačinom v nadaljevanju maščevala. Pirančani so prevzeli pobudo in v zadnjih minutah poraz spremenili v presenetljivo, a zasluženo zmago. Levokrilni napadalec Peršič je najprej izkoristil hudo napako vratarja Rajha, nato pa še celotne ožje obrambe in z lepima zadetkoma zagotovil svojemu moštvu nenadejano slavje v Veržeju.
NIKO ŠOŠTARIČ
Nafta : Loka Medvode 6:0 (3:0)
LENDAVA - Igrišče Nafte, gle-dalcev 500, sodnik Horvat (Maribor). STRELCI: 1:0 - Šabjan (10), 2:0
-	Hranilovič (14), 3:0 - Herceg (26), 4:0 - Novak (50), 5:0 - Rob (80), 6:0
-	Rob (85).
NAFTA: Limani, Balantič, Bukovec, Novak, Baša, Drvarič, Žalig (Pal), Šabjan (Bedu), Herceg, Hranilovič, Rob.
LOKA MEDVODE: Vidmar, Marič, Rebec, Amidžič, Pavlič, Spasič, MiŠtrafovič, Cvitanovski, Zver, Kokalj, Popi voda.
Po neprijetnem porazu v Piranu so Lendavčani že od začetka tekme igrali s polno močjo in slabe goste dobesedno zaprli v njihov kazenski prostor. Že do odmora so vodili s 3:0. s tem da
ETI Elektroelement : Dom Kaffe 2:2 (1:1)
ZAGORJE - Igrišče ETI Elektro-elementa, gledalcev 500, sodnik Vuja-sin (Mirna).
STRELCI: 0:1 - M. Pohlin (7), 1:1
—	Povšnar (38), 1:2 - M. Pohlin (65), 2:2 - Holešek (69).
ETI ELEKTROELEMENT: Hace, Grešak, Buovski, F.Kranjc, Brečko, Povšnar. Razboršek, Kem (Stariha), Holešek, J.Kranjc, Šink (Petru-šič).
DOM KAFFE: Grešak, Pucihar, Zavrl, B. Pohlin, Sl. Petkičič. Završan, Lovrič (Ajkič), Cvijanovič. Dimc. Hegler, M. Pohlin. St. Petkičič.
Domžalčani so s čvrsto igro in hitrima napadalcema Dimcem in M. Pohlinom zasluženo tudi na drugem gostovanju v Zasavju osvojili točko, pa čeprav so kar pol ure igrali brez izključenega Završana.
Gostje so v Zagorju po hitrih protinapadih, ki jih je uspešno zaključil M. Pohlin, celo dvakrat vodili, a so domači z mojstrskim golom mladega Povšnaija s prostega strela in tretjim letošnjim zadetkom Holeška vendarle uspeli izenačiti. V zelo zanimivem in borbenem zaključku sta imeli obe ekipi priložnost za zmago. Najprej gostje. vendar je strela Dimca in Cvijanoviča zaustavil Hace, tik pred koncem tekme pa tudi gostitelji, a je Petrušič streljal mimo vrat.
SAŠO FABJAN
Jelen Triglav — Steklar 1:1 (1:0)
KRANJ — Igrišče v Športnem parku. gledalcev 200, sodnik Barlič (Blagovica),
STRELCA: l:0Tušar(42), 1:1 Ne-skič (70).
JELEN TRIGLAV: Novak, Adija, Durakovič, Hartnam, Blagojevič, Br-kič (Mulaič), Krajnik, Belančič, Kon-
dič, Egart (Tiganj), Tušar.
STEKLAR:	Lešnik, Lukačevič,
Karažija, T. Vršič, A. Vršič. Marugič,
Kidrič, Horvat (Bele), Zdovc, Kukič,
Naskič.
V	Kranju so bili gostitelji precej boljši tekmec. Gostje so se v prvem polčasu v glavnem branili, kljub zaprti igri pa imeli precej težav z razigranimi Kranjčani. Ti so od začetka z lepo in domiselno igro nizali priložnosti, med drugim dvakrat zadeli prečko, ob tem pa še večkrat nevarno ogrozili solidnega Lešnika. Trud so poplačali z zadetkom v 42. minuti, ko je Tušar zadel iz kota.
V	drugem delu je ritem igre nekoli-
ko padel, gostitelji zadovoljni z vodstvom pa so nekoliko zaspali in dovolj je bila ena prava priložnost, da so gostje iz Rogaške Slatine izenačili. V akciji po desni strani je sledil pred-ložek proti sredini, kjer je bil povsem sam Nestič in mu ni bilo težko zatresti mreže.	JOŽE MARINČEK
Dravinja : ORIA Rudar 4:2 (2:0)
SLOVENJSKE KONJICE - Štadion na Dobravi, gledalcev 400, sodnik Žitnik (Ptuj).
STRELCI: 1:0 - Serič (20), 2:0
-	Kraševec (42). 3:0 - Kraševec (53). 3:1- Sotenšek (74, 11-m), 3:2 - Breznikar (81), 4:2 - Kraševec (86).
DRAVINJA: Šribar, J. Hrovat, Bezenšek (D. Kranjc); T. Kranjc, Kuk. Lovrič, B. Hrovat, Ribič, Serič (Tanjšek), Jelenko, Kraševec.
ORIA RUDAR: Mudrinič, Tom-
še, Kic, Florjane (Hcrman)j Štok, Za-imovič, Sotenšek, Rižner, Žlak, Breznikar, Jesih.
Domači nogometaši so prikazali daleč najboljšo igro v zadnjem letu, režiserja prepričljive zmage pa sta bila novinec Serič in razpoloženi Kraševec. ki jc ob klasičnem hat triku zapravil še nekaj priložnosti.
Konjičani so povedli z močnim strelom Šeriča z velike razdalje, potem pa vse skozi obvladovali položaj na igrišču. V igri so nekoliko popustili, le v zadnjih minutah, ko so slabi Trboveljčani ogrozili zmago po napakah ožic obrambe.
ŽELJKO ZULE
SET Slavija : ERA Šmartno 3:1 (0:0)
LJUBLJANA - Športni park v Vevčah, gledalcev 450, sodnik
Medved (Ravne).
STRELCI: 0:1 - Malus (49). 1:1 - E. Hotič (67 - 1 lm), 2:1 - Grad (75), 3:1 - E. Hotič (82).
SET SLAVIJA : Kračman, Grad, Marc, Pust, Fajgel, Klančar. Matanič, Kebe, Kitič, E. Hotič. Šabotič (Stefanovič, A. Hotič).
ERA ŠMARTNO: Horvat, Rudnik, Tanšek, Grobelšek, Fajdiga, Ir-man. Rudnik, Mašič, Delameja, Malus, Žurej.
Kljub slabim vremenskim razmeram sta obe moštvi prikazali eno najboljših tekem. Prvi polčas se je končal brez zadetkov, nevarne akcije pa so se vrstile na obeh straneh.
Gostitelji so imeli več priložnosti, vendar žoga niso spravili v mrežo gostov. V začetku drugega polčasa so doživeli hladen tuš. Po napaki domače obrambe so gostje z zadetkom Malusa povedli z 1:0. Vevčanov pa to ni zmedlo, saj so iz enajstmetrovke izenačili prek E. Hotiča, potem ko so gostje v kazenskem prostoru nepravilno zaustavili najboljšega igralca tekme Kitiča.
V finišu tekma sta dobro igro gostiteljev kronala še Grad in E. Hotič, ki je gol dosegel nepsredno iz kota.
NIKO PIVK
Korotan Suvel	4	3 1	0	3:0	7
Avto Bum	4 3 0		1	8:1	6
Nafta	4	3 0	1	10:3	6
Turnišče	4	3 0	1	9:5	6
Dom Kaffe	4	2 2	0	7:4	6
Finali	4	3 0	1	6:4	6
Set Vevče	4	2 1	1	6:4	5
Era Šmartno	4	2 1	1	8:6	5
Steklar	4	2 1	1	7:6	5
Eti Elektroelement	4	1 2	1	7:6	4
Oria Rudar	4	1 1	2	6:8	3
Dravinja	4	1 0	3	6:9	2
Jelen Triglav	4	0 2	2	4:8	2
Beltrans	4	0 1	3	5:8	1
Štajerska pivovarna	4	0 0 4		1:8	0
Loka Medvode	4	0 0	4	3:16	0
PARI PRIHODNJEGA KOLA (19. t. m.): Turnišče — ETI Elektroelement Zagorje, Era Šmartno — Avto Bum, Korotan Suvel — SET Vevče, Steklar — Štajerska pivovarna, Oria Rudar — Jelen Triglav, Finali
—	Beltrans, Dom Kaffe Domžale
—	Nafta.
Kočevke se pripravljajo
KOČEVJE — Rokometašice Kočevja se pospešeno pripravljajo za začetek tekmovanja v slovenski ligi in za prvo tekmo evropskega pokala IHF. V prijateljski tekmi so se najprej pomerile z Mlinotestom iz Ajdovščine in izgubile 32:39, v drugi tekmi pa so visoko ugnale Novo mesto
s 43:21. Kočevke bodo v tem tednu odigrale še tekmi s Krimom in Novim mestom.
MILAN GLAVONJIČ
Poraz in zmaga Mlinotesta
REKA — Rokometašice Mlinotesta
iz Ajdovščine so na Reki odigrale dve
prijateljski tekmi. V prvi so izgubile
proti Zametu s 26:27 (12:15). najboljša strelka Ajdovk pa je bila Braličeva z 9 goli. V drugi tekmi so premagale Turnič s 27:22 (11:11), najboljša strelka ga je bila Pergarjeva s 6 goli. (D. S.)
FISCHBACH - V peli, zadnji etapi kolesarske dirke Po avstrijski Štajerski je slovenski reprezentant Gorazd Stangclj kljub zaostanku 45 sekund za zmagovalcem Zemkejcm (Nem) obranil drugo mesto v skupnem seštevku. Na najvišjo stopničko sc je povzpel Nemec Jens Voigt, ki si je rumeno majico oblekel v drugi etapi.
Stangclj jc hitro vrtci pedala
že v drugi etapi od Kapfenbcrga do Deutschlandsbcrga. Na letečem cilju v Ligistu se je pridružil deseterici ubežnikov, nato pa sta z vodilnim v skupnem seštevku. Nemcem Jensom Voigtom. pospešila in v cilj prikolesarila s 24 sekundami prednosti pred najbližjimi zasledovalci. Med slednjimi je v močnem nalivu zelo dobro vrtel pedala tudi Kranjčan Aleš Pagon, ki se je na 154 km dolgi etapi uvrstil na tretje mesto.	_	k
V soboto je Stangclj dobro vozil na 12.5 km dolgem kronometru v Deutschlandsbcrgu. S četrtim časom je prehitel številne odlične kronometristc. med njimi na dirki Po Avstriji
Triatlon v Izoli Kogoju
Na zadnjem triatlonu v Simonovem zalivu je med dekleti zmagala Nataša Nakrst-Kosmač
IZOLA — Na letošnjem sklepnem triatlonu pri nas je v Simonovem zalivu za pokal Slovenije nastopilo 52 triatloncev iz vseh slovenskih klubov in iz Hrvaške. V idealnem vremenu je po pričakovanju zmagal Novomeščan Igor Kogoj, najuspešnejša biatlonka pa je bila Nataša Nakrst Kosmač, ki je bila v absolutni konkurenci šesta.
Po preplavanih 1500 m je prvi pritekel iz vode Grega Hočevar pred Igorjem Kogojem in Natašo Kosmačevo, ki je na kolesarski progi imela nekaj težav z verigo, ki se ji je dvakrat snela. Tekmo je odločil vzpon na Šared, na katerem je Kogoj prehitel Hočevarja in si do teka prikolesaril dve minuti prednosti pred Hočevarjem in kar štiri pred Kregarjem.
Končni vrstni red: 1. Kogoj (NM) 2;22,0, 2. Kregar (Lj) 2;27,00,3. Hočevar (Lj)2;28,00, 4. Avsec (Šentjernej) 2;35,00, 5. Bajec (Borovnica 2;36,40, 6. Nakrst Kosmač (Lj) 2;37,20 itd.
(J. K.)
OD TOD IN TAM
proslavljena domačina Totschni-ga in Luttenbergcrja ter Čeha Tomana. S povprečno hitrostjo 46.15 km/h jc bil v vožnji na čas najhitrejši Nemec Uwc Peschcl. ki jc na nedavnem svetovnem prvenstvu na Norveškem s svojo ekipo v tej disciplini osvojil srebrno kolajno.
Rezultati 2. etape (154 km):
1. Voigt (Nem) 3:21:1 8. 2. Štan-gelj isti čas, 3. Pagon (oba Slo) 0:24, 4. Elburg (Niz), 5. Matt (Nem) oba isti čas; rezultati 3. etape (12,5 km):	1.	Peschcl
(Nem) 16:15. 2. Gugganig (Avs) 0:02. 3. Voigt 0:04, 4. Stangclj 0:23. 5. Buxhofer (Avs) 0:28; rezultati 4. etape (147 km): 1. Pauwcls (Bel) 3:25:30, 2. Pauli (Nem) isti čas, 3. Wrolich 0:06, 4. Gugganig (oba Avs), 5. Fischer (Švi) oba isti čas; rezultati 5. etape (121,5 km):	1.	Zcmkc
(Nem) 3;04:52, 2. Luttenbcrger (Avs) 0:07, 3. Golay (Švi) 0:11, 4. Hauer 0:22. 5. Langi (oba Avs) isti čas; končni vrstni red: I. Voigt 13;03:00, 2. Stangelj 0:45, 3. Peschcl 1:04, 4. Matt 1:20, 5. Toman (Češ) 1:26.
Mugerliju dirka Po Istri
PULJ - Na mladinski kolesarski dirki Po Istri se je po treh etapah na zmagovalno stopničko povzpel Novogoričan Kristijan Mugerli in tako pred mladinskim SP v Avstraliji potrdil, da je med slovenskimi kolesarji v najboljši formi. Letos je kolesar HIT Casi-na zmagal na dirki na Brionih, osvojil naslov državnega prvaka nadirkališču v zasledovalni vožnji na 5.000 m in zasedel drugo mesto na zahtevni dirki za trofejo Bofoni v Italiji.
V	drugi in najtežji, 88 km dolgi etapi od Umaga do Labina sta Mugerli in Valjavec 25 km pred ciljem pobegnila in si pred glavnino prikolesarila skoraj tri minute prednosti.
V	nedeljski etapi od Labina do cilja dirke v Pulju so se tekmovalci borili za čim višja mesta v končni razvrstitvi. Na 96 km dolgi progi sta v družbi dveh Avstrijcev in Italijana najhitreje vrtela pedala Mugerli in Peter Čeh.
Kljub zanesljivi zmagi so slovenski tekmovalci do konca vozili borbeno, saj so v družbi tekmecev iz tujine preverili svojo pri-
.-x-x-x+.x-x-~-x-*-x
Andor Jadran : Celje Pivovarna Laško 22:25 (7:10)
HRPELJE - Modra dvorana, gledalcev 300, sodnika Kovalej, Melanšek (oba Celje).
ANDOR JADRAN; Nedoh, Blanuša 3, Mičovič 1, Miklavec 1, Ražem 5, Čermelj 1, Sardoč, Božeglav, Jovičič 8, Siškovič, Li-kavec 3, Krt, Glavaš.
CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Pušnik, Šafarič, Šerberc 9, Murko, Načinovič, Ivandija 6, Franc, Pungartnik 2, Jeršič 5, Leve 3, Čater, Strašek.
V finalu rokometnega turnirja,
ki je bil nekakšna repriza lanskoletnega finala končnice prvenstva, so favorizirani Celjani povsem zasluženo premagali borbene in na trenutke povsem enakovredne domačine.
Jani Likavec je izvsrtno vodil domače moštvo, goste pa je presenetil predvsem mladi Jovičič,
ki je kar osemkrat premagal od-
ličnega vratarja Pušnika.
Z dobro igro so Celjani še enkrat dokazali, da bodo tudi v naslednjem prvenstvu razred zase,
za zmago na hrpeljskem turnirju
pa so se v igri z lanskoletnim velikim tekmecem, vseeno morali precej potruditi.
Po končanem turnirju so organizatorji nagradili tudi najboljšega strelca Šerbca (14 zadetkov), najboljšega vratarja Pušnika in najboljšega igralca turnirja Lika vca.
Drugi rezultati: Andor Jadran: Linz (A) 31:14, Celje Pivovarna
Po sedmih regatah vodi Cutts
ROVINJ — Organizator 7. ACY Cup Match Racea, ene izmed desetih tovrstnih jadralskih preizkušenj širom sveta, so bili že
v nedeljo na dobri poti, da v dveh dneh spravijo pod streho celoten Round Robin, v katerem se vsaka izmed desetih posadk na vodi pomeri z vsakim izmed tekmecev. Potem pa se jim ni izšlo, saj
je severozahodnik (okoli deset vozlov ga je bilo) pojenjal in je osmo serijo prekinilo brezvetrje.
Nadaljevanje bo danes, ko sta
na programu še dve seriji petih medsebojnih dvobojev. Položaj na lestvici še ni razčiščen, tako, da je morda le za aktualnega svetovnega prvaka in vodečega s svetovne lestvice Novozelandca Russella Cuttsa moč zapisati, da je skoraj zanesljivi polfinalist.
Po sedmih serijah ima Coutts šest zmag in poraz s Francozom Marcom Bouetom, Avstralec Peter Gilmour, Francoz Marc Bou-et in Nizozemec Roy Heiner (pred dnevi je dobil veliki finale IYRU Nations Cup na Nizozemskem, kamor se je skoraj uvrstil Koprčan Mitja Kosmina) imajo po pet zmag in dva poraza. Prav blizu polfinala pa sta še vedno Francoz Marc Pajot in Danec Ja-
sper Bank, olimpijski šampion v solingu iz Barcelone.
Bank in Pajot imata štiri zmage in tri poraze. V drugi polovici so za zdaj Italijan Tommaso Chi-effi, Anglež Čhris Law in Irec Harold Cudmore (po dve zmagi in pet porazov), prav na repu pa je Splitčan Karlo Kuret, ki je izgubil vseh sedem dvobojev.
Ker je v preostalih dveh serijah
na programu nekaj medsebojnih
obračunov med favoriti je položaj pod vrhom še nejasen, saj je za štiri mesta, ki vodijo v polfinale, še šest kandidatov. (F. S.)
V osmi regati odpadel Cudmore
ROVINJ - V osmi seriji regatnih dvobojev, ki so jo izvedli po nekajurnem Čakanju, je na rovinjskem match raceu Nizozemec Heiner premagal Irca Cudmorea, Coutts pa je bil boljši od Avstralca Gilmoura. Anglež Lavv je opravil z Dancem Bankom, interni francoski obračun pa je dobil Bouet. Ničlo pa si je v boju proti Italijanu Chieffiju prislužil Hrvat Kuret.
Po osmih serijah vodi Coutts (7-1), Bouet in Heiner imata zmago manj in poraz več, Gilmour je s petimi zmagami peti, Pajot in Bank sledita s po štirimi, Chieffi in Lavv sta zmagala po trikrat, Cudmore pa je predzadnji (2-6), pred Kuretom, ki še nima zmage.
Laško : KVM Ribnica 22:13; za 3. mesto: KVM Ribnica : Linz 23:13.
Vrstni red: 1. Celje Pivovarna Laško, 2. Andor Jadran, 3. KVM Ribnica, 4. Linz.
NANI STROPNIK
KVM Ribnica : Črnomelj 25:18
RIBNICA - Rokometaši KVM Ribnica so v tekmi za trening premagali Črnomelj, sicer člana 2. SRL z rezultatom 25:18. V prvem polčasu so bili gostje enakovreden nasprotnik, v nadaljevanju tekme pa so z napakami zapravili priložnost za boljši izid. Ekipa KVM bo v tem tednu igrala še z Zametom na Reki.
MILAN GLAVONJIČ
SKA Lvov dvakrat v Slovenj Gradcu
SLOVENJ GRADEC - Rokome-taši Nove opreme iz Slovenj Gradca bodo obe tekmi prvega kola v evropskem pokalu mest z ukrajinskim moštvom SKA Lvov igrali v svoji športni
dvorani. SlovenjgrajČani so ponudili
Ukrajincem, da pokrijejo vse stroške
bivanja v Sloveniji, poleg tega pa bo
šlo nekaj denarja tudi na račun ukra-
jinskih rokometašev.
Prva tekma bo 25. t.m. ob 17. uri s televizijskim prenosom. Drugo srečanje v slovenjgraški športni dvorani pa bo štiri dni kasneje, v sredo. 29. t.m. Čas druge tekme še ni določen, saj v upravi Nove opreme računajo z novim televizijskim prenosom.
Sicer se slovenjgraško moštvo vneto pripravlja na premierni nastop na evropskem rokometnem prizorišču. Trener Tomaž Kleč ima na razpolago prav vse igralce, saj ni nobenih težav s poškodbami. Ekipa ima za sabo že nekaj prijateljskih tekem, nova serija pa jih čaka konec tedna, ko bodo igrali s Pomurko iz Bakovcev in gostovali pri avstrijskem Linzu.
ROK TAMŠE
Verbančič-Kuhar druga v Avstriji
FURSTENFELD — V zadnji tekmi avstrijskega državnega prvenstva v natančnem letenju je nastopilo 25 tekmovalcev, med njimi tudi posadka Robert Verbančič-Darko Kuhar iz Maribora, ki sta po kazenskih točkah osvojila prvo mesto, ob upoštevanju t.i. handieap faktorja pa drugo mesto z 0,7 točke zaostanka za Kernom iz Avstrije. To je velik uspeh Roberta
Verbančiča pred odhodom na SP
v aero-rallvju v Čilu. kjer bo kopilot Tomiju Verbančiču s Ptuja. Slovensko reprezentanco bo sestavljala še posadka Leon Bauer (Ce), naš najboljši pilot v aero-ral!yju, s kopilotom Damjanom Glinškom (Velenje), letos najobetavnejšim mladim pilotom. Vodja reprezentance bo direktor Otmar Gajser, rezervna posadka pa Alojz Lakovič (Ce)-Vinko Pišek (Ptuj). Ker se Slovenija prvič udeležuje tekem v aero-rallyju, bi uvrstitev med prvo
polovico nastopajočih pomenila velik
uspeh.	PETER RAVNAK
pravljenost pred nastopom na SP v Perthu 4. oktobra.
Na letečih ciljih se jc končne zmage veselil Branko Filip, na gorskih pa Andrej Hauptman (oba Slo).
Rezultati 2. etape (88 km): !.
Mugerli (Slo) 2:26:22, 2. Valjavec (Ljubljana) 0:16, 3. Mahorič (Štajerska) 2:47, 4. Murn (Dol) 3:08, 5. Cholleav (Pol) 3:10; rezultati 3. etape (96 km): 1 Rosc-neder (Avs) 2:15.21. 2. Mugerli 0:05, 3. Čeh (Ljubljana) 0:10, 4. Fabin (Avs) 0:18. Mahorič 0:48: končni vrstni red:	1. Mugerli
7:12,17, 2. Valjavec 0:35, 3. Murn 2:50, 4. Mahorič 3:10, 5. Gašperin (Dolenjska) isti čas. 13. Filip 3:50. 14. Kclner (Šta) 3:54, 15. Križnar (Slo) 3:57, 16. Derganc (Dol) 3:58, 19. Ličen (Prim) 4:13; ekipno: 1 Slovenija, 2. Ljubljana 1:20, 3. Dolenjska 2:30, 4. Vcncto 3:00, 5. Avstrija 4:00.
• Kališnik pokleknil pred šefom
STARA FUŽINA - Tine Guzej jc v določenih okoliščinah lahko tudi najhitrejši slovenski novinar. To jc v »posebni kolesarski nalogi« dokazal v soboto na petem državnem prvenstvu novinarjev z gorskimi kolesi. Tri kroge proge od gostišča Kramar čez gozd jc prekolesaril najhitreje in brez postanka, kar, glede na bližino okrepčcvalnc postaje, kaže na visoko raven tekmo-valčcve psihološke trdnosti. Tekmovanje v osmih kategorijah so Društvu novinarjev Slovenije pomagali uresničiti domačini, prijatelji Franca Kramarja, ki je nato skupaj z Unionom in Presadom pogostil nastopajoče, kjer pa se je vrstni red uspešnosti bistveno spremenil.
Rezultati, ženske — od 30-40 let: 1. Aljana Jocif ( Radio Slovenija), 2. Vesna Marčič (TV Slovenija); 40-50 let 1. Emilija Pance (Kmečki glas), 2. Mimi Vesel (Radio Slovenija); dame nad 40 let: 1. Albina Podbevšck (Jana), 2*. Sonja Žnidarič (Radio Slovenija); moški — do 30 let: 1. Igor Štefančič (Radio Kranj), 30—40 let: 1. Igor Savič ( Stop), 2. Primož Kališnik (Stop),3. Matjaž Kranjec (Dnevnik); 40-50 let: 1 .Tine Guzej (Delo Revije). 2. Uroš Šoštarič (Delo), 3. Mirko Kunšič (Slovenske Novice); veterani: 1. Ivo Sekne ( Delo revije), 2. Tone Fornezzi (Dnevnik), 3. Jože Pogačnik (Dnevnik).
Pri otrocih novinarjev je bil najhitrejši Matej Pogačnik. (M. K.)
Na Bloudkovem maratonu zmaga Kastelicu
ČRNI VRH NAD IDRIJO - Na 5. Bloudkovem trnovskem maratonu je med 107 gorskimi kolesarji slavil zmago lanskoletni državni prvak Dejan Kastelic (Fun Sports). Na 50 km dolgi progi sc zaradi nastopov v tujini nekateri najboljši slovenski tekmovalci niso pomerili z italijanskimi tekmeci.
Rezultati, člani (50 kin): 1. Kastelic (Fun Sports) 2;43:03, 2. Bizjak (Snurf-Bauer) 8:41,	3. Dekleva
(Energia) 21:00: rekreativci (50 km):
1.	Šenk (Proloco Scott) 2;53:19, 2.
Nannini (Ita) 1:21.3. Kalčič (Lj) 5:08; mladinci (32 km):	1. Lamovšek
1:35:58. 2. Reberšak (oba Proloco Scott) 0:01,3. Trobevšek 2:02; R 1: 1 Štrancar (Sivi Čaven) 1 ;33:45, 2. Kregar 4:49, 3. Jagodič (Koseze) 5:47; R 2: 1. Žižmond 1;43:59. 2. Bogo 1:21,3. Zorzin(oba Ita) 5:16; veterani: 1. Rogelj (Proloco Scott) 1;33:25,
2.	Oblak (Gorenja vas) 7:58, 3. Udo-
vič (Pizzcrija Mlin) 10:21; ženske: 1. Miklič (jub Dol) 2:07:04, 2. Clemcnte (Ita) 12:41, 3. Tavčar (TK Lj) 16:57; pionirji (20 km): 1. Rudolf 1:24:29; rekreativke:	1. Velikanje (Sloga)
. 1;38:54. (A. D.)
Pistor zmagal v Kranjski Gori
KRANJSKA GORA - Na 2. odpr-tem prvenstvu Kranjske Gore v gorskem kolesarjenju se je absolutne zmage veselil mladinski reprezentant Matej Pistor, med člani pa jc bil najboljši njegov klubski kolega Matija Krebs.
Rezultati, člani: 1. Krebs (MTB Team Štajerska) 1:18:52, 2. Marovt-Helešič (Avantura) 0:04. 3. Perko (Fun Sports) 1:25; mladinci: L Pistor (Štajerska) 1; 15:34, 2. Miklič (Kr. Gora) 6:13; rekreativci:	VVeinger
(MTB Team Štajerska) 1;22:33; veterani: L Udovič (Pizzeria Mlin) 43:43. (A. D.)
Nov rekord v Rogaški Slatini
ROGAŠKA SLATINA - Na 5. ko-lesarskem maratonu je v sklepnem finišu največ moči zbral Igor Kranjec (KK Celje), s časom 2; 15:00 tudi novi rekorder 82 km dolge proge. Med ženskami je bila s časom 2:39:00 najhitrejša Patricija Mlakar iz Slovenske Bistrice. Najstarejši tekmovalec je bil sedemdesetletni Rudolf Perkič, najmlajši pa enajstletni Klemen Lipošek.
(J. T.)
Evropska skupnost Van de Vijverjevi
CAMBRAI — Na kolesarski dirki Evropske skupnosti je po desetih etapah končno zmago slavila Belgijka Hcidi Van de Vijver pred svetovno prvakinjo. Nizozemko Leontieno Van Mo-orsel.
Končni vrstni red: 1. Van de
Vijver (Bel) 29;44:34,2. Moorsel 1:15, 3. Koliaseva (Rus) 1:49^4. Maršal (Fra) 3:04, 5. Zberg (Svi) 3:36.
ABANČNA BORZNA HIŠA .. ■ Dalmatinova l i, eiooo LJUBLJANA, reL.rOS1/t33-12t, FAKS: 065/31 0-985
TRGUJEMO Z VSEMI VRSTAMI VREDNOSTNIH PAPIRJEV
ŠPORT IN ŠAH
Ponedeljek, 13. septembra 1993
Umirjeni toni na skupščini Hokejisti štartajo v petek
Na skupščini HZS za generalnega sekretarja izvolili Srdana Kureta, za predsednika strokovnega sveta Tomaža Lepšo, za komisarja lige pa Janeza Vistra — Acroni Jesenice proste v 1. kolu
IJUIUJANA - Čc bo hokejsko sezona minila tako, kot je petkova skupščina Hokejske zveze Slovenije, bodo ljubitelji hokeja tudi letos zagotovo prišli na račun. Na dnevnem redu je bilo kar 20 točk, sejo pa so s konstruktivnimi predlogi in v umirjeni razpravi, tp-cz povišanih tonov zaključili v štirih urah.
in finalni obračuni bodo na štiri
Letošnje DP se bo začelo v petek. 17. t. m. Pari 1. kola pa so: Olimpija Hertz - Maribor, Bled - Triglav, Celje - Slavija. državni prvaki, hokejisti Acro-nov Jesenic pa so za uvod prosti.
Najprej bo vseh sedem klubov igralo z vsakim po enkrat doma in v gosteh, štirje najboljši bodo potem nadaljevali DP v skupini Al. drugi trije pa v skupini A2. V obeh skupinah bodo moštva igrala med seboj štirikrožno in še dvokrožno z moštvi iz druge skupine. V polfinalu se bodo moštva pomerila moštva glede na uvrstitve v rednem delu DP. ko bodo najuspešnejšemu moštvu podelili naziv pokalnega zmagovalca Slovenije. Polfinalni
zmage.
Na skupščini so za generalnega sekterarja HZS izvolili Srdana Kureta, za predsednika strokovnega sveta HZS Tomaža Lepšo, za komisarja lige pa.
Med drugim so sprejeli tudi koledar nastopov reprezentanč-
nih selekcij do novega leta. Člani bodo odigrali dve tekmi novembra na Češkem ter sodelova-
HOKEJSKI PRVOLIGAŠI PRED DP
ACRONI JESENICE: edini na dveh frontah
Acroni Jesenice bodo tudi letos edino naše hokejsko moštvo, ki bo
ob DP nastopalo tudi v mednarodni
klubski konkurenci. Tokrat sicer ne
v Alpski ligi. kjer so Italijani in Avstrijci za letos zaprli vrata slovenskim klubom, temveč v pokalu evropskih prvakov. Eden izmed četrtfinalnih turnirjev bo od 8. do 10. oktobra na Jesenicah, »železarji« pa si bodo v konkurenci kazahstanskega prvaka Torpeda, najboljšega avstrijskega moštva BIC — VSV iz Beljaka ter hrvaškega predstavnika Zagreba prizadevali osvojiti štiri točke, s čimer bi si bržčas zagotovili napredovanje na polfinalni turnir. Jeseničani se hkrati pospešeno pripravljajo na 3. slovensko DP. v katerem računajo še na tretji zaporedni naslov. Ekipa je doživela nekaj sprememb. Namesto vratarja Pretnarja. ki je na dvojno licenco odšel h Triglavu, jc prevzel mesto prvega vratarja Rus Sergej Drozdov. Nova igralca iz Rusije sta še Konstantin Račkov in Pavel Kadikov, iz lanske trojke Kvartalnov — Malgin -- Rahmatulin pa je ostal na Jesenicah le Rahmatulin. Jeseničani so posodili Bledu. Triglavu in Olimpiji Hertzu kar 1 1 mlajših hokejistov, reprezentanta Suvak in Cmovič pa sta prav tako z dvojno registracijo
odšla na Bled. reprezentančni branilec Jug pa je podpisal pogodbo z Olimpijo Hertzom. Omenimo naj še, da se Magazin in Karahodžič odpravljata v Avstrijo. (S. V.)
BLED: v boj za vrh
Trener Bleda Rudi Hitije na pravi poli. N' dveh sezonah je iz povsem povprečnega moštva ustvaril, seveda z izdatno pomočjo tujih ho-kejistov in nekaterih okrepitev iz drugih slovenskih hokejskih klubov. kakovostno moštvo, ki bo gotovo tudi letos nenehno »dihalo za vrat-' favoritoma z Jesenic in Ljubljane.
Blejci so prepričani, da se bodo enakovredno bojevali s finalistom • poletne hokejske lige — Celjem. Prav poletna liga. to so že drugo leto zapored uspešno izpeljali na Bledu, je pokazala, da z blejsko ekipo kaže računati tudi letos. V moštvu so namreč ostali vsi lanski nosilci igre, le napadalca Stoi-buna je zamenjal ruski branilec Ša-hraj. Ekipo sta okrepila tudi jeseniška reprezentanta Suvak in Cmovič, ob njima pa so Jeseničani posodili Blejcem še štiri mlade hokejiste — vratarja Mohorja Razingerja ter Uroša Škofiča, Mateja Poljanška in Petra Rožiča. »Glede ekipe si ne delamo nikakršnih skrbi. Se naprej
STRELJANJE
© Izvrstni rezultati na DP s serijskim MK orožjem
LJUBLJANA - Na 3. DP v strelja-nju s serijskim MK orožjem sta s puško naslova osvojila Kamničan Sašo Podgornik pri članih in Portorožanka Renata Oražem pri članicah z novim državnim rekordom 3 x 20. kar je uspelo tudi mladinki Nina Beslič. Državni rekord z MK puško 30 leže in 3 x 10 so dosegli mlajši mladinci Tabora Ježice, njihov najboljši strelec Andraž Dovč pa še posasmični rekord 3 x 10. Zlati kolajni v streljanju s pištolo sta osvojila Ptujčan Štuhec med člani in Celjan Kutnja pri mladincih.
Rezultati. \1K puška, 3 x 20 - člani: 1. Podgornik 542. 2. Repič (oba Kamnik) 538. 3. Kalin (Postojna) 530; ekipno: 1. Kamnik 1585, 2. Postojna 1509. 3. Celje 1449: članice: Oražem (Portorož) 529 (nov državni rekord),
2.	Bučanski 464. 3. Ivanuša (obe Ormož) 451. mladinci: 1. Dovč (Tabor Ježica) 495.2. Podržaj (Moris) 485,3. Sršen (Celje) 481; ekipno: 1. Celje
1381.2.	Moris 1336.3. Olimpija 1326; mladinke: 1. Beslič 516 (nov drž. rek.), 2. Snoj (obe Tabor Ježica) 498,
3.	Rabič (Škofja Loka) 453; ml. mladinci, 30 leže: 1. Dovč 267,2. Kastelic (oba Tabor Ježica) 265, 3. Uzelac (Olimpija) 257; ekipno: 1. Tabor Ježica 669 (novdrž. rek.), 2. Olimpija 643, 3. Juteks Žalec 577; ml. mladinci, 3x10: 1. Dovč 250 (nov drž. rek.), 2. Uzelac 232, 3. Kastelic 224; ekipno: 1. Tabor Ježica 774 (nov drž. rek.) . 2. Olimpija 699. 3. Juteks 694: MK pištola drulov - člani: 1. Štuhec (Ptuj)
516.2.	Gaber (Olimpija) 511,3. Pšajd (Ptuj) 509; ekipno: 1. Jože Lacko
1524.2.	Olimpija 1505.3. Moris 1476; mladinci: 1. Kutnja (Celje) 398, 2. Lovrenčič 375, 3. Selišek (oba Ptuj) 374. (L. M.)
Alpska liga Impolu
SLOVENSKA BISTRICA - V finalnem turnirju alpske lige v judu so sc na blazini videmske športne dvorane pomerile ekipe Impola, Raikc Strasswalchna, Grad Olimpije in Te-nerija. V boju za tretje mesto je Grad Olimpija premagala Teneri s 4:2, prvega mesta pa so se veselili judoisti Impola. Tekmovalce Raike Strass-walchna so premagali s 4:3. Med dekleti so zmago slavile judoistke tržaške Gimnastike. Slovcnjgrajčankc so bile četrte, Jeseničanke pa pete
(I.U.)
pa iščemo generalnega pokrovitelja ter si želimo veliko gledalcev,« pravijo na Bledu. (S. U.)
TRIGLAV: močnejši kot
kdajkoli doslej
Pri hokejistih iz Kranja je poglavitni cilj privabiti gledalce ob ledeno ploskev Gorenjskega sejma. Triglav naj bi imel namreč letos močnejšo ekipo kot kdajkoli doslej. »Magnet za kranjske ljubitelje športa naj bi bil predvsem vratar Cveto Pretnar ter ruski »dvojec« Vladimir Leonov — Sergej Nikono-rov, pričakujemo pa še enega hokejista z območja nekdanje SZ. Za gledalce pa bomo na tekmah pripravljali tudi nagradna žrebanja in še nekatera presenečenja.« pravi predsednik kranjskega kluba Ivan Maijek. Sicer pa bodo za Triglav letos igrali na dvojno licenco tudi mladi Jeseničani Joviča Pavlovič, Robert Rotar, Aleš Škofič, Matjaž Mahkovic, Anže Sodja in Gaber Klinar. V Kranju tako načrtujejo letos 5. mesto, korak višje — končnico prvenstva — pa so. kot sami pravijo, »prihranili« za naslednjo sezono. (S. U.)
MARIBOR: oživiti hokej
Led v dvorani v Mariboru daje
slutiti, da se v mariborskem hokeju
nekaj premika. Tukajšnji klub. kije
po prvotnem načrtu zastavil delo z mlajšimi selekcijami, je prišel do zaključka, da se lahko uveljavi le. če ima tudi člansko ekipo. Tudi osrednja republiška zveza je šla iMariborčanom na roko in jim dovolila. da lahko nastopajo s šestimi tujimi hokejisti. Tako naj bi ponovno obudili nekdaj priljubljen hokej v Mariboru. O načrtih v novi tekmovalni sezoni nam je pripovedoval Andrej Verlič, ki je pri mariborskem klubu kot podpredsednik odgovoren za tehnično-strokovne zadeve.
»Dobro delo s tremi mladimi selekcijami in hokejsko šolo ne bo imelo pravega odmeva, če ne bi imeli tudi članskega moštva, ki mora postati zgled mladim. Odločili smo se. da posežemo po tujcih in uspelo nam je v Maribor privabiti pet igralcev, svojo pomoč pa nam je ponudila tudi Olimpija Hertz. Iz Slovaške sta pripotovala Galamboš in Benedik, iz Kanade pa Scolfield, Buschar in Cavanagh. Prva dva sta igrala v prvi ligi svojih držav, drugi trije pa so bili člani univerzitetnih lig. Nov je tudi trener Jaroslav Le-hockv, Slovak, ki je pred tem treniral Novosadčane.
Zanimivo je. da sta v Mariboru pravzaprav trčila dva hokejska sloga igre. naši mladi igralci pa se bodo morali temu prilagoditi. Značilnost našega moštva je, da je izredno mlado, v povprečju 22 let, najstarejši pa je Slovak Galamboš (27 let). Na ledu smo že od 3. septembra. pred tem pa smo sedem dni trenirali v Znojmu.
Nimamo visokih ciljev, ker nočemo ničesar doseči na silo. Želimo si le ponovno oživiti to zimsko športno panogo in se ponovno vključiti v slovenski članski hokej, dela z mladimi pa si ne želimo prekiniti.« je še dejal velik hokejski zanesenjak Andrej Verlič. (B. F.)
li pred božičem na tradicionalnem turnirju na Nizozemskem, vmes pa se pomerili tudi s tujci, ki igrajo pri nas, pa tudi mlada reprezentanca, ki jo čakajo novembra kvalifikacije za SP skupine C v Nytri na Slovaškem, in mladinska reprezentanca, ki bo od 17. do 27. marca gostiteljica EP skupine C na Bledu, bosta imeli bogato aktivnost. (K. B.)
Olimpija Hertz druga v Švici
LANGENTHAL - V petek in soboto je bil v tem švicarskem kraju mednarodni turnir v hokeju na ledu, na katerem so poleg treh švicarskih ekip nastopili tudi hokejisti Olimpije Hertza. Prvi dan je švicarski prvoligaš Olten premagal domači Langenthal s 15:3. V drugem srečanju so ljubljanski hokejisti po kazenskih strelih s 5:4 premagali dru-goligaša Langnaua. V rednem delu srečanja je bil izzid neodločen 2:2, za Olimpijo Hertz pa je bil obakrat uspešen Kontrec. Ljubljančani so se v finale turnirja uvrstili po boljšem izvajanju kazenskih strelov (uspešni so bili Tišler, Nik Zupančič in Gorenc). V finalu so Ljubljančani izgubili z Oltnom s 4:8 (0:3, 1:4. 3:1). Hokejisti Olimpije Hertza so veliko minut presedeli na kazenski klopi, kar so izkušeni domači hokejisti izkoristili in s številčno premočjo dosegli kar šest golov. Za Olimpijo Hertz je bil dvakrat uspešen Kontrec, po enkrat pa še Beribak in Gorenc.
Naslednjo tekmo bodo ljubljan-
ski hokejisti odigrali v torek ob 18.
uri. ko se bodo v Tivoliju pomerili z ekipo Bleda. Na tej tekmi se bosta gledalcem prvič predstavila tudi novi trener Bred Beutaw in sloviti napadalec Colin Patterson.
TOMAŽ LANGERHOLZ
Tone Krkovič spet trener LIK Tilie
KOČEVJE - V vrstah odbojkarskega kluba LIK Tilije so končno reši-li največjo uganko, in sicer trenerja ekipe. Potem ko je klub zapustil Marko Akrap, ki ni imel večinske podpore. pa je ponovno priložnost dobil nekdanji trener Tone Krkovič, ki že nekaj časa pospešeno dela z dekleti, ki čakajo nastop v prvi slovenski ligi. Pri delu z ekipo bo pomagal Sava Ivetič, sicer študent fakultete za šport. Ekipo sta zapustila Nataša Briški, ki je odšla k Taboru in pred kratkim še Sandra Akrap. Iz Ljubljane je v Kočevje prišla Lenka Lenčič, velika okrepitev pa je povratek Maje Uran. ki je nekaj časa igrala na Reki. Po besedah Toneta Krkoviča bodo v tej sezoni priložnost dobile nekatere mlajše igralke, ki so lani na nekaterih tekmah že pokazale svoje znanje.
• MILAN GLAVONJIČ
Zmaga Jeseničanov na Bledu
BLED — V zadnji tekmi na Bledu pred začetkom DP so se jeseniški hokejisti v lepi in zanimivi igri oddolžili Blejcem za sredin poraz v Podmežakli. V prvih dveh tretjinah so bili Blejci bolj učinkoviti, v zadnjih 20 minutah pa so blesteli »železarji«.
Bled : Acroni Jesenice 4:5 (1:1, 2:1, 1:3)
Športna dvorana, gledalcev 1.200, sodniki Bundalo ter Iskra in Pristov (vsi Jesenice).
STRELCI: 0:1 - Magazin (M. Smolej, Mlinarec, 9), 1:1 — Para-monov (Cmovič^ Kavec, 17), 2:1
—	Anfjorov (Sahraj, 28), 2:2
—	Rahmatulin (M. Pajič, 34), 3:2
—	Suvak (Anfjorov, 40),	3:3
—	Rahmatulin (45, kaz. strel, 4:3
—	Vidmar (Kavec, 50), 4:4 — Jan (J. Smolej, 54)’ 4:5 — Magazin (M. Smolej, 55).
KAZENSKE MINUTE: Bled 12 ( + 20). Acroni Jesenice 18.
Potem ko so sc gledalci večji delr prve tretjine dolgočasili, se je igra razživela v drugih dvajsetih minutah, predvsem pa v zadnjem delu igre, ko sta gorenjska tekmeca igrala borbeno in napadalno, kot da bi šlo za prvenstveno točke. Orožje Jeseničanov so bili predvsem protinapadi. Gostitelji so imeli sicer manj priložnosti, a pred vrati solidnega Škerjanca so bili vselej nevarni in tudi učinkoviti. Sicer pa se je
igra dokončno razživela v zadnji tretjini, potem ko je pičlih 11 sekund pred koncem drugega dela igre_ Jeseničan v dresu Bleda, Zvone Šuvak, popeljal domače moštvo v vodstvo s 3:2. Izenačil je najboljši igralec tekme Rahmatulin iz kazenskega strela. Blejci pa so ponovno prešli v vodstvo. V 54. minuti sta Jan in J. Smolej kronala najlepšo akcijo na tekmi z golom, odločilni gol pa je dosegel že pol minute pozneje Magazin. Obe moštvi sta očitno dobro pripravljeni za štart v DP. SINIŠA UROŠEVIČ
LEP HOKEJ NA BLEDU — Jeseničani so zasluženo dobili povratno prijateljsko tekmo z Blejci (v temnejših dresih). Na sliki prizor pred vrati Bleda. Z leve: Bolta. S. Pretnar (16) in Rožkov (9). (Foto: Marjan Zaplatil).
BALINARSKE LIGE

Postojnčani in Mrkun
LJUBLJANA - Končano je ligaško tekmovanje z MK serijsko puško.
V	zadnjem, 5. kolu so zmagali Postojnčani s 765 krogov, med posamezniki pa Mrkun (Krim) z letošnjim najboljšim rezultatom 266 krogov.
V	skupnem seštevku je zmagala Postojna 27 pred Morisom Krimom 23, D. Poženelom 16, Celjem 15, Kovinarjem (Š) 9. Taborom Ježicom 8 itd., med posamezniki pa Mrkun 1039 pred Kalinom 1011. Baranjo (oba Post) 991, Sajevicem (D. Pož) 964 itd. Ligaško tekmovanje je bilo nepopolno, saj so nekateri manjkali, drugi pa nastopili le po dvakrat. SZS za najboljše ni priprtavila nobenih priznanj. (E. P.)
Poraz železničarja
LJUBLJANA - V XV. kolu super lige v balinanju so bili doseženi priča-kovani rezultati. Balinček je z novo zmago potrdil naslov državnega prvaka, omenimo pa naj izredno razburljivo tekmo Brdo : Trata, v kateri so zmago slavili domači z najtesnejšim rezultatom. V prvi ligi preseneča poraz Železničarja, ki pa kljub temu še vedno vodi.
Rezultati: Super liga — Planinc Terminal : Sitograf Sloga 11:6; Jenko, Obrič, Torjan : Mejač, Keber, Gorenc 13:10, Grubič, Renko : Zorc, Keber 13:7, hitrostno zbijanje Do-ugan: Pleško 23:23, pozicvijsko zbijanje Obrič : Gorenc 38:28, krog Renko : Gorenc 19:19, Obrič : Zorc 25:20, klasično Grubič : Skrbinek 11:12, Torjan : Keber 11:13 Sovič : Polje 8:9; Abrahamsbergt Srebotnjak, Bo-rovina Rode. Skoberne, Sever 12:13, Podboj, Jenček : Esih, Kosar 13:2. hitrostno zbijanje Borovina : Sever 22:31, pozicijsko zbijanje Abra-hamsberg : Kosar 20:27, krog Borovina : Hvala 18:15, Podboj : Govednik 17:19. klasično Jenček : Mihič 13:12, Blažič : Škoberne 13:7. Skala : Salu-mis SGP 8:9; Guštin, Dolenc, Rijavec : G. Fefolja, Skvarč, Likar 13:4, Mahnič, Božič : Škvarč, A. Ferflja 13:4, hitrostno zbijanje Dolenc : Likar 20:35, pozicijsko zbijanje Rijavec : G. Ferfolja 39:43, krog Božič : Likar 20:24, Ozbič : A. Ferfolja 23:38. klasično Rijavec : Skvarč 13:3, Dolenc : G. Ferfolja 10:10; Brdo : Trata 9:8; Dolenc, Brolih, Pelc : Mergole, Stan-car, Vehar 10:9, R. Dolenc, Gorjanc : Bence, Berčič 4:13, hitrostno zbijanje Pelc: Vehar 35:29, pozicijsko zbijanje Gorjanc : Berčič 30:29, krog Ko-
Vodilni nepremagljiv
Na peti dirki v speedwayu za DP na dirkališču v Zgornji Šiški zmagal Krešo Omerzel pred Gregorjem Pintarjem in Martinom Peterco
LJUBLJANA — V lepem sončnem vremenu je AMTK Ljubljana pred 2000 gledalci priredil 5. dirko za DP v speedwayju. Zmagal je Krešo Omerzel pred Gregorjem Pintarjem in Martinom Peterco.
Dirka je bila zelo zanimiva.
čan Roman Spitaler se še ni odlo-
Krešo Omerzel, vodilni v skupnem seštevku, je bil tudi v Ljubljani kos vsem tekmecem. Najbolj razburljiva je bila dvajseta vožnja, ko je po štartu povedel Martin Peterca. Omerzel mu je tesno sledil in v zadnjem zavoju pred ciljem pa je izkoristil napako Peterce in ga prehitel.
Odlično je vozil tudi lanski državni prvak Gregor Pintar, ki je edino točko izgubil v prvi vožnji prav v dvoboju z Omerzelom. Zelo zanimiva je bila tudi deseta vožnja, ko so se na štartu pojavili Peterca, Lekše in Pintar. Lanski državni prvak je odločno štartal in premagal oba tekmeca. Omeniti kaže tudi odličen nastop 17-letnega Ljubljančana Tomaža Šušteršiča, ki letos nastopa prvič na DP. Zbral je 8 točk in dosegel svojo prvo zmago v četrti vožnji. Najbolj nesrečen pa je bil Ljubljančan Niko Klavžar, ki mu je tako nagajal motor, da je nastopil samo v treh vožnjah. Žal ni bilo močnih avstrijskih tekmovalcev, zato so bili gledalci prikrajšani za še ostrejše boje. Tudi Kr-
čil, ali bi začel tekmovati ob koncu letošnje sezone. To je bila zadnja letošnja prireditev na štadionu Ilirije v Zgornji Šiški. Naslednja dirka, ki bo hkrati tudi zadnja zale-tošnje DP, bo prihodnjo nedeljo v Krškem.
Rezultati: 1. Omerzel 15, 2. Pintar 14, 3. Peterca (vsi Lj) 13, 4. Lekše 12, 5. Drnač (oba Krško) 10, 6. Horvat 9, 7. Koren (oba Lendava) 9, 8. Kušter (Prelog) 9, 9. Šušteršič (Lj) 8, 10. Matjašec (Len) 6 .
Skupni vrstni red (po 5. dirkah za državno prvenstvo): 1. Omerzel 68, 2. Peterca 61, 3. Lekše 59, 4. Pintar 53, 5. Horvat 41.
RAJKO GORJANC
NAJHITREJŠI TUDI V LJUBLJANI — Krešo Omerzel (v ospredju) je v Zgornji Šiški še povečal točkovno prednost pred zasledovalci.
privec : Stancar 17:21, Brolih : Veher 19:29; klasično Pelc : Berčič 13:7, Gorjanc : Čauševič 4:12; Balinček : Jadran Pata 12:5; Kobal, Križaj, Novak Berlčič, Stupan, Mezgec 13:11, Tomše, Letnikovski: carpenet-ti, Žigon 7:7, hitrostno zbijanje Novak : Stupan 37:20, pozicijsko zbijanje Križaj : Žigon 20:31, krog Oprcšnik
: Stupan 18:17, Novak : Brčič 22:17,
klasično Letnikovski : Žigon 8:13,
Križaj : Mezgec 13:6.
Balinček
Brdo
Polje
Trata
Salumis SGP Planinc Terminal Skala
Jadran PATA Sitograf Sloga Sovič
1 180:75 28
6	141:114 18
7	145:110 16 7 131:124 16 7 122:133 16
7	120:135 16
8	128:127 14 10 99:156 10
4 11 113:142 4 11	96:159
1.	liga: Bičevje : Primskovo 11:6,5, Avgust : Železničar 10:7, Hrast : Fe-roles Radovljica 11:6, Huje : Transport 11:6, Šiška : Svoboda 11:6. Vrstni red: Železničar 26; Hrast, Feroles Radovljica 20; Šiška 18; Transport, Huje 16,5; Avgust, Svoboda 10; Primskovo 8; Bičevje 6.
2.	liga — vzhod: Fužine : Iskra CEO 13:4, Slavija : Branik 17:0, RLV : Jesenice 4:13, Trbovlje : Zarja 7:10, Virtus : Instor Trebeiiško 13:4, Loka 1000 : Krmelj 9:9, Rogovila : Bistrica 8:9. Vrstni red: Jesenice 22; Virtus 18; Rogovila, Zaija 16; Fužine 14; Iskra CEO, Slavija, Bistrica 12; Instor Trebeliško, Center, RLV, Loka 1000 po 10; Krmelj, Trbovlje 8; Branik 4.
2. liga — zahod: Šampionka : Hotel Turist 8:9, Bor : Radna 15:2, Logatec : Salonit 6:11, Jadran H. K. : Senožeče 10:7, Antena Požar : Secom Draga 6:11, G. Brda : Zel. Jezero 12:5, Korte : Prestranek 7:10. Vrstni red: Hotel Turist 26; G. Brda 20; Prestranek, Bor, Secom, Draga 16; Salonit 14; Šampionka, Antena Požar, Jadran H. K. 12; Senožeče 10; Korte 8-^ogatec, Radna 6; Zel. Jezero 4; Brest 4.
ANDREJ PELC
Zoran Zupančič 11. na Češkem
FRENŠTAT. 12. septembra - Na tradicionalnem mednarodnem tekmovanju na 90-metrski skakalnici, 21. veliki nagradi mesta Frenštat v čeških Beskidih, so imeli največ uspeha domači skakalci, ki so se zvrstili na prvih sedmih mestih. Na tekmovanju je nastopilo 60 skakalcev od 94 iz 12 držav, ki so v soboto uspešno prestali kvalifikacije, med njimi so bili tudi vsi člani naše reprezentance B in četverica mladinskih reprezentantov, ki so v tem kraju od četrtka na pripravah, v sredo pa bodo nadaljevali pot v Oberhof v vzhodni Nemčiji, kjer bodo tekmovali prihodnjo nedeljo. V spremenljivem vremenu z vetrom in dežjem se je med našimi zelo dobro odrezal Zoran Zupančič, ki se je uvrstil na 11. mesto.
Rezultati: l.Sakala233,5(93,86.5), 2. Dluhoš 227,5 (88,92), 3. Goder 224,0 (87.5.88), 4.Parma 217,5
(82.91.5)	, 5. Jež 210,0 (84.5,86), 6.Krumpolc209,0 (86,85.5), 7.Raška (vsi Češka) 208,5 (83.5,85),8. Wallner (Avs) 199,0 (79.5,88.5), 9. Kiesevvet-ter (Nem) 196,0 (84.5,83), 10. Beck (Avs) 194,5 (82,84.5), 11. Zupančič 192,5 (80.5,86), 23. P.Kopač 172,0
(77.5.80.5)	,	31. Žagar 162,5
(78.5.76.5)	,	32. Polajnar 162,0
(78.5,77),	34. Martinjak 159,5
(77,79); zunaj finala: 38. Dolhar, 47. Kaligaro, Bogataj in Radelj , 50. Fras, 60. Zupan, 62. Kolenc (vsi Slo).
BOGDAN NORČIČ
ŠAH-ŠAH-ŠAH-ŠAH-ŠAH-ŠAH
Za uvod samo Iskra dobila oba dvoboja
Na državnem ekipnem prvenstvu v Postojni Maribor Metalna presenetljivo izgubil z Lipo Ptuj - V gorenjskem derbiju poraz Murke s Kranjčani
POSTOJNA — Že po dveh kolih ekipnega državnega prvenstva jc prišlo do velikega presenečenja. Ptujska Lipa je namreč premagala prvega favorita Maribor Metalno. Branilec naslova LŠK Iskra jc edina, ki je zmagala dvakrat in tako vodi.
Tekmovanje poteka v tehnični izvedbi Optimizma, poteka pa
• Pokal Julijskih Alp spet slovenski
LJUBLJANA — V Spittalu ob Dravi so v soboto in nedeljo igrali 19. Pokal Julijskih Alp — Tradicionalno srečanje igralcev treh sosedov, avstrijske Koroške, FJK in Slovenije v namiznem tenisu. Udeležba igralcev iz Avstrije in Italije jc bila dokaj številčna. iz Slovenije pa nekoliko manj. Kljub temu pa so slovenske reprezentance zmagale v obeh ekipnih disciplinah, med posamezniki pa tudi v večini kategorij, razen med mladinci in veterani, kjer sta bila najboljša zastopnika FJK.
Za reprezentanco Slovenije so pri članih nastopili Plohl, Tancer (oba TAM) in Dermastjeva (11). Slovenija je ugnala oba tekmeca s po 7:0 in osvojila prvo mesto. Vrstni red reprezentanc članov:
1.	Slovenija, 2. Koroška, 3. FJK.
Enak je bil tudi vrstni red mladinskih reprezentanc, kjer je Slovenija, za katero so igrali Kralj, Retelj (oba Novotehna) in Po-lončičeva (Kajuh), premagala Koroško s 7:0 in FJK s 6:1. Omenimo še, da sta se članska reprezentanta Zvonko Plohl in Boštjan Tancer dan pred turnirjem vrnila iz Švedske, kjer sta bila na pripravah pri vrsti Stellana Bengtssona-Falkenbergu BTK.
V drugem delu programa
—	turnirju posameznikov in edini disciplini dvojic so najboljše uvrstitve dosegli — moški: 1. Plohl (TAM), 2. Retelj (Novotehna) itd., članice: 1., Dermastija (II),
2.	Polončič (Kajuh) itd., mladinke: 1. Polončič (Kajuh) 2. Dermastija (II) itd., dvojice: L Plohl. Tancer (TAM), 2. Dermastija, Polončič (II. — Kaj.) itd., mladinci: Sosstani (FJK), 2. Vertuš,
3.	Retelj (oba Nov.) itd., veterani: 1. Donda (FJK) itd. (D. N.)
Množica najmlajših
LJUBLJANA - Večko 160 igralcev in igralk je sodelovalo na obeh uvodnih turnirjih najmlajših v novo namiznoteniško sezono, ki so ju izvedli za pionirje v Preserju in za pionirke v Velenju. Samo v Preserju je nastopilo več ko 100 igralcev, kar pa dobra organizatorje ni spravilo v zadrego, čeravno je tekmovanje trajalo polnih devet ur. Nekoliko manj časa so porabili v Velenju, obe prireditvi pa sta dobro uspeli. Uvrstitve najboljših v Preserju — pionirji: 1. Celcer (Ol), 2. Žepič (Križe), 3.-4. Simončič (Era), Pervinšek (Ol), 5.-8. Tavš, Bojanič (oba Semedela), Aljančič (Kri že), Tvrtkovič (Ilirija). Finale
—	Celcer : Žepič 2:1, polfinale — Celcer : Simončič 2:1 in Žepič : Pervinšek 2:0.
Velenje — pionirke: 1. Mojsilovič (Pet), 2. Drnovšek (II), 3.-4. Pavlič, Švigelj (obe Rakek), 5.-8. Muzik (Križe), Pečkaj (Logatec), Petrovčič (Škoja Loka) in Linhart (Ol) itd. Finale—Mojsilovič : Drnovšek 2:0. (D. N.)
TKI Kemičar spet med najboljšimi
HRASTNIK - V OŠ H. Rajka je bil kvalifikacijski turnir v namiznem tenisu za izpopolnitev državnih lig, ki ga je pripravil NTK TKI Kemičar. Prireditelji so bili uspešni v organizacijskem in tekmovalnem pogledu. Njihova vrsta, za katero so igrali Markovič, Medved in Teršek pod vodstvom trenerja Šobe, je prepričljivo osvojila prvo mesto ter se znova uvrstila med najboljše ekipe v državi. Poleg domačinov so ta uspeh dosegli še Skofjelo-čani v postavi Jano in Boštjan Rant ter Bokal.
Rezultati — 1. kolo: TKI Kemičar : Zalog 4:0, Škofja Loka : Sevnica 4:2,
—	2. kolo: Škofja Loka : Zalog 4:0. TKI Kemičar : Sevnica 4:0 in 3. kolo: Sevnica : Zalog 4:3, TKI Kemičar : Škofja Loka 4:1. Končni vrstni red: L TKI Kemičar 6 točk (12:1), 2. Partizan (Škofja Loka) 4(9:6), 3. NTK Sevnica 2 (6:11), 4. Partizan (Zalog 0(3:12). (D. N.)
Naporno, a zelo koristno
Tako ocenjuje mesec priprav in tekmovanj v Skandinaviji in Srednji Evropi glavni trener naše smučarske skakalne reprezentance A Jelko Gros — Najprej na morje, potem v Francijo
LJUBLJANA - S skandinavsko in srednjeevropsko poletno ska-
kalno turnejo, v tem okviru pa tudi treningom v Trondheimu na Norveškem in Hinterzartnu v Schwarzwaldu (ZRN), so naši najboljši skakalci, člani reprezentance A, zaokrožili glavnino poletnih tehničnih priprav na plastičnih skakalnicah. Tritedenski avgustov-sko-septembrski non-stop je bil izredno naporen, zato bo za naše reprezentante nekaj dni regeneracijskega treninga v Umagu v prihodnjih dneh več kot prijeten, čeprav delovni oddih.
Trening v Skandinaviji se je zelo dobro obnesel,« je ocenil učinke vadbe in nastopov v Trondheimu in Marikollnu na Norveškem ter Falunu na Švedskem glavni trener Jelko Gros. »Zamenjali smo kar štiri skakalnice. kar je samo po sebi dragoceno dejstvo zaradi negovanja sposobnosti hitrega prilagajanja, tem pa so za tem sledile še tri v Srednji Evropi. Sodobne skandinavske skakalnice, predvsem obe — velika in srednja — v Tron-heimu in srednja v Marikollnu so zelo lepe naprave in zgrajene na enakih principih. Zelo spominjajo na olimpijske v Lilleham-merju, kar je tudi nekaj vredno. Spremljalo nas je hladno skandinavsko vreme, ker so ob napravah sedežnice, pa smo lahko opravili veliko število skokov. Razen poškodovanega Francija Petka imajo naši skakalci v tem pripravljalnem obdobju za seboj od 300 do 350 skokov, kar je
skladu z načrtovanim obsegom.«
— Kaj pa kvaliteta skokov?
»Ne glede na to, da so dosegli na tekmah različne rezultate in je bil tekmovalni učinek tudi zaradi intenzivnega treninga nekaj pod ravnijo skakanja na treningu, pa so prav vsi v tem obdobju imeli nekaj svojih dobrih dni, ko bi jih skoki, opravljeni na treningu tudi na tekmovanjih z najmočnejšo konkurenco zagotovo uvrstili med najboljšo petnajsterico. To velja, denimo, tudi za Matjaža Kladnika, ki je po spomladanskem zaostanku zaradi šolskih obveznosti na poletnih tekmovanjih še najmanj od vseh vnovčil svoje sposobnosti. Konkurenca pa je vse hujša, svetovni vrh vse širši in vsaka napaka je bila tudi na poletnih tekmah usodna. Na srednjeevropski turneji že tudi v kvalifikacijah, saj se je za 30 mest ob 30 avtomatično uvrščenih potegovalo kar po
120 skakalcev iz 20 držav.«
- Ekipa je zaradi poškodbe Francija Petka za nekaj časa izgubila liderja. Ali tudi to vpliva na nižji učinek?
»To je razumljivo. Imamo mlado moštvo skakalcev, ki se - z izjemo Matjaža Zupana in delno Sama Gostiše - šele kali za boje s skakalci svetovnega vrha. Da bo prej ali slej za to sposobna, kažejo posamični vrhunci, kakor na primer zmaga Urbana Franca v Falunu, ali pa, če se omejim na to poletje, osmo mesto Robija Megliča na finalu srednjeevropske turneje v Stam-su. Kajpada pa zanesljiv in dozorel skakalec vrhunskih sposobnosti kalibra Francija Petka razbremenjuje moštvo bremen, ki si jih v nasprotnem primeru nehote naloži tisti, ki je v tistem trenutku najboljši. Samo Gostiša, ki bi lahko ta čas prevzel to vlogo, je ves čas sicer skakal solidno, a vendarle precej pod svojimi maksimalnimi zmožnostmi, Matjaž Zupan, drugi, ki bi lahko »vlekel voz«, pa je po dobrem začetku v Skandinaviji nekako izgorel in je imel nato v Srednji Evropi vse preveč težav z lastno formo.«
— Pogled na rezultate šestih tekmovanj, na katerih ste nastopiti v manj kot treh tednih, pove, da so podobne oscilacije doživljali tudi drugi, nekaterih velikih imen, denimo Andreasa Goldbergerja ali pa Švicarja Stefana Ziinda, pa sploh ni bilo zaslediti med najboljšimi?
»Vsi, tudi najbolj izkušeni mojstri, izjema je le Jens VVeiss-flog, ki doživlja drugo pomlad, so v teh treh tednih imeli vsaj po en slab dan na šestih tekmah. Po tej plati bo, ker bosta turneji nekakšen zametek' poletnega svetovnega pokala, treba napraviti med obema v koledarju nekaj več predaha. Po drugi strani pa je bila ta serija v enem kosu tudi izjemno dragocena preizkušnja in trening psihične vzdržljivosti ter odpornosti na tekmovalne strese. S takimi obremenitvami se skakalci nekajkrat srečujejo tudi pozimi; pravzaprav je vsa zima s svetovnim pokalom, svetovnimi prvenstvi v skokih in poletih ali(in) olimpijskimi igrami en sam neprekinjen ciklus treninga in nastopov s pičlimi možnostmi za psihofizično regeneracijo.«
— Trening v Skandinaviji je zelo drag. Ali ne bo to v sedanji kočljivi situaciji ogrozilo nadaljevanja priprav?
»Prav zato, ker smo spretno kombinirali nastope in trening, tako da so precejšen del stroškov prevzeli prireditelji tekmovanj, je končni račun povsem »srednjeevropejski«, razmere, v katerih smo trenirali, pa so bile zares odlične. Predvsem so se zelo izkazali v Trondheimu, kjer nam je Andreas Glimstad, generalni sekretar organizacijskega odbora nordijskega SP 97 šel neverjetno na roke. Urbanova zmaga v Falunu je k temu tudi prispevala svoj delež, saj so prožni Skandinavci takoj bili pri-
pravljeni plačati osebo več, sa- navijo.« OTO GIACOMELLI
mo da bi imeli na štartu vse najboljše.«
— Kako boste nadaljevali s pripravami?
»Po treningu na morju bomo odpotovali za teden dni v Courc-hevel, kjer bomo trenirali na francoskih olimpijskih skakalnicah, nato pa gremo še enkrat v Stams na Tirolsko. Krajši trening v Berchtesgadnu bomo oktobra povezali s testiranjem smuči na ledeniku Dachstein, če pa bo tedaj Franci Petek že sposoben za trening na skakalnicah, predvidevamo zanj — mogoče pa se mu bo pridružil še kdo — pred prvim snegom nekaj dni skakanja v Hinterzartnu. Novembra pa čimprej na sneg, tudi tedaj pa bo bržčas treba najprej v Skandi-
po dveh tirih. Zmagovalec (nastopa po šest članov, dve članici in dva mladinca) bo postal ekip ni državni prvak, moštvo, ki pa bo na članskih deskah osvojilo največ točk. pa bo zastopalo Slovenijo v evropskem klubskem pokalu.
Rezultati:	1. kolo:	Murka
Lesce : Lipa Ptuj 6:4 (Sermek
Mihaljčišin 1:0. Mencinger : Polajžcr 1:0. Tratar : Plesec 1:0, F. Petek : Ličina 1:0). Tomo Zupan Kranj : Vrhnika 5:5 (Osterman : Gostiša remi). LŠK Iskra : CŠK Celje 8:2 (Bukič : Kljako 1:0). Napredek Domžale : Maribor Metalna 1:9 (Ivačič : Kožul 0:1); 2. kolo — Lipa Ptuj
POSVET PRED NASTOPOM — Glavni trener naše reprezentance A Jelko Gros (levo) daje napotke Urbanu Francu (desno), pogovor pa spremlja Sašo Komovec. (Foto: Igor Modic).
Druga zmaga Kasparova
LONDON - V tretji partiji dvoboja za svetovno prvenstvo v verziji profesionalne šahovske federacije jc Kasparov premagal Shorta po 59 potezah. Bele figure je imel ruski velemojster, ki je tako kot v uvodni partiji izbral špansko otvoritev. Ze v srednji igri je prevzel pobudo in v zapletih, ki jih je izsilil Otočan, osvojil figuro. Od takrat naprej je bilo samo še vprašanje časa. kdaj bo beli dokončno strl odpor nasprotnika. Short je brez potrebe vztrajal celo do 59. poteze, ko mu je vnovič padla zastavica. Medtem ko je imel Anglež v prvi partiji v tistem trenutku najmanj enakovreden položaj, pa je bil tokrat popolnoma izgubljen.
Kasparov tako vodi z 2,5:0,5.
Kasparov : Short Španska igra
1. e4 e5 2. Sf3 Sc6 3. Lb5 a6 4. La4 Sf6 5. 0-0 Le7 6. Tel b5 7. Lb3 0-0 8. a4 Lb7 9. d3 Te8 10. Sbd2 Lf8 11. c3 h6 12. La2 d6 13. Sh4 Dd7 14. Sg6Se7 15.Sf8Kf8 16. f3 Tad8 17. b4 Sg6 18. Sb3 Lc8 19. Lbl Sh5 20. ab5 ab5 21. Le3 Sh4 22. Ta2Te6 23. d4Tg6 24. Kh 1 Te8 25. de5 Te5 25. g4 Tf6 27. Ld4 Sg3 28. hg3 Sf3 29. Le5 Dg4 30. Th2 Sel 31. Del de5 32. Sd2 Td6 33. Lc2 Le6 34. Kgl Kg8 35. Sfl Dg5 36. De3 Dd8 37. Td2 c6 38. Td6 Dd6 39. Dc5 Dc5 40. bc5 h5 41. Sd2 KfS 42. Kf2 Ke7 43. Lb3 Ld7 44. Sf3 Kf6 45. c4 bc4 46. Lc4 Le6 47. Le2 Lg4 48. Ld 1 g6 49. La4 Ld7 50. Sel Ke6 51. Lb3 Ke7 52. Sd3 f6 53. Sb4 f5 54. La4 fe4 55. Lc6 Lc6 56. Sc6 Ke6 57. Ke3 g5 58. Ke4 h4 59. gh4 1:0.
Remi v četrti partiji
ARNHEM — V četrti partiji dvoboja za svetovno prvenstvo sta Karpov in Timman remizirala že po dvajsetih potezah zelo mirne igre. Rezultat je tako še naprej izenačen 2:2.
Karpov : Timman Damin gambit
1. d4 Sf6 2. c4 e6 3. Sf3 d5 4. Sc3 dc4 5. Da4 c6 6. Dc4 b5 7. Dd3 Sbd7 8. Lg5 Lb7 9. e3 a6 10. Le2 c5 11. 0-0 Le7 12. Tfdl 0-0 13. dc5 Sc5 14. Dd4 Dd4 15. Td4 Dd4 15. Td4 Tfd8 16. Tadl h6 17.Td8Td8 16. Tadl h6 17. Td8 Td8 18. Lf4 Tdl 19. Sd 1 Sd5 20. Lb8 Sb4 Remi.
VIKEND
rk 'd g a 'ž i n
Test Iliriji
LJUBLJANA - Ljubljanski namiznoteniški klubi se marljivo pripravljajo na začetek državnih prvenstev v ligah. V okviru teh so izvedli v Zg. Šiški turnir ligašev ob udeležbi treh ljubljanskih ekip in nekdanjega ligaša Istrabenza iz Kopra. Najboljši so bili prireditelji Ilirijani. za katere so igrali Ribaljčenko, Gostiša, Belina in Polak. Premagali so Istrabenz in Vesno s po 6:1 ter v odločilnem dvoboju še Olimpijo 4:3. Olimpija je ugnala Istrabenz s 6:1 in Vesno 5:2, ta pa Istrabenz 4:3. Rezultati odločilnega dvoboja za prvo mesto — Ilirija : Olimpija 4:3 (Belina-Škafar 0:2, Gostiša-Rupar 2:0. Ribaljčenko—Re-fiak 2:1, Belina-Reflak 1:2). Končni vrstni red: 1. Ilirija 6, 2. Olimpijad. 3. Vesna 2. 4. Istrabenz 0. (D. N.)
: Maribor Metalna 5.5:4,5 (Mihaljčišin : Kožul 1:0. Polajžcr : Mohr 0:1, Plesec ; Barle remi. Ličina Ankerst 1:(), Rižnar
Vospernik 1:0), CŠK Celje : Napredek Domžale 5:5 (Kljako : Ivačič 1:0), Vrhnika : LŠK Iskra 3:7 (Gostiša : Bukič renti. Justin : Šifrer remi, Šoln : Iz. Jelen remi). Murka Lesce : Tomo Zupan 5:5 (Sermek Osterman 1:0. Mencinger Orel remi).
Vrstni red: LŠK Iskra 4 (15), Murka Lesce 3 (II), Maribor — Metalna 2 (13.5), Tomo Zupan Kranj 2 (10). Lipa Ptuj 2 (9.5). Vrhnika 1 (8). CŠK Celje 1 (7). Napredek Domžale 1 (6).
Vrstni red članov:	Maribor
Metalna 4 (8.5). LŠK Iskra. Murka Lesce 4(8), Vrhnika 2 (6,5), CŠK Celje 2 (5,5), Tomo Zupan 0 (4,5), Lipa Ptuj 0 (4), Napredek Domžale 0 (3). Dvakratni prvak LŠK Iskra jc dosegla zanesljivi zmagi. Pri vseh drugih pa je forma precej nihala. Tako je Murka po uspehu v derbiju z Lipo Ptuj komajda rešila remi s Kranjčani. Se slabše se je godilo Mariboru, ki nastopa močno okrepljen, saj jc pridobil velemojstra Kožula. v matični klub pa se je iz Ptuja vrnila olimpijska reprezentantka
Mihevčeva. V prvem kolu so sicer gladko zmagali, zato pa so izgubili štajerski derbi s Ptujčani. Ti so slavili predvsem po zaslugi obeh članic. (L. G.)
Velemojster Bruno Parma jripravlja za vas
W±M..mirni
Kombinacija: igralec na potezi
zmaga.
Problem: mat v treh potezah.
Zadnje rešitve: problem: 1.
La7 d6 2. Kb6.
Perez — Cruz: 1. . . . g5 2. fg5 hg5 3. Kh5 Dh3 4. Dh3 Kg7 0:1.
Egut — Serper: 1. . . . Sb2 2. Tgl [2. Td2 Dc6!] Dg5 3. f3 Te5 4. Dg5 Tg5 5. Lc2 Td5! 6. Tbl Td4 7. Tb2 Td2 0:1.
Na kratko
BUJE — Na tradicionalnem ekipnem brzoturnirju je nastopilo devet moštev. Zmagal je Pulj z 51,5 točke pred Bujami 48 in Piranom 46. (D. Š.)
KOMENTAR TEDNA
V obeh dvobojih zaenkrat še vse točno po napovedih
Uvodna dela dvobojev za svetovno prvenstvo sta povsem potrdila napovedi. Londonski spopad bo minil v veliki premoči Kasparova, ki dobiva tudi takrat, ko pozicija tega več ne dopušča. Short je bil v prvi partiji namreč pod tolikšnim pritiskom, da si je dovolil razkošje, ki ga v dvobojih za svetovno prvenstvo skorajda ne moremo najti. V poziciji, ki m bila več zapletena in je za nameček imel celo kmeta več. jc prekoračil čas za razmišljanje in tako nasprotniku podaril predragoceno točko.
Kasparov je v svoji drugi partiji z belimi figurami nadoknadil zamujeno iz prve in že v otvoritvi načel nasprotnika, ki si. čeprav prva izkušnja ni bila tako slaba, ni upal ponoviti potez iz krstne predstave. Črni je bil kar naenkrat ob lovski par in kmalu zatem tudi ob igro. Tisto, kar je kasneje počel na kraljevem krilu, je bil samo poskus s ptičjim strašilom, sicer pa v njegovi puški ni bilo pravega streliva. Otočan bi se lahko vdal že veliko prej, ne pa da je »čakal« na vnovični pad zastavice. S tem pa si je, vsaj za nekatere kroniste, že zagotovil mesto v šahovsko zgodovini. Dotlej še noben izzivalec ni na ta način izgubil obeh prvih »črnih« (pa tudi belih ne) partij.
Ker zlasti angleška televizija posveča dvoboju kar precejšnjo pozornost, bo Short slej ko prej ostajal pri orožju, ki si ga je izbral pred začetkom: osebnim napadom na Kasparova, ki pa vse mirno jemlje v zakup, češ prav vsakršna propaganda je dobra ali celo najboljša propaganda.
Dvoboj na Nizozemskem se je medtem že preselil v Arnhem. Po silovitem začetku sta se tekmeca umirila, pa tudi sicer je okoli njiju vse bolj v znamenju piana. Nobenega dvoma ni, da gre tudi pri njiju dveh za prestiž, vendar pa naj ta dvoboj še tako priznavajo, pravega tekmovalnega, tistega zares zaganjajočega športnega motiva, ne moreta iztisniti iz sebe.
Če onadva ne, kaj šele drugi. . .
BORIS KUTIN
Ponedeljek, 13. septembra 1993
Do odbojkarskih veščin s tremi video trakovi
Ljubljanska video založba Jack je pripravila zbirko z odbojkarsko vsebino, ki bo šolarjem omogočila nazornejše dojemanje snovi — Se druge panoge
SODOBNI PRIJEMI -Košuta. (Foto: N. S.)
Josip
UUBIJANA — Ni dvoma, da so video pripomočki v šoli dobrodošli! popestritev pouka. Ljubljanska video založba Jack. ki se ukvarja s šolskimi programi, pa se je lolila tudi športnih vsebin. Za začetek so se odločili za odbojko, temu pa se tudi ni čuditi, saj je vodja programi! Josip Košuta, odbojkar Kužinarja, ki je je v dresu ravenskih železarjev nastopal polnih šestnajst let in ta čas odigral precej več kot tisoč tekem.
• Z odbojko sem preživel veliko lepih trenutkov in prav zato navdušujem mlade za to zanimivo igro, ki se vse bolj uveljavlja.
Namenoma sem se odločil za odbojko, saj sem lahko s svojimi izkušnjami ugotovil pravo vrednost posnetkov. Zbirko treh video trakov smo pripravili v sodelovanju z mag. Vikijem Krev-slom, strokovno besedilo in posnetke pa so pripravili na Fakulteti zn šport v Kbinu. Prepričan sem. da jih bodo naši športni pedagogi in trenerji z veseljem sprejeli. V Nemčiji jih dobro poznajo, trenerji jih radi uporabljajo. nemški založniki pa se pohvalijo, da se tudi njihove kasete pripomogle k odbojkarskemu boomu v Nemčiji.«
Vrhunske prikaze in kvalitetne posnetke spremlja slovensko besedilo, pomembna prednost odbojkarskega niza video kaset pa je sistematična didaktična
razporeditev snovi, tako da je
prva kaseta (23 minut) namenjena začetnikom in prsim korakom v celoti pa osnovni šoli.
Odbojkarsko znanje se začne z igro prstov in pravilnim gibanjem. prednjo podajo, podajo naprej in preko glave, podajo v skoku, z obratom in bočno, podajo z eno roko. podajo s po-valjko nazaj in v stran. Prav tako bogato so slikovno obdelali sprejeme z najrazličnejšimi povaljka-mi. Prvi trak prinaša tudi vse
druge elemente igre od napada
do obrambe in začetnega udarca — seveda na ravni preprosto organizirane igre.
_______________ V nadaljevanju (drugi video trak se vrti 33 minut, tretji pa 29 minut) pa kolnski umetniki z odbojkarsko žogo prikazujejo najrazličnejše
tehnike in variante napada, igralne sisteme. formacije sprejema ser-%’isa in posebne kombinaci-
ŠOLSKI VIDEO
ODBOJKA 1
je v napadu, ki pa bodo zanimivi
za resnejše srednješolske ekipe
in seveda klubsko vadbo. Vsebine vseh treh trakov so natisnjc-njcne na mini priročniku, tako tla je laže slediti slikovnemu zapisu — kar še posebej velja za drugo in tretjo stopnjo.
Založba Jack ima v svoji ponudbi šc kaseti o plavalnih tehnikah. razmišljajo pa tudi že naprej. Najbrž bo v programu prihodnjega leta šc nekaj športnih panog, med njimi skoraj zagotovo badminton, ki ima med slovenskimi osnovno in srednješolci vse več privržencev. Založba Jack ima sedež na Podntilščako-vi 28 a v Ljubljani — telefon: 061 115-007. (N. S.)
VIKEND
..ni'"d"g"'a"z"i"n
ŠPORTNA KULTURA ZA VSAKOGAR
Preizkušnja kondicije po Cooperju je smiselna
Čim več znanja imamo o fizični kondiciji, tem bolj smo prepričani. da ni učinkovite športne vzgoje brez aerobne vadbe. npr. brez tekanja. V Veliki Britaniji, domovini športa, so žc pred dobrimi sto leti uvedli crosscounlrv. nc samo v vadbenih programih za atlete, temveč tudi za tekmovalce v drugih športnih z\rrsteh. Zanimivo je. da je redna vadba tekanja za vzdržljivost tudi v programih finskih
smučarjev skakalcev.
Kdor teče z lahkoto na dva. tri kilometra, potrjuje s tem. da je zdrav, treniran in da nima odvečne teže. Tako psihofizično stanje povečuje tudi odpornost proti stresu. O ameriških astronavtih je znano, da opravijo vsak dan razen svobodno izbrane športe aktivnosti (tenis, rokomet, jahanje) tudi tek na miljo ali dve (angleška milja znaša 1609 m).
Tek na večjo razdaljo ocenjujejo zdravniki kot primeren test za preverjanje gibalne sposobnosti. Dr. K. Cooper, ki je bil pred leti predstojnik medicinskega raziskovalnega inštituta za fizično kondicijo astronavtov poroča, da je lep čas preizkušal različne metode testiranja in se je končno odločil za tek. ki traja 12 minut. Seveda misli pri tem predvsem na tiste, ki želijo dobiti ustrezne napotke za sistematično športno treniranje.
Cooperjev test. ki ga uporabljajo tudi pri nas. je preprost in vsakomur dostopen: z uro v roki je treba teči 12 minut dolgo in ugotoviti pretečeno razdaljo v metrih. Kdor je dobro treniran, bo pretekel v 12 minutah 3000 m daleč, kdor je popoln začetnik, bo opravil delno v teku delno v hoji približno polovico krajšo pot. Objavljamo Cooperjcvo razpredelnico, po kateri se lahko vsakdo sam oceni, v katero kategorijo sodi:
Kategorija	Dosežek
(razdalja, pretečena v 12 min.)
I. - nezadostno	manj kot 1,61 km
II.	- slabo	1-61 -2 km
III.	— za silo	2—2.4 km
IV.	— dobro	3.4 — 2. S km
V.	— prav dobro	več kakor 2.8 km
Ta razpredelnica velja za moške do 35. leta. Za vse, ki so po
preizkušnji uvrščeni v slabše kategorije, je izdelal dr. Cooper posebne programe treniranja, ki jih je moč opraviti v štirih mesecih.
DRAGO ULAGA
OD TOD IN TAM
Brez presenečenj
LJUBLJANA - Na 1. turnirju ljubljanske regije C v badmintonu ni bilo večjih presenečenj, največ pa sta pokazala nekdanji prvokategornik Boris Klemenčič in veteran Gregor Berden. Prvi je zaradi poškodbe Ahilu-, e tetive počival skoraj leto dni. Berden pa je novi come-back napovedal z opaznim nastopom na junijskem SP v Birminghamu in se zadovoljil že z uvrstitvijo v četrtfinale, nakar je vse naslednje dvoboje predal. Iz ljubljanske regije na turnir B tudi letos napreduje osem igralcev in dve posameznici.
PREJELI
SMO
Stališča in sklepi UO AK West Olimpije
Upravni odbor AK West Olimpija je 10. septembra 1993 obravnaval problematiko sklica skupščine kluba in sprejel naslednje:
1 Skupščine 9. t. m. ni bilo mogoče dostojno in dostojanstveno izpeljati. ker je večja skupina ljudi pod vodstvom 2. Matjaža Tomljeta, ki niso bili člani kluba 30. 8. 1993. dobesedno nasilno vstopila \ prostore, v katerih bi morala skupščina potekati. Nobenemu od članov kluba (ki so bili člani 30. 8.). tudi g. Tomljetu ne. ni bil prepovedan prihod na skupščino.
2.	Predsednik kluba bo skladno s pravili ponovno sklical sejo skupščine. ki bo razpravljala in odločala o predloženem dnevnem redu. Na sejo skupščine bodo. skladno s sklepom upravnega odbora, vabljeni vsi člani kluba na dan sklica skupščine (30. 8. 1993).
3.	Sestanek, ki naj bi bil po poročilih nekaterih sredstev javnega obveščanja skupščina, sploh ni bil sklican in ga zaradi tega in mnogih drugih razlogov formalno-pravno sploh ni bilo.
4.	Na prej omenjenem sestanku so bili praktično samo člani, ki so se (skupinsko!) vključevali v klub nekaj dni ali dan pred sklicano skupščino oz. na sam dan skupščine.
5.	Menimo, da bi bilo edino logično. da bi ti »novi« člani ustanovili nov klub. skladno z njihovimi interesi Toda nasilno sc želijo polastiti obstoječega. To pa ne bo šlo. Prepričani smo. da v Sloveniji »jogurt revolucije- ne morejo dobiti domovinske pravice.
6.	Sklicali bomo ponoven sestanek tekmovalcev, ki so objektivno daleč najpomembnejši del članstva. Tekmovalci se »sestanka« (z znanimi izjemami) niso udeležili, pač pa so na
sestanku 2. 9. 1993 v celoti izrazili podporo vodstvu kluba.
7.	Za to, da bodo u usodi kluba odločili resnično pravi člani, bomo uporabili vsa pravna sredstva.
8.	Tekmovalci AK West Olimpija se bodo udeležili gorske dirke za državno prvenstvo v Buzetu, ki bo v nedeljo, 12. septembra ter vseh naslednjih tekmovanjih, ki so v koledarju AMZS.
9.	O ljubljanski dirki bo upravni odbor posebej razpravljal in o svojih sklepih obvestil javnost.
UPRAVNI ODBOR AK WEST OLIMPIJA
Vrstni red - moški: 1. Klemenčič. 2. Pirš (oba Jež). 3. BI. Bertoncelj (Ol). 4. Klobučarič (Pir). 5. Br. Bertoncelj (Ol). 6. Žibret (Bit). 7. Rautar (Pol), 8. Berden (Jež) itd.: ženske: 1. Vrhunec (Bit). 2. Klobučarič (Pir), 3. Jakopič. 4. K. Slokan (obe Jež). (Ž. Z.)
Zmaga blejskih kegljačev
MARIBOR - Klub za kegljanje na ledu Ledenko iz Maribora je priredil zaključni letni mednarodni turnir v kegljanju na asfaltu. Udeležilo se ga je enajst ekip iz Slovenije in Avstrije. Prvo mesto je osvojila prva ekipa Bleda. za katero so igraLi Ivan in Srečko Železnikar. Tomaž Čufar in Dare Kučan. Blejci so v desetih tekmah devetkrat zmagali in prepričljivo osvojili pokal prireditelja. Drugo in tretje mesto sta osvojili avstrijski ekipi ESV Spielfeld in ESV Derghausen.
Končni vrstni red: 1. Bled I 18, 2. ESV Spielfeld 16, 3. ESV Bergha-usen. 4. Žirovnica 12, 5. Planica-Ra-teče 11.6. Bled II 10, 7. Ledenko I 9 točk itd.
ZMAGO GOMZI
Najboljša reprezentanca Slovenije
MARIBOR - Klub za hokej na travi ŽŠD Maribor je ob 10-letnici svojega obstoja pripravil v Športnem parku Tabor v Mariboru zanimiv mednarodni turnir. Na njen sta poleg ekipe gostiteljev sodelovali še reprezentanca Slovenije in ekipa UHCE iz avstrijskega Gradca.
Zmagovalka turnirja je postala reprezentanca Slovenije, ki je zmagala v obeh srečanjih. Najprej je s 3:0 premagala hokejiste ŽSD Maribor, zatem pa še z 2:0 ekipo UHCE iz Gradca. Tretje srečanje HK ŽŠD Maribor - UHCE Gradec se je končalo brez zadetkov.
Najboljši igralec na turnirju je bil reprezentant Vito Fujs, ki je od petih zadetkov reprezentance dosegel kar štiri, enega pa je prispeval Štefan Mesarič.	ZMAGO GOMZI
Velenjčana v finišu pred Gambo
KOPER — Koprski tek, tradicionalna rekreacijsko tekmovalna manifestacija. ki so jo letos izvedli petnajstič in po treh letih ponovno prizorišče dogajanja preselili v mestno jedro. je na Obalo privabil več kot 200 udeležencev iz večine slovenskih atletskih središč ter nekaj posameznikov iz Italije.
V posameznih kategorijah so zmagali - ženske letnik 1985 in mlajše: Medizza (Trst); 1984: Sulčič (Kp); 1983: Martič (Boštanj): 1982: Tomovič (Trbovlje); 1981: Radišek (Sevnica); 1980: Tomažin (Sevnica 1978/79: Košar (Sevnica), mladinke: Juvančič (Trbovlje); članice: Novkovič (Šmartno); veteranke: Puhar (Kp); moški letnik 1985 in mlajši: Veseli (Piran); 1984: Kolarič (Piran);1983: Dolenc (Boštanj); 1982: Kosec (Trbovlje); 1981: Zupan (Trbovlje); 19800: Rožič (Maribor); 1978/79: Horjak (Sevnica); mladinci: Grojzdek (Sevnica); člani do 30 let: Moldina (Lenart); do 40 let: Lehner (Lenart); do 50 let:
Berginc (Koper); nad 50 let: Germani (Trst); vriiunski tek: 1. Bahtiri, 2. Hrapič (oba Velenje), 3. Gamba (Trst), 4. Ivšek (Trbovlje), 5. Šalamun (Maribor); paraplegiki ženske: Benček; moški: Pagon (oba Ljubljana). (J. K.)
® Stanko Barber
—	od Celja do Logarske doline v manj ko 5 urah
VELENJE — Čepravje osnovni motiv udeležbe na množičnih maratonskih tekih in še daljših pohodih zgolj dokazovanje lastne sposobnosti, pa vendarle velja nekakšno nenapisano pravilo, da veliko štejejo tudi dosežene uvrstitve.
Za 36-letnega rudarskega tehnika Stanka Barberja iz Velenja pa so teki, daljši od klasičnega maratona, poseben izziv. Doslej je namreč že kar na šestih 100-kilometrskih tekih dosegel izredno dobre čase, štirikrat je sodeloval na pohodu od Celja do Logarske doline, pretekel Prešernov maraton, celih in polovičnih maratonov pa niti ne prešteva več.
Stanko Barber je letos na državnem prvenstvu v maratonskem teku v Radencih dosegel čas 2:30,33 in kot tretji stopil na zmagovalni oder skupaj z Mirkom Vindišem, na kar je izredno ponosen. Toda ves letošnji cikel treniranja je podredil udeležbi na pohodu od Celja do Logarske doline, saj je želel ponoviti zmago izpred dveh let
»Da, uspelo mi je. Izbral sem svoj tempo in se nisem oziral na tekmece. Noč je bila temna, veliko mi je pomagalo spremstvo kolesarja Tomaža Kolarja. Popil sem liter in pol vode, pojedel polovico banane,« je pripovedoval Stanko Barber minuli torek na skupnem treningu članov Tekaške sekcije Gorenje, skupaj z Anko Pugelj, ki je prav tako postala junakinja letošnjega pohoda od Celja do Logarske doline.
Stanko Barber je izboljšal rekord proge, njegov novi čas 4:52,38 pa je vreden vsega občudovanja, čeprav je tudi že doslej dosegal imenitne dosežke. V švicarskem Bielu je bil lani peti s časom 8:03,00, njegov najboljši čas na 100 km pa je še iz Varaždina
—	7:45,00. Zanimivo je, daje Stanko Barber sam sebi trener, izkušnje pa si nabira tudi iz literature. Sodelovanje v klubu sicer odklanja, vendar pa. je od leta 1986 član Tekaške sekcije Gorenje. V dvajsetih letih tekanja je podredil tudi družinsko življenje maratonu. Trdo je treba delati.
»Ne, hvala,« bi rekel, če bi mu na cilju kakršnegakoli teka ponudili kozarec hladnega piva, ki ustreza večini maratoncev. Glede hrane pa ni zahteven, le v zadnjih dneh pred tekmo izpušča meso, zato pa si sledijo makaroni, riž in špageti.
V zdravstveni knjižici Stanka Barberja že 20 let ni zdravnikovega žiga. Na teden preteče od 100 do 120 km, v času posebnih priprav za daljši maratonski tek pa je en dan v tednu na vrsti daljši tek, tudi preko 40 km. Ni pomembno, ali je vročina ali mraz, dež ali sneg.
»Kdo pravi, da tečemo maratonci za sebe. Če bi tekel za sebe, bi bilo dovolj dva ali trije kilometri...«, je med lahkotnim tekom pripovedoval Stanko Barber, ko se je sonce tistega torkovega popoldneva začelo skrivati za oblake in naposled zašlo tam nekje nad Logarsko dolino.
HINKO JERČIČ
V VZHODNI STENI MONTE ROSE
Monte Rosa in nova v V koncu špice
Tadej Golob, Štefan Mlinarič in Žiga Petrič so avgusta preplezali prvenstveno v Trenti...
Tadej Golob in Žiga Petrič sta 3. avgusta preplezala prvenstveno smer v zahodni steni V koncu špice nad Koritnico. Stena je visoka 300 metrov, v njej pa sta bili do sedaj dve smeri, Leva in Desna postojnska, ki gresta po od daleč vidnih zajedah v desnem delu stene. Nova smer, imenovala sta jo Mož na kocki, vstopi, domnevata. skupaj z Levo postojnsko, po polovici prvega raztežaja pa gre naravnost navzgor. Poteka po osrednjem, najbolj strmem delu stene ves čas kakih sto metrov levo od Leve postojnske. Smer je izpostavljena in logična, saj izkorišča naravne prehode. Nima ključnega mesta, težave pa se gibljejo okoli šeste stopnje. Kvaliteta skale je različna, od odlične do krušljivih odstavkov. Predlagata oceno VI+/VL
Smer sta Tadej Golob in Štefan Mlinarič poskušala preplezati že sredi julija in takrat po treh prvenstvenih raztežajih prečila desno na gredino in plezanje nadaljevala po Levi postojnski.
Naslednjič sta 30. julija vstopila Golob in Petrič, pa sta se zaradi poslabšanja tudi morala vrniti v dolino.
Ponavljalcem priporočata nekaj klinov’ (jeseničane in dolge profilce) in komplet metuljev.
V smeri sta pustila pet klinov, nekaj pa jih je že od prejšnjih poskusov. Menita, da so bili le-ti neuspešni, saj so se precej novi klini in metulj pojavljali le do najtežjega dela smeri okoli sto metrov pod vrhom, v njih pa so bile tudi zanke za spust po vrvi.
Štefan Mlinarič in Tadej Golob (oba AO Železničar) sta 2. in 3. septembra preplezala smer Gringo v vzhodni steni Monte Rose. Visoka je 1400 m in ocenjena ED — . Prva sta to smer preplezala Bojan Počkar in Vanja Furlan, tudi člana AO Železničar. leta 1990. Lani sta jo ponovila brata Schranz. gorska vodnika iz Macugnage. Mlinaričeva in Golobova ponovitev je tako druga.
V steno sta vstopila 2. septembra ob 18. uri in plezala do noči.
JAMARSKE
NOVICE
Smrt pod snežnim plazom
Iz jamarske zveze Nemčije je te dni prispel telefaks, ki se glasi:
Sedemčlanska nemška himalajska odprava se je 5. septembra odpravila v mejno gorsko območje severozahodnega Pakistana med Himalajo in Hindukušem. Le štiri dni pozneje. 9. septembra, je trojico članov odprave iz kraja Holzkirchen pri Munchnu zajel snežni plaz in alpinste pokopal pod seboj. Zelo možno je, da je plaz sprožil močnejši potres.
Sedem članov ekspedicije se je rešilo. trije pa so za vedno ostali pokopani v plazu na pobočjih 7000 metrov visoke gore Akher.Chich v Hinduku-šu. Ena od trojice je bila žena soorganizatorja odprave, med žrtvami pa je tudi Klaus Cramer, organizator odprave. planinec, geolog, predsednik Jamarske zveze Nemčije in član jamarskega društva iz Miinchna. 61-letni Cramer je bil dolgoletni presednik Speleološke zveze Nemčije, velik planinec in organizator že več odprav v himalajske gore. S svojimi izrednimi organizacijskimi sposobnostmi mu je uspelo vse nemške jamarje združiti v enotno organizacijo. Kot predsednik je navezal tesne stike z Jamarsko zvezo Slovenije in je vodil več ekskurzij po jamah dinarskega krasa. Z njim je nemška speleološka organizacija izgubila izrednega znanstvenika in organizatorja.	FRANCE HABE
ATLETIKA
DRAGOCEN SPOMIN - Stanc Barber (desno) na zmagovalnih stopnicah z Mirkom Vindišem. (Foto. H. J.)
Tone Kaštivnik predsednik veteranske sekcije AZS
CELJE — Ob prvem državnem prvenstvu veteranov v Celju je bila tudi ustanovna skupščina veteranske sekcije pri Atletski zvezi Slovenije. V prisotnosti več ko 40 veteranov in veterank je bil izvoljen izvršni odbor sekcije, ki mu bo za naslednje obdobje predsedoval Tone Kaštivnik. Slovenska veteranska sekcija pri AZS je bila žc sprejeta v mednarodno veteransko organizacijo. Do sedaj imajo veteranske sekcije v Novi Gorici, Kranju in Celju. Kmalu pričakujejo aktivnost v Ljubljani, Novem mestu. Mariboru, Pomurju in drugih središčih atletike.
Zaradi priprav in 9. evropskega pr venstva veteranov, ki bo prihodnje leto v Atenah (3.-12. 6.) so predlaga li, da bo naslednje državno prvenstvo 27. maja v Ljubljani na Štadionu v Šiški.
Sprejeli so tudi koledar tekmovanj do konca sezone 93, po katerem naj bi se slovenski veterani udeležili mednarodnega mitinga Alpe-Jadran v Vidmu (26. 9.) kjer je bila lani Slovenija druga, in 10. svetovnega prvenstva v Miyazakiju.	JOŽE KUZMA
približno do višine 3700 metrov, tam skopala luknjo v led in v neugodnem bivaku počakata na jutro. Naslednji dan sta kljub poslabšanju vremena v megli, vetru in rahlem sneženju nadaljevala vzpon. Raztežaj nad bivakom je Štefanu Mlinariču na glavo padel velik kamen in mu poškodoval uho, raztežaj pod stikom s Francosko smerjo, kamor pripelje Gringo v zgornjem delu, pa se je Tadeju Golobu snela de-reza in padla v globino. Zato sta
se morala varovati tudi v zgornjem, položnejšem delu stene, pri tem pa zgubila veliko časa in v močnem vetru in megli dosegla vrh stene šele ob 21. uri. Do koče Margherita na vrhu Punte Gnifetti na višini 4554 metrov sta izčrpana prišla uro pozneje. Za vzpon sta porabila približno šestnajst ur in smer ocenjujeta kot zelo mogočno.
V	soboto, 21. avgusta, pa sta Tadej Golob in Žiga Petrič kot četrta naveza ponovila znano Zajedo v Široki peči. Vstopila sta ob šestih zjutraj in ob pol devetih priplezala v grapo sto metrov pod vrhom stene. Tam sta bivakirala in naslednji dan splezala na vrh Široke peči. Za smer sta porabila okoli petnajst ur. Smer se jima je zdela zelo resna in tudi zelo lepa, nekateri raztežaji, predvsem dva raztežaja pod najtežjim mestom (A3), pa celo »čudovita«. Pravita tudi. da krušljivih mest ni toliko, kot se govori.
V	smeri pa sta poleg klinov in enega svedrovca v drugem raztežaju, ki je ostal od poskusa zimske ponovitve, našla še dva svedrovca brez ploščic v tretjem raztežaju. K temu problemu, ki se v zadnjem času spet pojavlja, pripominjata, da »kdor ne more brez vrtanja ponoviti smeri, ki je bila ob prvenstvenem vzponu preplezana brez svedrovcev, naj raje ostane doma«.
V	petek, 6. avgusta, pa sta Štefan Mlinarič in Žiga Petrič v Šitah ponovila Das ist nicht kar tako. Razen v strehi v četrtem raztežaju sta plezala prosto (V1II-, AO).
ALEŠ BJELČEVIČ
Smučali se bodo z vrha osemtisočaka v Tibetu
Danes gre v Himalajo odprava štirih alpinistov smučarjev, ki bodo kot prvi Slovenci poskušali spust z smučmi z 8046 m visoke Siše Pangnie
V odpravi bodo vodja Matej Kranjc (AO Kranj). Iztok Tomazin (AO Matica, Kranj. Tržič in Jezersko. SCT Tržič, tudi zdravnik odprave), Drejc Karničar (AO Jezersko) in Lj . Planika Kranj. Primorje AjdovS-Urban Golob (AO Ljubljana-Matica). Njihov prvi cilj je vzpon po klasični smeri na Šišo Pangmo in smučanje po isti smeri. Najslrmejša mejša mesta v njej so nagnjena tudi do 50°, kar je 8J več od naklona planiške skakalnice.
Slovenski ekstremni smučarji so sc do zdaj smučali po težkih lednih smereh ne le doma in v Centralnih Alpah, ampak tudi na Aljaski, v Andih in Pamirju, v Himalaji pa šc nc. Slovenski višinski smučarski rekord je spust po Borodkinovcm stebru s Pika Komunizma (7495 m) v Pamirju, ki sta ga leta 1983 opravila Matej Kranjc in Luka Karničar.
Šiša Pangma je najbolj severni osemtisočak in edini, ki leži v celoti na ozemlju Tibeta v Kitajski, kar jc eden od razlogov, da jc bil zadnji preplezani osemtisočak. Nanj je leta 1964 prišla devetčlanska kitajska odprava. Po njihovi smeri v območjih severne in severozahodne stene bo potekal vzpon in spust naše odprave. Za vzpon, ki sc bo začel sredi oktobra, bodo najbrž potrebovali okoli pet dni in nato šc dva dni za spust. Bazni tabor bodo imeli približno na višini 5300 m. do vrha pa bodo postavili verjetno še dva višinska tabora, drugega v vznožju severne stene na višini približno 6900 m. Ker bo zadnji tabor zelo nizko, bodo na vrhu verjetno šele popoldne, zato bo morebitni spust trajal dva dni. Relativna višina spusta bo nekaj čez dva tisoč metrov.
Poleg tega cilja, pri katerem bodo sodelovali vsi štirje člani, ima odprava predvidena še dva dodatna cilja: po smučanju z vrha se bo Iztok Tomazin mogoče odpravil v severno steno po prvenstveni smeri, kar pa bo odvisno od zdravja in vremena; konec oktobra se v Himalaji namreč že začenja zima. Ta stena je visoka 1100 m, načrtovana smer pa bo verjetno predvsem ledna in na nekaj mestih kombinirana s skalo, strma pa do okoli 55°. Tretji morebitni cilj odprave pa bi bilo smučanje po severni steni, po ozebniku, ki so ga leta 1988 prvi in edini preplezali Škoti. Strm je do 55°, smučanje po njem
bi bilo skrajno težko, vendar izvedljivo, čc bi bile razmere idealne; tako so članom odprave povedali avtorji smeri. Ta spust bi bil doslej najtežji v Himalaji, vendar je njegova izvedba zaradi okrnjene ekipe negotova.
Smučali sc bodo z najnovejšim modelom turnih smuči, ki jih jc izdelal Elan. To je izpopolnjen model smuči Ali around, ki so ga člani odprave poleti žc preskusili v Centralnih Alpah. Na pristopu bodo testirali tudi nove modele zelo dobre pohodne (treking) obutve, ki jo razvija tovarna Planika in se jc do sedaj dobro obnesla. Sicer pa so si morali člani odprave večino plezalne opreme priskrbeti sami.
Žc na sami odpravi bo Iztok Tomazin začel pisati knjigo (s prenosnim računalnikom, ki ga jc oskrbelo podjetje SRC Computers), ki pa ne bo opisovala le himalajskih dogodkov, ampak tudi zelo zanimive reči pred njimi.
Odprava je v precejšnjih denarnih težavah, do nujno potrebnih štirideset tisoč ameriških dolarjev ji manjka šc osem tisoč. Način plačevanja je na Kitajskem namreč drugačen, kot v nepalski, indijski ali pakistanski Himalaji, kjer zahtevajo vlade predvsem plačilo vrha: Kitajcem pa je treba za Sišo Pangmo plačati po pet tisoč dolarjev za vsakega člana odprave. Zaradi tega sta doma ostala Luka Karničar in Dejan Ogrinec, ki sta bila v spomladi predvideni ekipi. Če odprava v Nepalu, čez katerega bodo odšli v Tibet, še ne bo imela potrebnega denarja, bo moral en član odprave ostati v Nepalu. Nekaj denarne pomoči je na tiskovni konferenci obljubil načelnik KOTG Tone Škarja, predvsem pri nakupu letalskih vozovnic.
Odpravo so denarno podprli Komisija za alpinizem pri PZS, PD in AO
Predstavitev Aconcague -potrditev naših dosežkov
Edicija planinskega informacijskega centra iz Sabadela predstavlja štiri slovenske vzpone
V Sabadeiu blizu Barcelone že vrsto let deluje Center za alpinistično dokumentacijo (v okviru Servei General d’Informacio de Munta-naya), s katerim redno sodelujemo, saj načrtno spremlja tudi vse pomembnejše dosežke, kijih naši alpinisti opravijo v tujih gorah. Da se to dobro obrestuje, dokazuje tudi njihova najnovejša vodniška edicija o najvišjem vrhu Amerike.
Že leta 1982, v prvem zvezku njihove vodniške serije, ki je bil prav tako posvečen Aconcagui, so natančno predstavili do tedaj našo edino prvenstveno smer, tedaj poimenovano še Jugoslovanska. V zadnjem zvezku pa so dodali še vse tri kasnejše prvenstvene vzpone naših v ostenju Aconcague. Štiri izmed vsega 19 doslej registriranih smeri oziroma variant v eni najpomembnejših alpinističnih pozornic Južne Amerike pa nesporno veliko pove! Več jih imajo le domači plezalci. So pa naše v povprečju težje, kar se posredno odraža tudi v skicah, ki so jih natisnili: izmed petih kar štiri predstavljajo dejanja naših.
Prvim je uspelo Primorcem. 1982 so Zlato Gantar, brata Pavel in Peter Podgornik ter Ivan Rejc kot prvi preplezali južno steno južnega vrha (6930 m). To smer, ki je še vedno najzahtevnejša v ostenju, pa so preimenovali iz Jugoslovanske v Slovensko — Ruta Eslovena. (Sicer pa je ta trend vse bolj opazen tudi drugje po svetu, kar — mislim — več kot le nakazuje dejstvo, da je uveljavljanje Slovenije na tem področju pred političnim; zasluge gredo seveda na račun slovesa, ki ga
Dobrodošel priročnik za klatenje po gorah
PD RTV Slovenija je založilo in izdalo privlačno publikacijo Vasja Kožuha in Iztoka Turka
LJUBLJANA — Vasja Kožuh in Iztok Turk sta avtorja privlačne, drobne publikacije pod naslovom PRIROČNIK ZA KLATENJE PO GORAH, ki ga je ob stoti obletnici slovenske planinske organizacije založilo in izdalo PD RTV Slovenija.
ob gorskih nesrečah.
Razumljivo je, da priročnik go-
»Napisala nisva nič takega, kar že ni bilo napisano,« sta v uvodnem razmišljanju o namenu knjižice skromno poudarila sestavljalca priročnika. »Poskušala pa sva slediti novim odkritjem na področju opreme, materialov in tehnike. Zbrala sva najpomembnejše stvari ter jih primerno oklestila. Začela sva z osnovami pjaninstva, končala pa tam, kjer se stakneta planinstvo oziroma gorništvo in alpinizem.«
In v resnici je na 70 straneh bro-šurice žepnega formata mogoče najti dolgo vrsto zanimivih podatkov in koristnih navodil, ki naj bi obiskovalcu našega sredogorja, pa tudi vrhov nad gozdno mejo olajšali priprave na turo, zagotavljali varno hojo in omogočali prijetna doživetja.
V trinajst poglavij sta pisca besedila pregledno strnila okvirne podatke o slovenskih pogorjih, o poteh in planinskih postojankah, o rastlinskem in živalskem svetu, vremenu in orientaciji, posebej skrbno pa sta opisala nevarnosti v gorah in spregovorila o ravnanju
vori tudi o tem, kako se moramo pripraviti na turo, kaj izbrati od potrebne opreme in vzeti s seboj za primerno prehrano, ne manjka pa tudi zgoščeno navodilo za postavitev morebitnega bivaka.
»Priročnik smo natisnili v lastni hiši, v tiskarni RTV Slovenija, kot brošuro za interno uporabo. Zato tudi ni v prosti prodaji, kajti namenili smo ga našim mladim članom,« je ob predstavljanju knjižice povedal Tone Jarc, predsednik društva.
»Seveda pa ga ob različnih priložnostih z veseljem poklanjamo tudi drugim ljubiteljem naših gora, saj tako vsebinsko kot oblikovno močno presega prvotno zasnovo.«
In končno, ne gre prezreti tudi vzgojnega pomena brošure, ki se kot nekakšna rdeča nit vleče skozi vse besedilo. Avtorja Vasja Kožuh in Iztok Turk sta namreč že nekje na prvih straneh zapisala misel: »Zavedati se moramo, da smo v gorah samo gostje .. .«
MOJMIR TOZON
naš alpinizem dosega v svetu pa tudi že dokaj dodelanega sistema posredovanju podatkov o dosežkih.)
Milan Romih in Danilo Tič sta 1986 preplezala samostojno varianto Argentinske, (ta je sedaj tudi opisana kot Ruta Eslovena), 1988, pa Milan Romih in Slave Svetičič še Sun Line ter Ruleto.
Vzpodbudno je tudi, da so naša imena pisana pravilno, s šumniki, s strešicami na pravih mestih, kar še vedno nismo dosegli celo pri nekaterih najpomembnejših revijah, čeprav imajo skoraj v vsaki številki vsaj kako zabeležko z našimi priimki.
Priloga edicije je grebenska karta Aconcague v merilu 1:50.000, ki pa je znana že iz 1987. Izšla je pri Ameriškem AC, nastala pa je s sodelovanjem Servei General dTnformacio de Muntanya (Carles Capellas in Josep Paytubi) in znanega poljskega kartografa Jerzyja Wale. Izrez te karte, (ves tisti del, kije pomemben za samo plezanje na Aconcaguo, s to razliko, da ima vrisane še vse smeri) pa je tudi v brošuri.
FRANCI SAVENC
čina. M Banka PS Mercator. Sestavljeno PTT podjetje Lj.. Aerodrom Br-nik. DO Elcktro TOZD Servisi, proračun občine Kranj. SCP Koper. IBN-JT Lj.. Invcstbiro Kp., TAB Preddvor. Športna zveza Tržič. A banka Lj.. Kuki Lj.. Slovenska cestna podjetja Lj.. ŠOU Lj.. Mccji-trade Lj.. LB-Gorcnjska banka Kr.. Iskra Agcncy itd.. (Kompas MTS Ljubelj). Menina Mengeš. Zavarovalnica Slovcnica Lj.. Prevent Slovenj Gradec. Lesnina inženiring Lj.; materialno so pomagali Elan Begunje. Planika Kr., (Živila Kr.). (Lotos Kr.). Sonček Lj.. Silvrctta in Montana Tržič, Teol Lj.. Radikovič Kr.. Lufthansa Čargo, Intereuropa Brnik. MK tiskarna Lj.. (Lekarna Tržič). SRC Computers, Didakta Radovljica, Salus Lj.. Emba Mercator Lj.. Lek Lj., Zmaj baterije Lj.. Loka Sk. Loka. Mediatradc Lj., SVS Šport Trzin. Trio Tržič. ABC Pomurka tovarna mlečnega prahu. Vigros, Slovenec Lj.. Gorenjska mlekarna Kr.. Kraš Kobarid. (Mesarstvo Sodnik).	.	_	,
ALEŠ BJELČEVIČ
• Garfield v Brani
Sebastjan Scmrajc m Simon Slejko sta 21 avgusta plezala v zahodni steni Brane (nad KotliŠko grapo), in sicer v vpadnici velikega stebra na robu stene, v katerem poteka smer Snoopy. Po tej smeri sta tudi vstopila m ji sledila vse do vršnega stebra. Pod njim sta prečila sto metrov v desno, potem pa zavila v ploščnato grap«* »Tu sc je pravo plezanje šele začelo.«
Spodnji del smeri jc vis<jk približno 400 m. varovala sta sc v sedmih raztežajih, ocena iz vodniška »Kamniška Bistrica I vzhodni del« pa sc jima vsaj za prva dva raztežaja — zdi nekoliko prenizka
»Brez pretiravanja hi nekatera mesta lahko ocenili s V. eno mesto morda celo VI.« V spodnjem delu smeri sta našla tudi en klin
V zgodnjem delu. v stebru, sta sledila naravnim prehodom 50 m desno od desnega raza stebra; po nizu zajed, ki jih povezujejo police. »Skala je odlična, smer pa sc konča s slikovitim dimnikom, ki jc prav na vrhu stebra, kakih 50 m desno od izstopa Snoopyja. V spodnjem delu stebra sva našla klin s vrvno zanko, kakor da bi bil uporabljen za spust, v zgornjem pa ni bilo nobenih sledov več, zato meniva da sva tam izplezala prva. In v tem primeru naj sc smer imenuje Garfield. Ocenila sva jo VI-F/V-VI, 600 m, lOh. Sicer pa sva v steni pustila dva klina, ponavljalcem pa priporočava še kakih pet jeseničanov in nekaj srednje velikih metuljev«, sta povedala. (F. S.)
Peter Ficko: Kamniške in Savinjske Alpe
130. publikacija Planinske zveze Slovenije (304 strani) - Prvič objavljene perorisbe koč
Te dni je izšel kut 130. publikacija Planinske /.veze Slovenije vodnik po »Kamniških in Savinjskih Alpah«. Rokopis za četrto popravljeno in nekoliko skrajšano izdajo je avtor Peter l ieko pripravil tako, da je knjiga po manjših korekturah lahko izšla v kratkem času, potem ko je bila prižgana tudi za ta vodnik zelene luč.
Vodnik tega gorstva, ki je v Sloveniji predvsem zaradi bližine glavnega mesta Ljubljane
najbolj obiskano, je v tej četrti izdaji doživel nekaj sprememb.
Izpuščeni so opisi predgorja, ker se leti vse bolj pogosto pojavljajo v drugih turističnih vodnikih.
Tako so pri izhodiščnih krajih izpuščeni opisi gospodarskih, zgodovinskih in kulturnih značilnosti ter turističnih zmogljivosti teh krajev. V primerjavi s prejšnjo izdajo v tej tudi ni podrobnih opisov gozdnih cest, ker jih lahko najdemo v novejših planinskih zemljevidih, ni opisov lokalnih vezanih poti in natančnejših
@ Nova umetna stena v Pivki
V Pivki te dni končujejo z deli na novi umetni steni, ki bo verjetno najvišja pri nas, saj bo visoka petnajst metrov in široka osem. Bo drugačna kot večina naših sten, saj bo površina reliefna. Površina bo iz kremenčevega peska. Zaradi višine je na odprtem prostoru, pokrita pa je s streho.
Vodja projekta je Pavel Tanko, ki je priskrbel dokumente, sponzorje in izvajalce. Z deii so začeli letos maja in obenem že naredili osnutek za promocijsko mednarodno tekmo, obenem pa so se dogovorili tudi za državno prvenstvo. Najprej sta bili tekmovanji predvideni med 3. in 5. septembrom, pa se je delo na steni in organizacija zavlekla zaradi nesreče Pavla Tanka. Obe tekmovanji bosta v soboto 25. in nedeljo 26. t. m. Prvi dan popoldne bo predstavitvena tekma: začel se bo z manjšim avio mitingom in padalci ter lokostrelci, bo pa tudi predstavitev plezanja za otroke. Na mednarodni tekmi, ki se bo imenovala Mobitel '93, bodo precej številčno zastopani Italijani (Luisa Iovane, Severino Scassa, Luca Zardini itd.), verjetno bodo prišli tudi avstrijski in nemški plezalci. Tekma za državno prvenstvo bo naslednji dan v nedeljo.
Po predstavitvi in tekmi bo stena odprta tako za ekipne kot za individualne treninge. Pavel Tanko upa, da bo nova stena nova za razvoj športnega plezanja v Pivki in ustanovitev plezalnega kluba.
ALEŠ BJELČEVIČ
podatkov za planinske postojan-
ke, ker je to podrobno popisano
v posebnih vodnikih veznih poti te Dobnikovem »Vodniku po slovenskih planinskih postojankah.«
Avtor pa je kot dober poznavalec tega gorstva vnesel vse spremembe in dopolnila, ki jih je ob pomoči dolgoletnih planinskih sodelavcev Tomaža Banovca, Boža Jordana, Janeza Mavriča. Francija Savenca, Antona Tomšeta in Mirka Žolnarja zbral od izida tretje izdaje pred desetimi leti. Četrta izdaja je prav tako kot prejšnja popestrena z nekaterimi starimi in novimi fotografijami ter utrinki znanih Slovencev, in sicer A. Brvarja, A. Cevcu, M. Koširja, L. Kuharja — Prežihovega Voranca P. Kunaverja, M. Potočnika in T. Škarje. Kot novost pa so tudi v teni vodniku prvič objavljene priljubljene perorisbe vseh omenjenih planinskih koč, narisal jih je T. Rojc. Na koncu knjige je še pregledna grebenska karta tega gorstva z vrisanimi stranmi v »Atlasu Slovenije«. Plastični ovitek pa bo omogočil večletno uporabo vodnika tudi v slabem vremenu.
Pregovor »Knjigi na pot« je napisai znani slovenski planinski delavec Gregor Klančnik. Avtor je knjigo posvetil tudi 100. obletnici izida prvega slovenskega planinskega vodnika »Vodnika za Savinske planine in najbližjo okolico«, delo avtorjev Frana Kocbeka in Miha Kosa iz leta 1894. CIRIL VELKOVRH
RAZGLEDI
Vzponi zagrebških plezalcev
Preplezali so Moderne čase v Marmoladi, na pogled Črnega barona v Planji in več dolgih športnih smeri v dolomitskih stenah in pri nas
tečaj v okolici Grossglocknerja. Udeležilo se ga je približno dvajset tečajnikov. V Vratih pa so imeli tudi tabor.
V začetku avgusta ste Dalibor Matkovič in Berislav Mohos (oba AO Željezničar) v južni steni Marmolade ponovila znano smer L. Iovane in H. Mariacherja iz leta 1982 Tempi moderni (VII + ) in Gognovo (Vil-). Matkovič pa je v navezi z Vesno Klunac v Ojstrici preplezal Zmaja (VII-), Ogrin-Omerzovo pa sta preplezala Neven Petrovič in Evelyn Kraintz.
Boris Čujič (Velebit) je z Erikom Švabom (SPD Trst) 19. avgusta v južni steni Planje na pogled ponovil Svetičičevega Črnega barona (VIII). Plezala sta pet ur. Po dostopnih podatkih je to verjetno prvi vzpon na pogled.
Čujič pravi, da je smer odlična in dobro opremljena. Informacije v Alpinističnih razgledih, da je v smer treba vzeti kladivo, pa dopolnjuje s svojim mnenjem, da kladivo ni nujno; v celi smeri sta za vmesno varovanje enkrat samkrat zataknila frenda št. 3. na vsakem varovališču pa je vsaj en svedrovec. Obenem predlaga za prvi in drugi raztežaj oceno 7a (VIII). Abzajli po Bodeči ne-ži so dobri, prijetnejše pa bi bilo, če bi bili na svedrovcih. Poleg tega pa se mu zdi boljše spati pod samo steno, kot pa na pol poti.
Pred tema pa sta plezala že v Dolomitih. V Tofani di Rozes sta prosto preplezala Constanti-ni-Apolonio (VII + ). V Cinque
Torri sta ponovila dve daljši športni smeri: Columbus (7b. štirje raztežaji), Čujič na pogled, in Faruch (7b, trije raztežaji). Bila sta tudi v skupini Brenta v bližini koče Agostini. kjer je v stenah Cime Susat in Le Toše pet daljših smeri (do 270 m) opremljenih s svedrovci in s težavami do 7c+/8a. Informacije o teh smereh ima Erik Švab. Tu sta plezala smer Numero Magico (7a, štirje raztežaji).
Poleg tega je Boris Čujič z Daliborom Vlatkovičem v Za-vršnici preplezal Valček (VIII-. pet raztežajev), v redkeje obiskani Blažičevi skali nad Dovjem Direktno (Vlil, trije raztežaji), v Radovni Bermudski trikotnik (IX-), v Ospu Manano (IX), v Libojah Dream Team (7c+) in v Gortini v steni Crepe d'Oucera (?) na pogled smer Le-mon vodka (VIII+/IX-).
Po štiriletnem premoru je hrvaška komisija za alpinizem organizirala sedemdnevni ledeniški
In še informacije o majhnem plezališču v Trenti. Gre za dva velika balvana, ki sta nastala po odlomku. Opremili so jih verjetno Italijani. Sta tri kilometre in pol od vasi Trenta proti Bovcu na levi strani ceste. Manjši, levi balvan ima z leve proti desni te smeri: Tire e tas (5c), Spittana (6a), Emorroidi (6a + ), (Erik? — 6a + ), Nili Prrt (6b + ), Union (6a + ); v desnem, višjem pa so Soča Express (6b), Antiche sere (6c/6c+), llaca nel Sole ((7a), Slivovka (6b), For pigs (6a) in Tajuta (6b). v majhnem balvanu na desni pa še Propedeutico (6a). Smeri sta ocenila Erik Švab in Boris Čujič.
Pa še to: vsi, ki jih zanimajo plezalke 5.10 Anasaz Velcro (trenutno največji hit), lahko pri Borisu Čujiču (Veslačka 4, 41000 Zagreb, tel. (041) 511-344) dobijo informacije o cenah ipd., saj je sedaj zastopnik te firme za ta del Evrope.
ALEŠ BJELČEVIČ
		
16. stran ★ DELO	=	■	- "T- ' ■ SFOKtL ^	Ponedeljek, 13. septembra 1993
Atletska kraljica še vedno rada brca žogo
Svetovna prvakinja na 800 m Maria de Lurdes Mutola je športno pot začela kot nogometašica v Maputu — Za atletiko jo je razvnel domači pesnik
MAPUTO - V mozamhiškem mestu Maputo je pred šestimi pomladmi 15-lctna Maria dc Lurdes Mutola »zatajila« svoj spol, in
kot pravi pobalin brcala žogo v enem izmed nogometnih klubov.
Čeprav je v mestni ligi s soigralci osvojila prvo mesto, je široke nasmehe kmalu zamenjal jok - drugouvrščena enajsterica je namreč v vrstah boljših nasprotnikov odkrila deklico. »To ni pošteno,« so se pritožili: »Poleg tega pa je dosegla celo zmagovalni zadetek.«
pa je s hitrimi nogami vzbudila
Nadarjena mladenka jc ravno
obupavala nad komaj začeto, pa
žc s kamenjem zasuto športno
potjo, ko jc največje skale odvalil Jose Craveirinha. mozambiški France Prešeren in vnet ljubitelj športa. Mario jc navdušil za atletiko. kraljico športov, v katere naročju si zlate, srebrne in bronaste solze sreče brez moške nevoščljivosti okrog vratov obešajo tudi ženske.
Lurdes. kot jo kličejo doma (v tujini jo bolj znana kot Marija Mutola), si je po nekaj mesecih tekanja pod pesnikovim nadzorom na Afriškem prvenstvu priborila srebrno kolajno v teku na 800 m. Na olimpijskih igrah v Seulu sc sicer ni prebila v družbo najboljših, kljub temu
pozornost poznavalcev.
Naslednje leto jc Lurdes ob
pomoči Cravcirinhc in olimpijskega komiteja, ki pomaga atletom tretjega sveta, zapustila od vihre državljanske vojne pusto-šeno državo, in sc v Združenih državah Amerike posvetila šolanju in vadbi. Po predavanjih v springficldski srednji šoli (zvezna država Oregon), sc je vsak dan posvečala teku na 800 in na 1.500 m. Leta 1990 si je v obeh disciplinah pritekla naslova nnjhitrejšc Afričanke, leto dni kasneje se je v teku na 800 m na temni koži zalesketalo zlato Afriških iger. kot 18-letnica pa sc je Lurdes veselila šc nastopa na svetovnem prvenstvu
ZMA GOSLA VJE - Maria de Lurdes Mutola po zmagi na svetovnem atletskem prvenstvu v Stuttgartu
v Tokiu, kjer jc zasedla sicer nehvaležno — četrto mesto. Med mladinkami jc s časom 1:57,63
osemsto metrov pretekla najhi-
treje na svetu, izboljšala pa je
tudi rekord afriške celine.
Prizorišče olimpijskih iger v Barceloni je Lurdes zapustila brez kolajn — v teku na 800 m je
v cilj pritekla peta, na 1.500
m dolgi progi pa jo je prehitelo osem tekmovalk. Obliž je na rano prilepil svetovni pokal v Havani. kjer je Mozambičanka zmagala v krajši disciplini. Nekaj mesecev kasneje so v njeni domovini. eni izmed najrevnejših afriških držav, sprte strani podpisale mirovni sporazum in tako končale 17 let trajajočo državljansko vojno.
Letos se je Lurdes okitila z dvema naslovoma svetovne prvakinje, z najhitrejšimi teki na štirih mitingih — v Oslu, Ziiric-hu. Berlinu in Bruslju, pa si je z enako uspešnimi Johnsonom
(v teku na 400 m). Morcelijcm
(1.500 m). Hattestadovo (v metu kopja) in OSullivanovo (3.000 m) razdelila dvajset zlatih palic, vrednih 260.000 dolarjev. Štiri
kilograme žlahtne kovine, ki je
nekoč burila duhove alkimistov,
danes pa prazni denarnice vzor-
nih soprogov, bo Mutola lahko
odpeljala v prtljažniku novega
Mercedesa, prisluženega na SP v Stuttgartu.
Ko so jo novinarji vprašali, na kaj je v Nemčiji osredotočila male sive celice, medtem ko se je približevala ciljni črti — na mercedesa, kolajno ali družino v Maputu - je Lurdes odgovorila: »Na zmago pač.«
In nogomet? »V ZDA pogosto obiščem nogometne šole in mladim nadebudnežem pokažem svoje najboljše strele,«odgovarja danes nesojena golgeterka. (D. M.)
© Za Manchester 1.200 športnikov
LONDON - Več kot 1200 nekdanjih in sedanjih britanskih udeležencev olimpijskih iger je podpisalo listino, s katero izražajo podporo Manchestru pri kandidaturi za OI leta 2000. Med podpisniki so tudi svetovni prvaki z atletskega SP v Stuttgartu, Linford Christie, Colin Jackson in Sally Gunnell.
*	f T
SREČA MU NI BILA NAKLONJENA - Z zlomom krmila so se končale sanje Dušana Puha. da bi lahko drugič zapored zmagal na Gardskem jezeru.
Na Gardskem jezeru D. Puh zlomil krmilo
Slovenski krmar italijanskega regatnega bolida je na sloviti regati »Sto milj« obtičal sredi polja — Startalo 336 jadrnic iz 13 držav
BOGLICAO NA GARDI - V soboto je bilo v Boglicau, mičnem turističnem jadralskem gnezdu na zahodni obali Gardskega jezera živahno kot vsako leto, ko je na programu najslovitejša jezerska
regata na svetu. Tradicionalnih »Sto milj jezera Garda« na kateri so
vsako leto v ospredju jadrnice razreda Libera, najhitrejši jadralski
enotrupci.
Boglicao sc je prebudil že ob peti uri zjutraj, ko sc jc sredi mestnega jedra pričel vrvež dvanajstih regatnih bolidov. Slovencev jc bilo tudi med navijači kar
nekaj, prav vsi pa smo pričako-
vali, da Pirančan Dušan Puh
z italijansko jadrnico ITA 93 ponovi lanski uspeh, ko je dobil 42. povrsti regato »Sto milj«, nekaj avgustovskih zaporednih uspehov na največjem italijanskem jezeru pa je Puhov optimizem še dodatno utrjevalo.
Tudi v italijanskih jadralskih krogih v Bogliacu smo nekaj ur
pred Startom »otipali« podobno razpoloženje, sam Dušan Puh pa
tudi ni skrival dobre volje in svojih pričakovanj. Dimorc di Garda. novi gardski regatnik je v veter sicer hitrejši od jadrnice, s katero sem zmagal lani. v krmo pa smo mi bistveno hitrejši
in gremo na zmago, je izjavil Puh v tem. ko so mu z dvigalom spuščali v vodo monstruozni regatnik. ITA 93 je dolga dobrih 13 metrov, široka največ 6,35 metra, ima 16 metrov visok jambor in ogromne jadrne površine. Regata je dolga (Bogliaco-Tor-
Po zmagi na Kitajskem, mika Strela še rekord
Martin Strel prvi na plavalnem maratonu po
Rumeni reki — V načrtu od Ravenne do Portoroža
LJUBLJANA — »Martin Strel — nacionalni heroj Kitajske« in »Veliki mož iz male države«, sta le dva od številnih naslovov iz kitajskih časopisov po Strelovi zmagi na plavalnem maratonu po reki Jang-ce. Ze od leta 1956 poteka na reki Jang-ce tradicionalni plavalni festival, letos prvič tudi z mednarodno udeležbo.
Nastopajočih je bilo res veli ko, saj se je na maratonu pomerilo okoli 10.000 plavalcev iz vsega sveta, zmaga pa je pripadla v svetu anonimnemu 40 - letnemu športnemu zanesenjaku iz Trebnjega.
Sprva naj bi bila proga dolga 60 km, nato sojo skrajšali na 28. na koncu pa so maratonci zaradi narasle reke in močnega toka plavali le 7.2 km počez. Tako kratka proga Strelu sicer ni odgovarjala, radi močnejšega tempa se mu je tako srčni utrip dvignil celo na 170 udarcev na minuto. namesto zraka pa je večkrat pogoltnil tudi umazano vodo Rumene reke. Pa vendar je s časom 49 minut zmagal pred Rusom Maskovskim in Fernande-zom iz Macaue in ponesel ime Slovenije v svet.
Strela je za plavanje navdušil znani hrvaški maratonec Veljko Rogošič. Dolga leta je nastopal
Popravilo na hotelski postelji
Viki Jeromel, opremljevalec in pokrovitelj naše reprezentance, je moral pred SP v Franciji svoje samostrele prirediti strogim zahtevam — Pomoč Winzelerja — Nabijanje s kladivi pri Renaultu
LJUBLJANA — Na letošnjem SP s samostrelom je Slovenija sodelovala z 9-čIanskim zastopstvom. Najbolje se je odrezal Rajmond Debevec, ki je na 10 m osvojil zlato kolajno. V zelo hudi konkurenci sta bili uspešni tudi moška reprezentanca s petim mestom in ženska z osmim na 10 m. Nase je opozorila tudi Renata Oražem, ki je bila dvanajsta v posamični konkurenci. Uvrstitve slovenskih reprezentantov so še toliko pomembnejše, saj so na SP nastopili prvič, razen Debevca pa so vsi streljali s samostreli domače izdelave.
Samostrelstvo. ki ima korenine v Švici, je v svetu, zlasti pa na evropskem zahodu, v Severni Ameriki in .Aziji zelo popularno in razvito. S samostreli zvečine švicarskega proizvajalca VVinzelerja tekmujejo pravzaprav vsi najboljši strelci. Francoz Badiu in Nemec Riderer. srebrni in bronasti z OI v Barceloni z zračno puško, sta na samostrelskem SP zasedla na 10 m zasedla drugo oziroma četrto mesto, nekdanji svetovni strelski prvak z zračno puško Čeh Kurka je zmagal na 30 m pred uveljavljenim strelskim asom Nemcem Bic-hlerjem . . .
Naši tekmovalci so na SP nastopili s samostreli domače firme Vi-lok. ki jih je izdelal Viki Jeromel. sponzor naše »odprave« na SP. Ta 40-letni Velenjčan živi in deluje v Komendi ter v Prezidu. kraju na koncu Loške doline, približno 500 m na Hrvaškem. Kot uveljavljeni
proizvajalec lokov, po poklicu sicer gostinski tehnik, se je pred štirimi leti lotil še izdelovanja samostrelov. Dve leti je potreboval za prave, vrhunske samostrele, s katerimi so se naši tekmovalci pojavili na SP v Franciji.
»Lokostrelstvo in samostrelstvo mi je priraslo k srcu. Od skomnih začetkov pred 12 leti. ko sem se ukvarjal zgolj z loki. mi je uspelo pravzaprav v kratkem času izdelati tudi vrhunske samostrele, s katerimi opremljam tudi slovensko in hrvaško TO. za samostrele pa se zanimajo tudi Madžari. Sprva sem sodelovanje ponudil lokostrelcem, ki pa zame niso pokazali pravega navdušenja, saj so na tihem pričakovali sponzorsko ponudbo kakega »ameriškega strica«. Ko pa sem Rajmonda Debevca in druge naše najboljše strelec s puško povabil k sodelovanju, so bili navdušeni. Skrbno sem se lotil izdelovanja sa-
mostrelov in skupaj nam je uspelo,« pravi simpatični in skromni Viki Jeromel, ki pa je moral ob prihodu na prizorišče SP moral pogoltniti grenak zalogaj. Pri pregledu samostrelov slovenskih tekmovalcev so strogi švicarski sodniki ugotovili, da so samostreli za 12 dag pretežki, tetive pa predolge za 4 cm.
»Bil sem obupan. Na drugih tekmovanjih nihče ni imel pripomb. V Franciji pa se je zataknilo. Sprva sem hotel z reprezentanti zapustiti SP, saj nisem imel ustreznega orodja za prilagoditev samostrelov zahtevam SP. Na pomoč pa mi je priskočilo švicarsko podjetje Winzeler, največji izdelovalec samostrelov na svetu. Lastnika, oče in sin, sta mi posodila orodje in priskrbela material. Z deli samostrelov sem se podal v veliko Renaultovo mehanično delavnico za popravilo avtomobilov. Francozom sem skušal pojasniti, za kaj gre, a me niso razumeli. Francosko žal ne govorim, v delavnici pa ni bilo človeka, ki bi znal kak drug jezik. Le prijazno so se mi nasmihali. Stopil sem k delovni mizi in se lotil popravila. Francoski mehaniki so me obkrožili, z zanimanjem gledali, kaj počenjam, toda niti sanjalo se jim ni, kaj bo nastalo ob mojem
Smučarji na igrišču za golf, Cerkovniku čestitke
BLED - Robi Dežman, član blejskega golf kluba, je dobil mednarodni turnir TyroIia 93, ki so se ga udeležili mnogi znani športniki, predvsem smučarji, ki jih avstrijski proizvajalec opremlja. Zastopnik za Slovenijo Boris Strel, smučar Jurc Košir, naš nekdanji reprezentant Blaž Jakopič, uspešni poslovnež Bojan Križaj, nekdanji avstrijski smučar Hansi Hintersccr (na sliki z leve) so si skupaj s Tonetom Vogrincem in lastnikoma Tyrolic ogledali igrišče. Dež, ki jo v soboto neusmiljeno pral Bled in okolico, pa jc teren tako razmočil, da možnosti za igro ni bilo. Kljub temu pa so sc nekateri najbolj navdušeni (Tomaž Čižman, Blaž. Jakopič in Miran Gašperšič) odigrali partijo in pokazali solidno znanje. V središču pozornosti pa je bil šef slovenskih smučarskih reprezentanc Tomaž Cerkovnik, ki jc pred dnevi postal oče malemu Timu. (Foto: Marjan Zaplatil)
nabijanju po železju s težkimi kladivi. Ko sem delo opravil, sem izdavil le: »Merci beaucoup« in vesel
VELIKI NAČRTI - Viki Jeromel
zapustil delavnico. No, končno delo sem opravil kar na hotelski mizi in postelji. Samostrele sem uspešno pripravil za SP, kar je pomenilo pravzaprav že prvo zmago,« z nasmehom pripoveduje pokrovitelj naših samostrelcev.
Morda so prav zaradi tegob naši samostrelci kar čez noč postali zelo zanimivi za druge tekmovalce in proizvajalce samostrelov. Do konca SP so našo reprezentanco nenehno obkrožali, slovensko zastopstvo pa je to dobro izkoristilo, navezalo je nova prijateljstva in znanstva ter se tudi po tej, netekmoval-ni plati uveljavilo v svetovnem samostrelskem športu.
V kratkem naj bi se Svetovna samostrelska federacija pridružila strelski (UIT). Tudi vrata na olimpijske igre se samostrelcem odpirajo: samostrelsko tekmovanje na 10 m naj bi že v kratkem iz olimpijskega sporeda spodrinilo streljanje z MK puško 60 leže.
»Uvrstitev samostrelstva med olimpijske športe pomeni za naše tekmovalce in zame nov izziv. Se bolj prizadevno se bomo lotili novih načrtov. Na SP prihodnje leto v Izraelu bomo nastopili še z mladinci in bržčas še ekipo na 30 m. Številčnejši bomo še uspešnejši. Ni mi žal denarja, saj v sodobnem svetu ne more uspeti nobenemu proizvajalcu orožja, če se ne more pohvaliti z izvrstnimi rezultati »svojih« tekmovalcev na velikih mednarodnih prireditvah. Dobri rezultati so najboljša reklama tudi zame« zatrjuje Viki Jeromel, oče 17-letnega hčerke in 4-Ietnega sina, za katera ni skrivnosti v lokostrelstvu in samostrelstvu.
BOJAN KAVČIČ
na tekmah svetovnega pokala, potem pa prekinil s plavanjem za več kot deset let. Stava med prijatelji, da bo, ko bo Slovenija priznana, preplaval Krko od izvira do izliva, pa ga je zopet povrnila v svet plavanja.
Ne samo, da je preplaval Krko, kos je bil tudi Kolpi, za naslednja leta pa načrtuje še ambi-cijoznejše podvige. Med najbolj smelimi bo poskus, da izboljša svetovni rekord v maratonskem plavanju, ki znaša 150 preplavanih km v 50 urah. Sprva je nameraval preplavati kanal od Kube do Floride, kar doslej ni uspelo še nikomur, a se je zaradi politične usmeritve, da Slovenija bolj kot promocijo v ZDA. potrebuje afirmacijo v Evropi, odločil za progo med italijansko Ravenno in Portorožem.
Projekt je že izdelan, določena je tudi spremljevalna ekipa, katere vodja bo njegov dolgoletni prijatelj Veljko Rogošič, težave so le še z denarjem, saj naj bi vse skupaj stalo okoli 100.000 DEM. Podvig naj bi izpeljal zadnji teden junija prihodnje leto. V spremstvu dveh jadrnic in čolnov naj bi štartal v Ravenni in potem v 50 urah preplaval okoli 153 km dolgo progo do Portoroža.
Strel se za ta projekt pripravlja že več kot dve leti in trenira dvakrat dnevno. Na jutranjo vadbo v bazenu se vozi vsak dan več kot 30 km daleč, popoldne pa teče in opravlja gimnastične vaje, saj sam pravi, da je za vrhunske rezultate ukvarjanje s samo enim športom premalo. Letno tako preplava preko 1800 km, ob treningih pa vse preveč energije porabi tudi za organizacijo tekmovanj in iskanje sponzorjev, saj še vedno nima mene-žerja. Tudi Športna zveza Slovenije, denimo, za Strelov maraton na Kitajskem ni pokazala nobenega pravega interesa. Pa pri tem v igri ni le denar, ki ga v športu pri nas povsod primanjkuje. Tu so tudi drobne stvari, kot so športna oblačila z državnimi obeležji, ki si jih je moral Strel za to priložnost recimo sposoditi pri plavalcu Juretu Bučarju.
Kako je Sloveniji promocija potrebna, pa pove tudi to, da so kitajski organizatorji pred tekmovanjem Strela prosili, naj s seboj prinese tudi dve slovenski zastavi, saj jih na Kitajskem niso mogli najti.
BOŠTJAN KOCMUR
Ne bojijo se izgube
Prireditelji 47. moštvenega SP v motokrosu pričakujejo rekordnih 47 držav - Tudi naše, Kraglja, Sitarja in Jelovška - Veselica za 10.000 obiskovalcev
50 gasilcev in redarjev in članov izvršnega komiteja.
SCHVVANENSTAT - Idilično središče ene izmed najmanjših občin
v Zgornji Avstriji (2.56 kv. km, 4.000 prebivalcev), na pragu Alp, ima v grbu laboda, ki je mestecu dal tudi ime. Ce bi mestni grb izbirali danes, bi davno idilo spodrinila podoba sodobnega časa: motokrosist. Schvranenstadt, včeraj kraj 47. svetovnega prvenstva ekip, najstarejšega mednarodnega prvenstva v motokrosu sploh (od 1947), tokrat med 29. udeleženimi državami (kar je svetovni rekord) spet tudi Slovenija v postavi Sašo Kragelj (125 ccm), Jani Sitar (250 ccm) in Zdravko Jelovšek (500 ccm), je eno izmed svetovnih žarišč motokrosa.
Naši fantje, imenitno oblečeni enotno na pobudo AMD Sitar (Lj), so se čudili na vsakem koraku. V Schvvanenstadtu je bilo doslej kar 12 prireditev za svetovno prvenstvo v motokrosu
(od 1977), do 1988 pa so tod
priredili 20 cestno-hitrostnih motociklističnih dirk, 20 pa je bilo še mednarodnih in nacionalnih motokrosov. 1974 in 1975 je mestece narastlo za petkrat v enem samem dnevu: hitrostne vožnje si je prišlo ogledat po 20.000 gledalcev, 1985 je kros za svetovno prvenstvo v 250 ccm z avstrijskim svetovnim prvakom Hein-zem Kinigardinarjem videlo 15.000 obiskovalcev.
»10.000 gledalcev s plačanimi vstopnicami (po 230 šilingov) potrebujemo tokrat, da v proračunu — tri milijone šilingov — ne bi naredili izgube,« je še pred tekmovanjem, v katerem so doslej največkrat zmagali Angleži — petnajstkrat, Američani pa so zapored od leta 1981 (dvanajstkrat) svetovni prvaki (Belgija
MARTIN STREL - Bo padel tudi svetovni rekord?
• Pomanjkljivo znanje nadoknadile z borbenostjo
devetkrat. Švedska sedemkrat, SZ dvakrat ČSFR enkrat), povedal sekretar dirke Helmut Ubleis, včeraj pa si je seveda zadovoljen mel roke. Tudi iz Slovenije ni manjkalo navijačev našega moštva.
Vse namreč nekaj stane, denimo ureditev veselične dvorane za 1.000 obiskovalcev ali pa 12 stranišč in prh ali 13 telefonov in 6 faksov, s pomočjo katerih so tudi akreditirani slovenski poročevalci poročali s prireditve na 1850 m dolgi progi, široki najmanj 6 m. To je bilo treba zavarovati s 4.000 m plota, 4000 m vrvi, 2500 koli. . . Državne in druge zastave so plapolale na 40 drogovih.
Čeprav šteje MSV Schvvanen-stadt samo 250 članov, se je v organizacijo vpreglo, kakor pri nas v Orehovi vasi ali Tržiču, približno 400 oseb. Med njimi jih je bilo 70 ob progi, 12 v tiskovnem in informacijskem središču, 50 je bilo zdravnikov in reševalcev, 40 v sekretariatu z vodstvom direk, vstopnino je pobiralo 150 inkasantov, ki so skrbeli mimogrede tudi za to, da na parkiriščih ni bilo nereda, k njim pa bi bilo treba prišteti že
© Seleševa v Monzi
MONZA - Monika Seleš se je odzvala povabilu voznika formule 1 Brazilca Ayrtona Senne in si dan pred dirko za Veliko nagrado Italije ogledala uradni trening dirkačev. Po ogledu teniškega • turnirja US Open je bil to drugi obisk Seleševe v javnosti.
© Match race tudi v Kopru
KOPER — Koprski jadralci bodo tudi letos (od 21. do 24. oktobra) pripravili mednarodno prvenstvo Slovenije v match raceu za pokal Kopra. Med desetimi udeleženci bodo tri slovenske posadke. povabila pa so poslali trem našim najboljšim krmarjem — Mitji Kosmini, Ivanu Štravsu in Dušanu Puhu. Tekmovanje bo na jadrnicah »J — 24«.
»Z dirkami in spremljajočimi
aktivnostmi mladim smiselno oblikujemo prosti čas s sredstvi današnjega časa in jih odvračamo od napačnih poti, ki peljejo prenekaterikrat v kravale in uživanje mamil,« je na drugačen namen športnih veledogodkov, ki jih velikokrat prezremo, opozoril dvorni svetnik, univerzitetni prof. dr. Alfred Staffen, predsednik vrhovne državne športne komisije za motorni šport (OSK). Organizatorji pa zato tudi niso naleteli na gluha ušesa, ko so prosili darovalce za pokale, s katerimi so nagradili čisto športne dosežke na prireditvi. Prvi na tem seznamu je avstrijski zunanji minister dr. Alois Mock, svoje mošnje pa so odprla tudi druga ministrstva, državni sekretarji, deželni glavarji, svetniki, župani, občine, banke, časopisi, podjetja gostilne, frizerski saloni in posamezniki.
In seveda: tudi ko je utihnila jeklena pesem motorjev, v Schvvanenstadtu, nikomur ni bilo dolgčas: glasba in show, ognjemeti, koncerti in zabava z ansamblom Coppa-Cabana, light-show z baloni, napadalski skoki in še marsikaj je olepšalo srebrni jubilej v Schwanenstadtu.
HENRIK UBELEIS
bole-Bogliaco-San Vigilio Dcscnznno— Bogllaco) Teoretično najmanj 60. na vodi pa potem v resnici tudi lahko sto milj. Odvisno od vetra, ki na dan regate piha. S severa na Gardi
kraljuje »Pcler«, z juga pa »Ora«. Pihal je »Pcler« in to skraja 10 potem pa vmes tudi s 15 do 18 metri na sekundo (1
m/s je 3,6 km/h).
Na Startu jc bilo 336 jadrnic iz 13 držav v trinajstih tekmovalnih razredih. Seveda je sto in več tisoč gledalcev na jezerskih obalah s posebno pozornostjo spremljalo dvanajsterico jadrnic Libera A. Puh je šel z ITA 93 čez štartno linijo kot tretji, do Torbol na severu jezera Garda v veter izgubil tri mesta, potem pa na »dolgi« stranici z vetrom v krmo (krma je Puhovo najmočnejše orožje), ki je vodila do Bogliaca, do boje na vzhodni obali jezera pri San Vigliu in do Desenzana v zahodnem dnu jezera. je pričel Puh s 16-člansko posadko loviti vodečo Dirnore di Garda, na kateri jc bil za krmilom Italijan Giofgio Zuccoli. Puh je Dimorc di Garda letos že nekajkrat potolkel in to prav po
zaslugi odličnega jadranja na
stranicah z vetrom v krmo. Vse
jc kazalo, da bomo to videli tudi
na 43. regati »Sto milj jezera
Garda«. A se ni oziroma sc je
nekje pri Bogliacu vdal material.
Jadrnice razreda Libera A namreč veljajo za sila čudežna plovila. Uporabljeni materiali sodijo že v »bodočo« generacijo, vse na njej je navito do popolnosti. Nekako na sredini celotne regatne poti se je na jadrnici ITA 93 zlomilo krmilo in Puhovih sanj, da na Gardi zmaga drugo leto zapored, je bilo konec. Jadrnica je nemočno »obtičala« sredi jezera in lahko le gledala, kako se drugi vozijo mimo. Tudi druga jadrnica iz »istega hleva« — ITA 92 ni imela sreče. Kmalu po tretji boji je ostala brez križa na jamboru in morala odnehati. Potem ko so okvare oklestile najhitrejši razred — zmagala je Dirno-re di Garda (Italija, krmar Zuc-coli) pred ameriško jadrnico Ple-asure (krmar Luca Santela), tretja pa italijanska Ecoproject-Polimetal. Puh potem na kopnem seveda ni skrival slabe volje: »Spremljali smo vodečo jadrnico Dirnore di Venezia in jo lovili, potem pa je šlo krmilo. Ne kaže obupovati, čez nepoln mesec se kot letošnji zmagovalci Free World Cup z njimi ponovno dobimo v dvoboju na dve dobljeni regati. Dotlej bomo nared za nov boj. ..«
FRANCI STRES
SLOVENSKI NAVIJAČI BODO STISKALI PESTI ZANJ - Jani Sitar bo nastopil v razredu do 250 ccm.
LJUBLJANA — Ženska nogometna reprezentanca se je pred dnevi vrnila s prve resnejše preizkušnje na mednarodni ravni. Na turnirju na Slovaškem, na katerem se je pomerila s Hrvaško, Litvo in Slovaško sta lahko selektor Rudi Corn in trener Brane Elsner še zadnjič preverila stopnjo pripravljenosti pred kvalifikacijsko tekmo za EP z Anglijo, ki bo 25. t.m. na štadionu za Bežigradom.
Hrvaška, Litva in Slovaška so bili za naša dekleta ravno pravšnje tekmice, saj so to selekcije, ki prihajajo iz bolj razvitih nogometnih dežel. To še zlasti velja za Slovaško in Hrvaško, ki imata že več desetletno • tradicijo, nekaj skromnejšo ima Litva, vendar pa izhaja iz ruske šole. Kljub porazom 0:2 s Slovaško, 0:4 s Hrvaško in 0:1 z Litvo so bila naša dekleta zadovoljna, saj s prikazano igro in borbenostjo niso razočarala.
Premoč tekmic temelji predvsem na tehničnem znanju in telesni moči, kar pa je tudi logično, saj se naša dekleta z nogometom resneje ukvarjajo šele šest mesecev. Selektor Corn je prve uradne nastope komentiral z naslednjimi besedami: »Kljub porazom sem s prikazano igro zadovoljen, naše slabosti v tehničnem znanju
in telesni moči pa smo nadoknadili z borbenostjo. Vedeti moramo, da smo šele na začetku, z boljšo organiziranostjo, ob večjem številu treningov, pa bodo prišli tudi boljši rezultati, čeprav bomo morali na prvo zmago še nekaj časa počakati. Poleg tega je naša ekipa še izredno mlada, saj v drugih reprezentancah igrajo tudi ženske blizu štiridesetih. V tako kratkem času smo naredili velik napredek, zato upravičeno upam na lepšo prihodnost.
Slovenija nastopa v kvalifikacijski skupini skupaj z Anglijo, ki sodi v evropski ženski nogometni vrh, Belgijo in Španijo, ki sta razred nižje, vendar še zmeraj daleč pred nami.
Turnir je pokazal tudi vso privlačnost ženskega nogometa, kajti nekatere nogometašice so z vrhunskimi potezami navdušile prisotne gledalce in trenerje, nad njim pa bi se lahko zamislili tudi nogometaši. Najlepšo in najkakovostnejšo igro sta pokazali reprezentanci Hrvaške in Slovaške, ki sta v zadnji tekmi odločale o zmagovalcu turnirja. V tekmi z veliko borbenosti in lepih potez so zmagale gostiteljice z 1:0, edini zadetek pa je bila prava mojstrovina, ki jo je mogoče zelo redko videti na tekmah moških. (G. N.)
Cilj obeh: zmaga v DP
Konstantin Račkov in Pavel Kadikov, nova hokejista Acronov Jesenic, sta prepričana, da bodo »železarji« ubranili naslov prvakov
JESENICE - V jeseniškem hokejskem taboru te dni dokončno oblikujejo moštvo za bližnje DP. Novi pomembni okrepitvi sta Rusa Konstantin Račkov in Pavel Kadikov. Na Jesenice sta pripotovala z družinama. Njuni prvi vtisi so ugodni in kot zatrjujeta se v novem okolju dobro počutita. Te dni pospešeno vadita, saj si trener Sergej Borisov želi, da bi bila čim bolje pripravljena že za prve obračune za prvenstvene točke.
rejši od Račkova. Svojo kariero
Konstantin Račkov je Moskovčan. ki bo oktobra dopolnil 26 let. Doslej je 12 let igral pri moskovskem Spartaku in 3 leta pri Krilih sovjetov. Je poročen in ima 5-letno hčer Nastjo.
»Prvič sem v Sloveniji. Jesenice so mi všeč. Hitro sem našel prijatelje in upam. da' se bom uspešno vključil v ekipo. Treniram trikrat na dan, saj me čaka naporno prvenstvo,« pravi hokejist, ki se najraje spominja 3. mesta, ki ga je osvojil z moštvom Krila sovjetov v nacionalnem prvenstvu.
»Na Jesenicah sem debitiral na prijateljski tekmi z Bledom. Nad gledalci sem bil navdušen. So bučni, nepristranski in zelo dobri poznavalci hokeja. Zavedam. se, da sem oblekel dres državnih prvakov Slovenije. Srčno si želim, da bi naslov ubranili. Pričakujem kolektivno in disciplinirano igro moštva. Sem pristaš kombinatorne, tehnično popolne igre brez grobosti,« pravi Račkov.
Pavel Kadikov je prav tako Moskovčan. Šest mesecev je sta-
j'e kot pionir začel pri Krilih sovjetov. Klubu je ostal zvest do odhoda na Jesenice. V minuli sezoni je nekaj časa igral pri Fri-bourgu v Švici. Prav tako kol Račkov pa najboij ceni 3. mesto Kril sovjetov v nacionalnem prvenstvu. Je poročen in ima 3-mesečno hčerkico, ki ji je prav tako ime Nastja.
»Čeprav sem na Jesenicah šele nekaj dni in še nimam docela urejenih vtisov, menim, da mi bo tu všeč. Stanujem na Hrušici. V glavnem pa ves dan preživim na treningu v dvorani. Prav tako kot Račkov si želim, da bo moštvo tretjič zapored osvojilo naslov državnega prvaka Slovenije. O slovenskem hokeju in svetovnih prvenstvih na Slovenskem je bilo precej napisanega tudi v naših časopisih. Pred odhodom na Jesenice sem vedel, da grem k izvrstnemu moštvu, dvakratnim slovenskihm prvakom,« je še povedal Kadikov.
JANKO RABIČ
NOVI OKREPITVI IZ MOSKVE - Pavel Kadikov (levo) in Konstantin Račkov bosta v dresih Acronov Jesenic igrala bržčas pomembni vlogi. (Foto: Marjan Zaplatil)
c
A
Ponedeljek, 13. septembra 1993
Uspeh na Japonskem - rezultat trdega dela
Miha Gregorc, vzhajajoča zvezda slovenskega tenisa, o SP za igralce do 14 let in osebnih ciljih - Vzornik Ivaniševič, moti pa ga njegovo vedenje
IJUBUANA - Miha Gregorc, mladi up teniškega centra Soča i/. Ljubljane, je eden najobetavnejših slovenskih igralcev. Drugi mladenič (težko bi uporabili besedo mož.) slovenske reprezentance do 14 let je začel udarjati rumene žogice pred sedmimi leti. v tem času pa je dosegel vrsto odmevnih uspehov. Je svetovni podprvak v moštveni konkurenci, četrti z moštvenega evropskega finala Čopa del Sol. zmagovalec vrste slovenskih prvenstev do 14 in 16 let, posamično in v igri dvojic.
Uspeh slovenske reprezentance na moštvenem SP do 14 let v japonskem Jamanakaku je minule dni odmeval v domačih in svetovnih medijih. Mladi slovenski »mušketirji« s.o v svetovni konkurenci najboljših 16 reprezentanc sveta nepričakovano osvojili drugo mesto. Domžalčan Andrej Kraševec. Ljubljančan MihaGrcgorc in Mariborčan Tomaž Bercndijaš so prepričljivo opravili s svetovno teniško elito, do končnega zmagoslavja pa jim je manjkal le korak ali kanček športne sreče. Kako na svoje dosežke gleda Miha Gregorc, kako je doživel SP in kaj načrtuje v prihodnje?
- Miha. mednarodne izkušnje si šele nabiraš in Japonska je bila prava priložnost za to. Kako si doživel svoje prvo SP?
»Doživetje je bilo enkratno. Odlično organizacijo, dobro razpoloženje in uspehov si želi prav vsak športnik na vsakem prvenstvu. ne le na največjih prireditvah. Ko smo prispeli, smo dva dneva izkoristili za počitek in prilagajanje na tamkajšnje razmere V Jamanakaku smo v desetih dneh odigrali štiri dvoboje. Vse je teklo kot po maslu, le kanček sreče bi še potrebovali in osvojili bi zlato kolajno«.
— Kaj pa treningi? Tako dobri rezultati so verjetno posledica trdega in strokovnega dela.
»Da. Moje življenje se vrti izključno okoli teniških igrišč. Treniram tri ure dnevno, šest dni v tednu. Imam dva trenerja, oktobra pa dobim še tretjega. Moja sreča je. da je oče lastnik teniškega centra, kjer treniram, tako da sem po njegovi zaslugi prišel tudi do dveh trenerjev. Češki trener Špalek in naš Gen-gelj že štiri leta skrbita za moj iiemoten razvoj. Seveda sem tudi učenec OS Jože Moškrič. kjer podpirajo mojo športno dejavnost. imam pa tudi urejen status športnika. Upam. da se bom kasneje lahko vpisal na športno gimnazijo ali celo v teniško šolo v tujini«.
— Kakšni so tvoji načrti za prihajajoče turnirje, državno ligaško prvenstvo in tudi neuradno SP za naraščajnike, Orange Bowl ?
MIHA GREGORC
»Veliko turnirjev in preizkušenj ne more škoditi. Oktobra bom dobil pravo priložnost za kakovostno vadbo, saj k nam pride vrsta odličnih čeških igralcev in tudi moj novi trener. S tem se bodo začele tudi priprave za Orange Bowl. Upam. da bo oče pravočasno končal gradnjo druge dvorane na Dolgem mostu s hitro plastično podlago, podobno tisti na Floridi. Tam pričakujem uvrstitev v četrtfinale. kar bi bil lep uspeh. Oktobra bom igral tudi v plav-offu slovenskega ligaškega prvenstva.
— Prihodnje leto boš že igral v konkurenci do 16 let. Kakšne cilje si si zadal, glede na to. da si že do sedaj premagoval svoje starejše kolege?
»Želim si. da bi bil še uspešnejši kot doslej, čeprav me čaka bistveno močnejša konkurenca kot v mlajših kategorijah. Vendar se tega ne bojim. Dobro sodelujem s trenerji m ne vidim razloga, da se ne bi tudi vnaprej dopolnjevali. Kot vsak drug igralec si želim čim večjega števila močnih in izenačenih dvobo-
jev. tako na tekmah kot na treningih. Verjetno bom v prihodnji sezoni igral na vrsti satelitskih turnirjev pri nas in v tujini. Tega se veselim, kajti na te turnirje prihajajo igralci, ki so uvrščeni okoli 500. mesta na lestvici ATP«.
- Si desničar, ali tvoj vzornik prihaja iz vrst teniških asov, ki igrajo z desno roko?
»Zelo mi ugaja igra Gorana Ivaniševiča, levičarja sicer, vendar mi ni všeč njegovo vedenje na igrišču. Sam sem bolj mirne narave in mislim, da je to tudi pogoj za vrhunske rezultate. To je do neke mere dokazal tudi Goran, izredno nadarjen igralec, ki nikakor ne uspe napraviti zadnjega koraka proti vrhu.«
LUKA DEKLEVA
VELIKI OSMOUENEC - Albina Čižmana je od tretjega mesta v skupni razvrstitvi svetovnega pokala delilo le šest stotink sekunde. (Foto: Marjan Zaplatil).
Po potrebah med skromnimi, po kolajnah daleč pred vsemi
Direktor kajakaških reprezentanc na divjih vodah Bojan Žmavc pohvalno ocenjuje minulo sezono - Težko bo slediti ostremu tempu komercializacije - Olimpijska tekma v narodnem parku indijancev Cherokee
vanje pa so pripravljeni vložiti tudi ogromne vsote denarja. Za sezono
LJUBLJANA - Kajakaši na divjih vodah so pred dnevi uradno zaključili nadvse uspešno sezono 1993. Tekmovalci, strokovnjaki in ljubitelji veslanja po razbeljenih brzicah se bodo zbrali le še tradici-' onalnem Bossovem kajakaškem dnevu, ki bo tokrat pri domačiji reprezentanta Boruta Javornika ob Krki in v sproščenem vzdušju še enkrat oživili spomin na nepozabne uspehe, ponujeno priložnost pa bodo nedvomno izkoristili tudi za kovanje novih načrtov.
»Minula sezona jc bila ena najuspešnejših v bogati zgodovini slovenskega kajakaštva, ki sc lahko pohvali z zavidljivimi uspehi in desetletnim neprekinjenim nizom osvojenih kolajn na naj večjih sve1 tovnih tekmovanjih,« nam je v pogovoru povedal direktor slovenskih kajakaških reprezentanc Bojan Žmavc. »Konkurenca je vsako leto močnejša, zato smo lahko upravičeno ponosni na tri osvojene kolajne v Mezzani, zlato Jožeta Vidmarja, Simona Hočevarja in Boštjana Žitnika v slalomski mo-
Vsa kariera je še pred njim
Igor Jerman, letošnji državni podprvak za cestno-hitrostne motorne dirke v razredu 125 ccm, kljub uspehom ni brez problemov: zaradi telesne teže v višji tekmovalni razred že v 1994?
DOMŽALE - »Iz družine prihajam, v kaferi smo vsi nori na motorje, tudi mami Majda, ki je sprva malce zavirala, zdaj pa ne več. Oče Vinko je v letih 1977 do 1979 tudi dirkal, zdaj pa je moj mehanik in boljšega si ne morem želeti, res ne. Imam še sestro in brata Marka, ki je svoje dirkalne veščine preizkušal že. ko je bil star komaj tri leta in pol, zdaj pa jih ima devet; trdno prepričan sem, da bo na dirkalnih stezah še boljši od mene,« je svoje domače okolje v Depala vasi pri Domžalah opisal osemnajstletni Igor Jerman, eden izmed najboljših dirkačev pri nas, član Racing teama HB Slovenija v okviru AMD Domžale, kjer drži taktirko v rokah Peter Verbič.
V ELEMENTU - Igor Jerman (HB racing team Slovenija, AMD Domžale) drvi zmagi naproti na prvi letošnji dirki za državno prvenstvo v Portorožu.
Študent srednje tehnične strojne šole v Litostroju, ki se med drugimi športi navdušuje (aktivno) zlasti za alpsko smučanje, je z dirkalnim motorjem zablestel v sezoni 1991. Tedaj so se v njegovem matičnem društvu tudi odločili, da bodo namesto več dirkačev učinkovito podprli samo najobetavnejšega med njimi — Igorja Jermana. »Tedaj je Igor. mlad komaj 16 pomladi, v razredu 125 ccm deklasiral svoje tekmece. Na avstrijsko-nemškem prvenstvu v Zelttvegu je bil Jerman za Baumannom in Leitnerjem. znanima dirkačema, tretji, z majhnim zaostankom, kar dirkači cenijo najbolj. Juni-orskemu prvaku, ki je dosegel sijajne rezultate tudi na drugih prireditvah, smo želeli omogočiti kar najboljše razmere, namesto da bi podpirali, seveda ne dovolj. več dirkačev.« je povedal Peter Verbič, odgovoren v naši mladi državi za hitrostni motociklizem.
Zlasti izjemno rivalstvo z Gregorjem Gorcem, tudi dirkačem je povedal Peter Verbič, odgovoren v naši mladi državi za hitrostni motociklizem.
Zlasti izjemno rivalstvo z Gregorjem Gorcem, tudi dirkačem za kategorijo 125 ccm, z velikimi izkušnjami in izjemno prefinjeno tehniko, je zanimanje za dirkalni šport pri nas zelo povečalo; zmeraj in povsod je lebdelo v zraku, nasičenem z bencimom, vprašanje; kdo bo koga — Jerman Gorca, Goreč Jermana? To rivalstvo je ostalo do danes, spremenilo se je samo zanimanje za dirke in oba dirkača: dandanes je večje kot kdajkoli poprej!
»Zlasti veselo je bilo lani, ko sem dosegel prvo mednarodno zmago za samostojno Slovenijo sploh v Zelttvegu. Organizatorji niso računali s takim uspehom, pri roki niso imeli naše himne. Pa smo se fantje znašli; vzel sem v roke priljubljeno harmoniko in že smo združeno zapeli Zdravljico,« se spominja Igor Jerman, dirkač s hondo RS. s trpežnim motorjem, ki veliko vzdrži in je tudi najbolj konkurenčen v razredu 125 ccm. »Vseeno se najraje spominjam 13. mesta 15. av-I gusta letos na dirki za evropsko
prvenstvo v Mostu (Češka), z majhnim zaostankom (samo 36 sekund za zmagovalcem pa tudi v hudi konkurenci. Še bolje se bi bi! odrezal, a je eden izmed tekmecev pred menoj padel, moral sem zavirati, da ne bi padel še sam. Nekaj mest je tako šlo po zlu. Cilj nas je doseglo kar 26 dirkačev, več kot na prenekateri drugi dirki, majhen zaostanek za prvakom pa je tudi velika spodbuda,« je povedal Igor Jerman. In prav na tem področju se lahko pohvali z najbolj spodbudnimi dosežki med našimi dirkači.
Kljub sijajnemu startu v športno kariero, pred dnevi je bil dirkač iz Depala vasi drugi na Hun-garoringu v konkurenci dirkačev iz takoimenovane cone, v kateri
so Madžari, Nemci, Avstrijci, Čehi, Slovaki in Poljaki. Igor Jerman ni brez skrbi. Še zmeraj namreč raste, velik je 1.78 m in težak 72 kg: »Preveč za razred 125 ccm, v katerem bom dirkal prejkone še eno leto, da bi utrdil svoje znanje. Ni šala potegovati se med 80 in več dirkači za nastop na dirki za evropsko prvenstvo, v kateri nas potem stana 36 izbrancev.
Prav (rastoča) telesna teža me utegne pregnati iz razreda 125 ccm. Spogledujem se z razredom superbike. Tudi težke motorje odlično obvladam, pred ovinki znam pozno zavirati, iz njih hitro pospeševati, kar prinaša dobre uvrstitve. Te dni bodo padle kocke. Želim si, da bi ostal še leto dni v razredu 125 ccm, utegne pa se zgoditi, še ta mesec, da bom superbiker. Z motorjem italijanske proizvodnje ducati, ki so vodilni v tem razredu. V to konkurenco bi rad vstopi! tako pripravljen in opremljen, da bom tudi osvajal točke evropskega prvenstva,« je bližnje načrte obrazložil Igor Jerman, ki
meni. da za optimalen rezultat največ (60%) prispeva motor, 30% sreča in 10% dirkač, ker je vrhunski vrh tako zelo zgoščen, da lahko tudi ducat dirkačev zmaga na najzahtevnejši dirki.
Igor Jerman, oče Vinko je za pripravo motorja izumil računalniško vodeni preizkuševalni stol. kar je velika pridobitev, je tudi vnet zagovornik gradnje dirkališča (v Stanežičah ali kjerkoli); »Tako že imamo smolo, da nimamo domačega proizvajalca motorjev, kakor imajo smučarji Elan, tuji proizvajalci pa za majhno tržišče ne kažejo pretiranega zanimanja. Povrh smo Slovenci brez permanentnega dirkališča, za katerega pa je idejni projekt že narejen in čaka na uresničitev. Tu bi lahko našli zatočišče vsi tehnični športi in še marsikaj. Z združenimi močmi bi morda lahko potegnili teh 3 km asfalta, na zemljišču, velikem 50 ha,« je Igor Jerman razkril svojo vročo željo, ki ni samo njegova, marveč vseh, ki dišijo po bencinu.
(H. 0.)
štveni vožnji kanuistov ter srebro kanuista Andreja Jelenca in bron moštva 3 x C-l v spustu (Jelenc. Hočevar in Joško Kancler). Vsega spoštovanja sta vredni tudi Jelen-čeva skupna zmaga v svetovnem pokalu v spustu in delitev 5. do 6. mesta kajakaša Albina Čižmana pri slalomistih. Mladinci niso imeli večjih temovanj, dosegli pa so nekaj lepih uspehov, med katerimi lahko omenimo zmagi Dejana Stevanoviča v Tacnu in Dejana Kralja v evropskem pokalu v Hohenlim-burgu.«
Slednja naj bi tudi bila nosilca nove generacije, ki naj bi že v kratkem zamenjala proslavljene ase. Jelenc se je že poslovil, Javornik se vedno bolj posveča službenim obveznostim. prestop v trenerske vrste je napovedal tudi Janez Skok. zato velja pozorno spremljati razvoj njihovih naslednikov, ki bodo prihodnje leto nastopili na mladinskem SP v ZDA. Po Žmavčevih besedah lahko največ pričakujemo od Stevanoviča. Suliča in Terdiča v razredu C-l, ob Kralju. k.i bo v ZDA branil posamično srebro z lanskega SP na Norveškem pa tudi od Trampuša, Kudia, Boha in Kodelje v razredu K-1.
Tekmovalni del kajakaške sezone se je končal pred desetimi dnevi v ameriškem Mindnu, kjer so pripravili zaključno tekmo svetovnega pokala. Zanimivo je, da bodo prav tam potekale kajakaške preizkušnje olimpijskih iger leta 1996, čeprav je Minden oddaljen od Atlante kar 250 km in je s tudi edino olimpijsko prizorišče izven zvezne države Georgie. »Kajakaški center leži v nacionalnem parku' indijanskega plemena Cherokee v Tennesseeju. Ob našem obisku smo lahko še zadnjič tekmovali na stari progi, saj jo nameravajo do pomladi leta 1995 popolnoma preurediti za olimpijske boje. S približno osmimi milijoni dolarjev jo bodo posodobili in pripravili nekakšno mešanico naravne in umetne proge. Ogledali smo si 30-metrsko maketo spremenjene struge reke Occoe in videli, da nameravajo na še nedotaknjenem gozdnem ozemlju izgraditi tudi organizacijski cen-
Sprehod med oblaki, dolg
Jadralnega padalca Domna Slano se je tudi letos lotila rekorderska mrzlica - Marko Novak, prijatelj in tekmec - Razočaran nad svetovnim prvenstvom v Verbieru - Šele z izkušnjami se zaveš tveganja
ŠKOFJA LOKA - Že drugo leto se rekorderska mrzlica loteva jadralnih padaicev ob koncu poletnih počitnic, ko se ozračje termično nekoliko umiri, vendar je za jadralne padalce še vedno dovolj razgibano. Lani, natanko ob tem času, je Domen Slana opravil 109 km dolg sprehod od Ambroža do Višprijev, letos pa je konec avgusta potegnii najprej Marko Novak. V trikotniku je »pre-telovadii« Julijce (68,3 km), Domen Slana pa je z grebenskim jadranjem opravil doslej najdaljšo slovensko disciplino s ciljem in povratkom: Dražgoše — Polovnik — Dražgoše (105 km).
Slovenski jadralni padalci so z dvojico Novak (Nowa) — Slana (Let, Š Loka) dobili podoben par kot sta pri jadralnem letenju Thaler — Pristavec. Kot slednja se tudi Novak in Slana prijateljsko prehitevata in spodbujata, oba letita s padali »air systems«. Med njima po letošnjih tekmovalnih dosežkih ni bistvene razlike in če bi imel Novak malo več športne sreče, bi bil rekord v cilju in povratku najbrž njegov. S Slano sta jadrala namreč skupaj in Novak je ciljno točko taktično pomaknil še malo dlje od starta. Pri povratku mu je zmanjkalo »navdiha«. Ni uspel fotografirati izhodiščne točke in tako se bo na domačem tekmovanju za pokal XC najbrž moral zadovoljiti z drugim mestom, Domen Slana pa si bo tudi letos zagotovil prvenstvo med sloven-
skimi zmajarji.
Domen Slana, evropski vicer-prvak 92, je letos nastopil tudi na svetovnem prvenstvu v Verbieru v Švici. Med 120 tekmovalci se je uvrstil na solidno 35. mesto.
»Prihodnje leto bo v Sloveniji ponovno evropsko prvenstvo in če se bom uvrstil v reprezentanco, bo to moje zadnje tekmovanje. Nad letošnjim svetovnim prvenstvom pa sem bil močno razočaran. Slaba organizacija in velika gneča v zraku sta prispevali, da sem se večkrat vprašal, kaj sploh delam tukaj in čemu tveganje.«
Toda rekordi oziroma dolgi in zanimivi leti ga še vedno vlečejo?
»Sodelujem s Tonetom Svolj-škom, proizvajalcem padal znamke »air systems«. Prepričan
sem, da je njegov izdelek med boljšimi v svetu in najbrž imam tudi zato nekaj več veselja z rekordi. Toda pri administraciji in
DOMEN SLANA korektnosti beleženja rekordov smo pri nas še na začetku. Le redki jadralci uporabljajo baro-grafe. Po pravilniku FAI je treba rekordne lete, z izjemo prostega preleta, najaviti in namero ustrezno dokumentirati. To pravilo moramo upoštevati tudi pri nas in predlagal bom spremembo tekmovalnega pravilnika. V Sloveniji še vedno ni »opazovalca FAI«, ki lahko rekord potrdi«.
Jadralno padalstvo doživlja
neke vrste krizo. Veliko je nesreč, sistem šolanja učencev in učiteljev ni dorečen. Marko Novak v svojem poročilu o rekordnem letu v Julijskih Alpah prostodušno prizna, da se rad zapelje tudi v oblak in to takrat, ko je Trenta polna jadralnih letal in še dodaja: »Nenehne grožnje zaprtja padala nad skalnatimi vrhovi ter letenje tik ob pobočju, kjer tudi rezervno padalo ne bi kaj dosti pomagalo, zahteva dobro psihofizično pripravljenost.« Kaj menite vi?
Nedvomno je jadralno padalstvo tvegan šport in treba se je obnašati odgovorno. Kljub temu ima še vsakdo možnost, da se mu kaj pripeti. Ko se začetnik nauči poleteti in pristati, je še vedno začetnik. Ne ukvarjam se z učenjem, ampak mlajši jadralci bi morali dalj časa preživeti v družbi bolj izkušenih kolegov. Še vedno drži, da po prvih samostojnih korakih prevladuje občutek negotovosti. Kasneje se izgubi, z izkušnjami pa se ponovno pojavi zavedanje o tveganju. In prav prehodna stopnja med obema skrajnostma je najbolj nevarna.« NIKO SLANA
Železni Slovenec iz Seattla
Dr. Franc Cokan bo oktobra nastopil na tekmovanju »ironman« na Havajih - Triatlon najboljša aerobna vadba - Disciplina je dobra, strast je boljša - Vadite zjutraj, preden vam kdo prinesel izgovor
S triatlonom je ravno obratno:'naj- —	H, h, v 71
hujši je začetek, najtežja je odločitev za. Ko nekaj časa disciplinarno
LJUBLJANA - Dr. France Cokan, rojen Ljubljančan, star 61, že tri desetletja dela kot ugleden zdravnik v ZDA. Nazadnje se je naselil v Seattlu na skrajnem ameriškem sevro/ahodu in se posvetil svoj veliki ljubezni — vztrajnostni vadbi, je večkrat »železni mož-«, iroinan«. ustrezneje »železni človek«, saj je »iroman« lahko tudi ženska.
Gospod doktor, niste le navadni »-železni človek«, »ironman«. marveč ste tudi zmagovalec in rekorder. Kaj vas je pripeljalo do tega?
V izhodišču je gotovo želja, najbrž splošna človekova želja, da •a si podaljšal življenje.«
-	Da hi dodal več let življenju, ne več življenja letom?
-	Nikakor! Podaljšati življenje pomeni čimdlje živeti v čisto zdravstvenem in biološkem pomenu celostno. ne polovično, živeti čimbolj polno ne vegetirati. Torej ravno dodajati življenje letom. Ni pa izključno. da tudi življenski dobi kaj dodaš, da se tudi tako obrestuje čas, ki ga ljudem zaradi porabniške vrednostne lestvice zmeraj manjka in zmanjka, čas. katerega si bil vlagal v zdravje.«
— Kako je treba vlagati čas za zdravje?
reba si je izbrati resnično koristno telesno dejavnost, zares zdravju koristen Šport, in take so vztrajnostne športne ali telesne dejavnosti. aerobika. Igre z žogo, tu-
di tenis, ali pa alpsko smučanje, se po zdravstvenjem vidiku niti malo ne morejo meriti z vztrajnostnimi športi. Narobe celo. pri njih se poškoduje mnogo kolen, sklepov in drugega, in tako se prepreči Še vsakršna druga sporna ali telesna vadba, za aerobično formo pa žogar-sko poskakovalni športi sploh niso kaj prida koristni. Najboljša aero-bična vadba je triatlon, od kratkega do ultra dolgega (»ultradistan-ce«, »ironman«): plavanje, kolesarjenje in tek. Potem so to športne dejavnosti, ki jih je mogoče gojiti tudi v visokih življenjskih letih, saj triatlon niti malo ni namenjen zgolj tekmovalnemu merjenju. Zelo pomembno je le, da se pri tiatlo-nu na zasitiš, se ne pretreniraš v eni sami panogi, ne preobremeniš sklepov.«
— Prej ste nakazali izhodišče.
"Približno polovica programov se zvečine po šestih mesecih izrabi, udeleženci jih opustijo. Na splošno velja, da se ljudje še kar zlahka navdušijo za kak šport, ali vadbo, vendar preredko pri tem vztrajajo.
vadiš, plavaš, kolesariš in tečeš, te polagoma prevzame tudi športna strast. Američanom je zelo všeč moje geslo: disciplina je dobra, strast je boljša. Sčasoma namreč ne treniraš, vadiš, iz discipline, iz spoznanja, da moraš, da je koristno, marveč iz strasti. Začenja se ti dozdevati, da ne zmoreš več brez triatlona. Obenem si zlasti spočetka. ko je vzdržljivostni vzpon najo-čitnejši, vesel samega sebe. Ce si lahko navdušen nad svojim klubom ali nad spektakli, ki ti jih v porabniški družbi servira neprenehoma in na vseh koncih športni biznis, zanašajoč se na človeško lenobo — zakaj ne bi bil navdušen nad samim seboj?«
— Gre torej za samopotrjevanje?
»Tudi. Raziskave so pokazale tak učinek, kakor tudi blažilen vpliv na depresijo. Vidikov je več. Ko postane telo tvoja najvrednejša fizična lastnina, je več prostora za zadovoljstvo kakor pa za hlastanje po statusni in sploh porabniški lastnini, telo ti je važnejše od avta ali od počitniške hiše.«^
— Boste rekli, da triatlon mentalno zdravi družbo?
»Rekel bom raje, da je strokov-
no dognano, da bi v ZDA ohranili
okoli 200.000 življenj letno, če bi
se ljudje začeli gibati. Koliko življenj bi ohranili v naši deželi, bi se tudi dalo pogovarjati. Gibanje je dokazano učinkovita preventiva zoper bolezni srca in ožija. Upoštevati bi morali vsaj navidezno vulgaren narodnogospodarski, ekonomski vidik, če nam že največje, neponovljive posamične dobrine, človeškega zdravja in življenja, ni zadosti mar. V ZDA stane bvpass kakih 30.000 dolarjev. No, pri gibanju, aerobiki, triatlonu je izredno pomembno še nekaj: Na srečo jc dieta za vrhunske napore identična z dieto za najboljše zdravje, tudi za preprečevanje bolezni srca in ožilja. Dave Scott, na primer, šestkratni zmagovalec havajskega ironmana. je vegetri-janec.«
— Zdi se mi, da ste bolj apostol triatlona kot pa »ironman«.
»Seveda sem vesel svojih triatlonskih dosežkov in nazivov (brez subvencij in trenerjev). Toda več zadoščenja mi daje to, da se zaradi mojih predavanj in člankov ljudje vključujejo v triatlonsko vadbo. Zares je več kot prijetno, če te na tekmovanju ogovori neznanec: Halo, doktor, se me spomnite s svojega predavanja pred tremi leti v Bo-eingu?«
— Vsekakor slikate triatlon močno odrešilno.
»Ko sva ravno sredi Slovenije, naj rečem še, da je aerobna vadba najučinkovitejša metoda za odvajanje kajenja, najboljša aerobična vadba pa je, vredno je ponoviti, triatlon.«
— Zakaj »ravno sredi Slovenije?«
»Ker v Sloveniji pošastno kadite.«
— Kaj bi nam, prosim, po zdravstvenih in podobnih vidikih ali iz
ameriške perspektive še očitali?
»Videti je. da je v Sloveniji vožnja z avtomobilom bolj kot v Ameriki ventil za sproščanje napadalnosti. In v ZDA preprečujemo tragične poškodbe in milijone dolarjev izdatkov za ponesrečene kolesarje z uporabo čelad. Tu čelade redko vidim . . . Sicer se mi vzbuja vtis, da tu ljudje gledajo na tiste, ki trenirajo, nekako omalovažujoče.
DR. FRANCE COKAN
V Ameriki tisti, ki vadijo, zbujajo raje občudovanje. Vendar se lahko Slovenija izrazito pohvali na tekmovalni ravni. Igor Kogoj je bil
lani na svetovnem prvenstvu na Havajih v absolutni razvrstitvi »ironmana« devetnajsti, Nataša Nakrst Kosmač pa v svoji starostni skupini v prvi preizkušnji na Havajih druga. Na nedavnem evropskem izbirnem tekmovanju »ironman« v Rothu v Nemčiji za svetovno prvenstvo na Havajih je bilo sedem Slovencev. Ni odveč pripomniti, da nas je bilo pet od njih
zdravnikov, da je na Havajih med 1.400 udeleženci svetovnega prvenstva vsako leto tudi okoli petdeset zdravnikov.«
- V Rothu ste letos spet zmagali v svoji skupini in se tako uvrstili za svetovno prvenstvo oktobra na Havajih. Naštejte svoje nastope in tekmovalne dosežke.
»Na Havajih bom letos nastopili devetič, v svoji starostni skupini sem zmagal na SP štirikrat, rekorde sem izboljšal trikrat. Sem tudi dvakratni rekorder v Rothu, bil sem ameriški prvak v tako imenovanem dolgem triatlonu, ki je polovico »ironmana«.. .«
— Oznaka ironman je očitno večpomenska.
»Naj ponovim, da ljudje prepogosto enačijo triatlon z »ironma-nom,« kar je huda zmota. »Ironman« je, prvič, tekmovanje, drugič, triatlon s 3,9 km plavanja, 180 km kolesarjenja in 42 km teka, in tretjič, »ironman« je človek, ki na tekmovanju absolvira vse tri discipline v določenem času (na Havajih 17 ur. v Rothu 15 ur). Morda še o triatlonih. Olimpijski (zato, ker
so te posamezne discipline že del programa na olimpijadah): 1500 m plavanja, 40 km kolesarjenja, 10 km teka, seveda spojeno v eno sa-no tekmo. Krajši od tega je sprint«, kakor tudi triatlon za otroke, kot spodbuda in vzgoja za pametno izbiro zdravega Športa. Poudarjam in ponavljani; zdravega, ne zdaj popularnih in modnih športov,'ki človeka pogosto pohabljajo. Tako imenovani dolgi triatlon (»long distance«) je polovico »ironmana« (1,9 km, 90 km, 21 km), ultra dolgi (»ultradistance«) pa dolžine »ironmana« (3,9 km. 180 km, 42 km) in več.«
— Gospod Cokan, želim vam nadaljnjih športnih dosežkov, še obilo aktivističnega zadoščenja in kar največje obresti od vložka.
»Hvala. Če vas zanima: na Havajih s svojimi 61 leti nisem med najstarejšimi - listi štejejo tudi precej čez 70 let. »Ironman« nam je tudi povečal spoštovanje do žensk: Paula Nevvbv-Fraser je v eni od tekem potolkla vse moške razen prvih osmih, in J ulic Moss vse razen prvega in drugega. Ali: naziv »ironman« so si pribojevali že tudi invalid z umetno nogo pod kolenom. dva slepa, bolniki s sladkorno boleznijo, ki ne prebijejo brez insulina .. . Skratka, zares izredno malo je takih, ki so upravičeni reči, češ triatlon ni zame ali jaz pa nisem za triatlon. Ko sva ravno pri tem: storite vsaj to, da boste vsak dan hodili eno uro, aerobno, se pravi tako, da boste čutili vsaj malo napora. To storite vedno zjutraj — preden vam kdo prinese izgovor, da niste utegnili.
ŠTEFAN KALIŠNIK
ter in tribune za 15.000 gledalcev.« V tem revnem delu ZDA so dejavnosti na vodi izredno priljubljene, zaradi česar sc jim je prvič primerilo. da so morali zaradi raftinga turistov prestaviti tekmo svetovnega pokala na sredo. Ob koncu tedna sc tam zbere na tisoče navdušenih ljubiteljev divjine, z brzicami pa sc istočasno bori tudi po 200 posadk.
V paradižu drznih sc jc izkazal tudi naš Albin Čižman, čeprav sc jc lahko šc enkrat jezil nad neusmiljeno usodo. Na treningu dan pred tekmo se jc pri polni hitrosti zaletel v skalo in prepolovil kajak, zaradi česar je bil deležen številnih
Ur--,
BOJAN ŽMA VC
pomilovalnih pogledov. Nihče ni verjel, da bo lahko usposobil gmoto nekoristne umetne mase, vendar se je Miško še enkrat izkazal kot nadvse spreten serviser. Po dolgih urah dela je popravil čoln in osvojil odlično četrto mesto, s čimer je že tretjič sezoni zaostal le stopničko za zmagovalnimi. Če bi bil v Mindnu le šest stotink sekunde hitrejši, bi si zagotovil tudi tretje mesto tudi v skupnem seštevku, tako pa se je moral zadovoljiti z delitivijo 5. do 6. mesta z olimpijskim zmagovalcem Pierpaolom Ferrazzijem.
Po neslutenem razvoju v zadnjih ietih se kajakašem in kanuistom obeta nov korak na lestvici priljubljenosti. Zaključno tekmo svetovnega pokala v slalomu bodo prihodnje leto pripravili na Japonske rrič kjer so pokazali izredno zanimanje za privlačna tekmovanja,
1995 razmišljajo tudi o povečanju števila tekem SP s petih na sedem in spremembi tekmovalnega sistema. kar nalaga Kajakaški zvezi Slovenije kopico novih nalog Med drugimi naj bi bila po dolgem času prirediteljica tekme svetovnega pokala v slalomu, (junija 94 bo Soča gostila tekmovalec v spustu). »Naši cilji so v celoti vezani na zagotovitev optimalnih pogojev za pripravo na OI. Kljub dosedanjim uspehom pa sc srečujemo z nerešljivimi težavami, saj jc tempo komercializacije kajakaštva izredno oster. Kot primer naj povem, da jc pri KZS profesionalno zaposlen le trener Silvan Poberaj, pa še on polovico nič kaj pretirano visoke plače (okoli 1.000 mark) dobi pri klubu Soške elektrarne,« jc poudaril Žmavc m izrazil posebno zahvalo fizioterapevtki reprezentance Andreji Velepec. psihologu dr. Maksu Tušku, zdravniku dr. Marjanu Koršiču in Tonetu Ušaju z Inštituta za šport. »V vsako osvojeno kolajno so vložili ogromno dela«. Čeprav tega ni želel obešati na velik zvon, snu) od Žmavca izvedeli, da vodstveni sodelavci zveze, med katere sodi tudi sam, za obsežno in odgovorno delo prejemajo le 17.000 tolarjev mesečne nagrade. Toda bolj kol to jih boli dejstvo, da ne morejo nuditi štipendij, hranarin in nagrad tekmovalcem. Z letnim proračunom okoli 300.000 mark lahko zagotovijo le uresničitev najbolj nujnega programa mladinske in članske reprezentance, opremo pa si v večjem delu kupujejo tekmovalci sami. Zato jim KZS omogoča pridobivanje osebnih pokroviteljev, da lahko zakrpajo največje luknje v denarnicah. »Imamo srečo, da pravila Mednarodne kajakaške zveze ICF ne omejujejo reklamne površine na čolnih in čeladah. Zavedamo pa se, da se bo morala KZS popolnoma reorganizirati, predvem s pomočjo države, pa tudi ob sodelovanju turističnega gospodarstva. Morali bi zaposliti dva ali celo tri strokovnjake in zagotoviti tekmovalcem standard, kakršnega si zaslužijo po svojih rezultatih. Upam, da se bo poleg dolgoletnih sponzorjev našel še kdo, ki nam bo priskočil na pomoč. Po potrebah smo majhna športna panoga, po uspehih pa nedvomno sodimo med največje,« je zaključil Bojan Žmavc.
EDUARDO BROZOVIČ
Ivo Čarman - tekač, krojač in poslovnež
Nekdanji reprezentant v smučarskih tekih s svojimi oblačili opremlja številne znane športnike
ŠKOFJA LOKA - Potem ko sta veslača Iztok Čop in Denis Žvegelj na svetovnem prvenstvu v čeških Roudnicah priveslala sebi in Sloveniji bronasto kolajno, še eno od odličij, s katerimi se zadnja leta ponašata mlada Blejca, seje njunega uspeha nadvse razveselil tudi nekdanji reprezentant v smučarskih tekih Ivo Čarman. Pa ne samo zato, ker je kot pravoverni Slovenec in nekdanji aktivni športnik z vsem srcem navijal za naše, ampak tudi zato, ker sta fanta veslala v njegovih dresih, natančneje v dresih iz njegove delavnice v Svetem Duhu pri Škofji Loki.
Ivo Čarman se je od aktivnega športnega udejstvovanja poslovil leta 1988, danes, pri 34 letih pa je podjeten obrtnik, ki je s svojim proizvodnim programom vendarle ostal zvest športu. Potem ko je postavil tekmovalne tekaške smuči v kot in ko je spoznal, da za poklic, za katerega se je izšolal nima prav nobenih izkušenj (v letih športnega udejstvovanja se je razkorak med naučeno teorijo in prakso preveč povečal), se je odločil za šivanje tekaških dresov. Z njimi je sprva pomagal
ZAPISAL SE
- Ivo Čarman
do cenejše opreme kolegom, ki so še vztrajali v tekaški smučini. Potem pa so kar začela prihajati nova in nova naročila. Pa so pri Čarmanovih začeli šivati drese, za tekače, kolesarje, veslače.
Danes je Ivo uspešen poslovnež in prijatelj mnogih športnikov, ki jih opremlja s svojimi tekmovalnimi oblačili. Poznajo pa ga tudi mnogi, ki se radi športno oblačijo. Kar precej trgovin je v Sloveniji, kjer je mogoče kupovati njegove izdelke, od popularnih pajkic, majic, kratkih hlač, trenerk, skratka oblačil za šport in prosti čas.
S širokim nasmehom se Ivo danes spominja tistih časov, ko se je po sili razmer pač odločil, da postane krojač. Zdaj kajpak sam ne šiva več, zato pa še vedno tekmuje s časom, ko nabavlja materiale, soustvarja takšna in drugačna oblačila, poskuša kar najbolj ustreči naročnikom, ki ga zasipajo z že-
ljami. Za dvanajstkratnega državnega prvaka v vseh treh tekaških disciplinah (na 15, 30 in 50 km), zmagovalca alpskega pokala v letu 1983 in balkanskega prvaka, prav tako v letu 1983, je zdaj čas drugačnega uveljavljanja. Z veslači, smučarji tekači, skakalci, biatlonci, kolesarji, triatlonci, duatlonci je posredno udeležen na vseh velikih športnih prireditvah.
Celo alpsko smučanje ne more brez njegovega pečata, saj so denimo najboljši smučarji sveta vijugali na pokalu Vitranc skozi vratca, na katerih so bile zavezane v njegovi delavnici izdelane zastavice. Takoj so padle v oči Japoncem in tako je Ivo nenadejano sklenil posel še z Japonci - naročili so njegove zastavice za slalom in veleslalom. Nič ni torej čudnega, če so ga že kmalu v začetku njegovega šivanja športnih dresov odkrili tudi slovenski novinarji
smučarji, za katere je potem Ivo postal pomemben sponzor, ki vsako leto opremlja novinarsko reprezentanco za nastop na svetovnem srečanju novinarjev
smučarjev. V Čarmanovih dresih so si tako slovenski novinarji pritekli že kar nekaj kolajn, tako v ženski kot tudi moški konkurenci. V športnih majicah iz njegove delavnice se bodo skoraj zanesljivo dobro počutili tudi udeleženci letošnjega poletnega kongresa SCIJ. mednarodnega kluba novinarjev smučarjev, katerega organizator je v dneh od 15. do 19. septembra slovenski SCIJ.
Da se je Ivo zares zapisal športu tudi po letih svojega tekmovalnega obdobja, bo dokazal zdaj še z ustanovitvijo svojega tekaškega kluba, v katerem mu bo pri delu pomagala bivša uspešna smučarska tekačica in reprezentantka Milena Kor-dež. kot trenerka Čarmanove tekmovalne ekipe. Kot napoveduje Ivo bo SK Čarman začel z delom že prav kmalu, tako da se bodo »njegovi« tekmovalci pojavljali na štartu najrazličnejših tekmovanj skoraj zanesljivo že na tekmovanjih v novi smučarski sezoni.
MARJETA M ATVOZ-ŠOŠT A RIČ
DNEVNA
OBVESTILA

Festival Ljubljana vas vabi k VPISU ABONMAJEV Glasbenih ciklov Festivala Ljubljana za sezono 1993/94: NEDELJSKE MATINEJE, MOJSTRI PEVCI, MLADI VIRTUOZI. Vpis abonmajev za dosedanje in nove abonente bo do 30. septembra 1993 pri blagajni Festivala Ljubljana, med 11. in 13. uro. ob sredah in četrtkih tudi med 18. in 19. uro.
Križanke. 15. in 16. septembra, ob Z0. tiri: IlCO - TICO BAR,
komedija s kančkom strupa v izvedbi Primorskega dramskega gledališča. Režija:	VITO TA-
UFER. Vstopnice so v prodaji pri blagajni Festivala Ljubljana (226-544).
CANKARJEV
DOM
Demonski glas devetdesetih let!
Sreda. 22. 9., ob 21. uri 1)1 AM A NI) A GALAS (New York)
SODNI DAN
Solo recital vrhunske pevke in pianistke. sodelavke Vinka Globokarja in F. F.
Coppole za glasbo v filmu Dracu-la ter avtorice ciklusa plošč na teme E. A. Poe-ja MASKA RDEČE SMRTI in SATANOVI: LITANIJE (Mule Re-corils). V sodelovanju s ŠKUC-ROPOT ob 'podpori MSIRDŠK Ljubljana Gallusova dvorana. 1350 SIT. na dan koncerta 1500 SIT Četrtek, 23. 9.. ob 20. uri: MAGIČNI ZVOK GIAC1NTA SCELSIJA - KLANGFORUM \VIEN. (dvorana SF. 400 SIT. študentje in dijaki 200 SIT)
Petek. 24. 9.. ob 20. uri: KONCERT POD PATRONATOM SLOVENSKE FONDACI-
JE.(GD. 600. 500. 400 SIT)
Sreda. 22. in četrtek, 23. 9.. ob 20.30: OB LETU OSOREJ.
(SD. 700 SIT)
Ponedeljek, 27. in torek. 28. 9., ob 20.30: LETICUA IN LUŠTREK (SD. 550 SIT)
Od 20. do 22. 9. do 1. 10.: DNEVI FILMA ZA MLADINO. (KD. 250 SIT)
Center za informacije in prodajo vstopnic (pasaža Maximarketa) je odprt vsak delavnik od 13. do 20. ure. ob sobotah od 9. do 14. ure. Telefon 222-815.
GLEDALIŠČA
SlC.t-SSKO NAnODNO GLEDAUŠČE LJ JElJANA
KONCERT OPERNIH ARU:
- 17. 9.. ob 19. uri OTVORITVENI KONCERT

dragulji malalan Mestni tru 19. Ljubljana - 18. 9.. ob 19. uri DOBRODELNI KONCERT Program: .1. Offenbach. G. Puccini. P. I. Čajkovski. G. Verdi. R. Strauss. A. Adam. J. Golob. G. Bizet. J. Strauss ml.
Blagajna: danes od 11. do 13. in od 17. do 19. ure. rez. po tel.: 331-950. med 9. in 10. uro. ABONMA 93/94 Verdi: FALSTAFF Čajkovski: HRESTAČ R Strauss:	ARIADNA NA
NAKSOSU BALETNI VEČER Čajkovski: PIKOVA DAMA Abonmaje vpisujemo samo še danes med 9. in 12. uro v vpisni pisarni na Upravi SNG. Cankarjeva 11/L Ljubljana (tel.: 061/210-336).
Izkoristite popuste ali plačilo v dveh obrokih

DRAMA SNG
v LJUBLJANI
MALA DRAMA
Znova na sporedu!
Sobota. 18. sept., ob 20. uri — W. Al len: ZAIGRAJ $E ENKRAT, SAM IZVEN (KONTO). Rezervacij po telefonu ne sprejemamo!
Blagajna bo odprta od ponedeljka. 13. do sobote. 18. sept., od II. do 12. ure. v četrtek in petek od 18. do 19. ure in v soboto uro pred predstavo.
MGL
Mestno Gledališče Ljubljansko
Vse. ki ste zamudili redni vpis abonmajev, obveščamo, da bomo vpisovali abonamje za sezono 1993/94 še do 20. septerpbra. in
sicer samo v dopoldanskem času, od 10. do 12. ure v Prodajno informativnem centru — PIC MGL. DODATNI VPIS ZA ŠTUDENTE bo še od 4. do 8. OKTOBRA. V petek. 17. sept. in v soboto, 18.
sept. ob 20. uri: L. Jagodic. M. Pokorn. B. Tadcl: KLINIKA TIVOLI D. O O. Za IZVEN in KONTO.
Vstopnice so v prodaji vsak dan od 10. do 12. in zvečer uro pred predstavo v PIC MGL. Telefon 210-852.
Vse naše stalne in nove abonente VABIMO k vpisu abonmaja do 17. septembra, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. Telefon 312-860.
Slovensko
Mladinsko Gledališče
Ljubljana
Vabim« vas. da postanete član Kluba tudi v sezoni 1993/94. Po izbiri si boste lahko ogledali 12 predstav, imeli boste prednost pri nakupu vstopnic za gostujoče predstave. Posebej za vas bomo organizirali 3 predpremiere in pogovore z ustvarjalci. Z vpisovanjem i>omo začeli 13. 9. 1993. Dodatne informacije dobite pri blagajni SMG, Trg francoske revolucije 5, telefon 153-312. vsak dan med 10. in 12. uro ler med 15.30 in 17.30 (v soboto samo dopoldan).
SLOVENSKO
LJA
OperaBalet
SLOVENSKO KAROONO GLEDALIŠČE MARIBOR
PONEDELJEK. 13. sept., ob 19.30 - G. Verdi: NABUCCO - za ABONENTE IN IZVEN. ABONENTE SMO VPISOVALI OD 1.9. 1993, ZA ZAMUDNIKE ŠE DO 15. 9.. PROGRAMA ŽAL NE MOREMO OBJAVITI. KER NIMAMO DENARJA. LAHKO GA PA PREBERETE V DNEVNIKU VEČER. INFORMACIJE V ZVEZI Z VTISOM LAHKO DOBITE PO TELEFONU 221-206 (ALENKA PRAH) ali 2S-628 (BRANKA NIKL).
PREŠERNOVO
GLEDALIŠČE
KRANJ
VPISOVANJE
ABONMAJEV
Od 13. do 18. 9. vpisujemo nove abonente. Abonma PG vsebuje pet gledaliških uprizoritev, cena abonmajev pa je od 2.350,00 do 3.000.00 SIT
Rav Coonev ZBEŽI OD ŽENE v petek. 24. septembra, ob 19.30
v soboto. 25. septembra, ob 19.30 za IZVEN
Gledališko sezono 1993/94 začenjamo s ponovitvama ene najuspešnejših uprizoritev na Slovenskem v pretekli gledališki sezoni. Začetek prodaje vstopnic 18. 9. 1993,
od 8. do 12. ure v avli gledališča.
t IUI3I JANSr i riSEHATLCtAN
KINOTEKA POLETI: PREMIERNO PRIKAZOVANJE: ob 18. in 20. uri. VARUH ČASA (TIME GUARDIAN). Avstralija. Z/F, 1987. R: Brian Hannant. KOMPAS: (Miklošičeva c. 38): ob 16.. 18.. 20. in 22. uri. SOSTANOVALKA (SINGLE VVHITE FEMALE), psihološki thriller. R: Robert Schroeder. I: Bridget Fonda. Jennifer Jason Leigh. NEPREKLICNO ZADNJI VIKEND! Kmalu: VRNITEV KAZANOVE z Alainom Delonom v gl. vlogi!
KOMUNA: ob 10. uri matineja: ZATRESKANA (CRUSH). psihološki thriller.
Ob 15.30 KNJIGA O DŽUN-GLI. Disnevjeva celovečerna risanka. VABLJENI VSI MAJHNI IN VELIKI OTROCI!
Ob 17.. 19.15 in 21.30, NESPODOBNO POVABILO (INDE-CENT PROPOSAL). erotična melodrama. R: Adrian Lvne. I: Robert Redford. Demi Moore, Woody Harrelson.
UNION: ob 16., 18. in 20. uri. NAPIHNJENCI - 2. del (HOT SHOTS-Part Deux), komedija. R: Lim Abrahams. I: Charlie Shecn, Valeria Golino.
MINI: ob 17., 19. in 21. uri, MA-DE IN AMERICA, družinska komedija. I: Whoopi Goldberg in Ted Danson. SAMO TA TEDEN!
VIČ: ob 17., 19. in 21. uri. RED ROCK WEST, erotična kriminalka. R: John Dahi. I: Nicolas Ca-gc. Dennis Hopper. Lara Flvnn Boyle. Zadnji vikend! BEŽIGRAD: ob 15.30 in 17. uri, KNJIGA O DŽUNGLI. Disne-vjeva celovečerna risanka. VAB-
IJENI VSI MAJHNI IN VELIKI OTROCI!
Ob 1 8.30 in 20.30. ZATRESKANA (CRUSH). psihološki thril-Icr. R: Alan Shnpiro. I: Cary El-wcs. Jennifer Rubin.
ŠIŠKA: ŠE 17 DNI DO ROJSTVA DINOZAVROV. TRIGLAV: oh 16.30, 18.30 in 20.30 IZJEMOMA TA VIKEND: NAPIHNJENCI - 2. del (HOT SHOTS-Part Dcux). komedija. R: Lim Abrahams. I: Charlie Shecn. Valeria Golino. MOJCA: ob 16. in 18. uri. BEETHOVEN. družinska komedija z bernardincem Chrisom.
DVOR: ob 16.. 18., 20. in 22. uri. UBEŽNIK (NOIVHERF. TO RUN), akcijska melodrama. I: Jran Claude. Van Damine.
Ob 22. uri RT STRAHU (CAPE FEAR). thriller. I: Robert De Ni-r‘cV SAMO DO PONEDELJKA! DOMŽALE: ob 17.. 19. in 21. uri. NAPIHNJENCI - 2. del (HOT SHOTS - Part Dcux). komedija. R: Lim Abrahams. I: Charlie Shecn.
Prodaja vstopnic uro pred prvo predstavo!
DANES JE VSTOPNICA CENEJŠA!
CELJE
UNION: amer. nora komedija. NAPIHNJENCI, ob 16.30, 18.30 in 20.30.
MALI UNION: amer. erotična drama, NESPODOBNO POVABILO, ob 19. uri.
METROPOL:	amer. risanka.
KNJIGA O DŽUNGLI, ob
16.30.
Amer. družinska komedija, MA-DE IN AMERICA, ob 18.30 in
20.30.
MARIBOR
GLEDALIŠČE: ob 16.. 18. in 20. uri. ameriška komedija. TO JE AMERIKA. Jutri se film seli v kino Udarnik!
UNION: risani film, KNJIGA O DŽUNGLI. Od jutri naprej v Kinogledališču ob 16. uri!
Ob 19. in 21. uri. ameriška komedija. MI SE IMAMO RADI. Zadnjič!
PARTIZAN: ob 16.. 18. in 20. uri. ameriška komedija, NAPIHNJENCI 2.
UDARNIK: ob 16., 18. in 20. uri. erotična melodrama. PRŠUT. PRŠUT. Zadnjič!
CENTER - KRANJ: amer. komedija. NAPIHJENCI 2. ob 18. in 20. uri.
STORŽIČ - KRANJ: danes zaprto!
TRŽIČ: amer. psih. thriller. SOSTANOVALKA. ob 18. in 20. uri. SAMO DANES!
ŽELEZAR - JESENICE: amer. erot. drama. NESPODOBNO POVABILO, ob 18. in 20. uri. SAMO ŠE DANES! ZAGORJE: ameriški. VETER, ob 19. uri.
TRBOVLJE: ameriški, NINA,
ob 18. uri.
NOVO MESTO:	ameriški.
KNJIGA O DŽUNGLI, ob
16.30.
Ameriški, RT STRAHU, ob 18. in 20.15.
SOČA - NOVA GORICA: ameriški. RT STRAHU, ob 18.30 in
20.30.
’ PLESNA ŠOLA
K/4ZIMIV
KONGRESNI TRG 1 ' TEL. 214-348
Vpis in informacije vsak delavnik od 10.-12. in od 15.-19. ure.
K vpisu v celoletno šolo vabimo novinec in člane od 4. do 15. leta starosti.
Začetek pouka od 15. do 22. 9. 1993.
Z ansamblom ČUKI in plesalci Kazine vabimo v torek, 14. 9. od 16. ure naprej v Križanke.
S
RUMflof
PLESNA ŠOLA
Petkovškovo nabrežje 35
vabi k vpisu v plesne tečaje: začetni: 14.9. - to. in čet., 25. 9. in 4. 10. in za starejše 22. 9. nadaljevalni: 14. 9. AEROBIKA; 27. 9.
V plesno šolo vabimo tudi otroke od 4. leta naprej.
Za maturante organiziramo posebne tečaje v Festivalni dvorani! Vpis: vsak dan od 11. do 13. in od 16. do 19. ure, tel. 320-042;
SOLSTVO
MODRIN
jezikovna šola za najmlajše — vpisuje predšolske otroke in osnovnošolce v začetku semestra ANG, FRA in NEM. Skupine do 8 otrok. Inf. in vpis: vsak TOR. in ČET., od 17. do 18.30, Staničeva 21. Bežigrad, tel.: 316-759. Začetek pouka 1. 10. Vabljeni!
CENTER ZA DOPISNO IZOBRAŽEVANJE
TOIV1RZUM
Tečaji
računalniškega
oblikovanja
QuarkXPress Dlustrator ■ Photoshop PageMaker • Coreidraw
Informacije od 8. do is. ure Grošljeva 4, Ljubljana tel: 061/199-281,199-593
OBVESTILA

cestno podjetje /jub/jana
Cestno podjetje gradnje, d. o. o. obvešča vse uporabnike parkirišča na Pogačarjevem trgu v Ljubljani. da bo zaradi obnovitvenih del le-ta zaprt od 13. 9. 1993. Popolna zapora obsega splošno prepoved prometa na območju trga.
Zapora bo trajala predvidoma do 15. 11. 1993.
Med zaporo bo postavljena ustrezna prometna signalizacija. Uporabnike parkirišča prosimo za razumevanje.
DEŽURNI
ZDRAVNIK
UESJA
(več kot plesna šola)
NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU hala B2/II - tel. 110-211 INFORMACIJE, REZERVACIJE, VPIS: od 10. do 12. in od 15. do 20. ure.
VABI K VPISU V CELOLETNO PLESNO ŠOLO ZA OTROKE IN V PLESNE TEČAJE ZA ODRASLE.
Autocommerce d. d., AC Trgovina. d. o. o., Ljubljana, obvešča, da bo v dneh od 13. do 17. 9. 1993 spremenjen režim parkiranja v »modri coni« na Kersnikovi ulici v Ljubljani, in sicer pred objektom Kersnikova 10, v smeri proti Dvoržakovi ulici. Rezerviranih je 5 parkirnih mest v dolžini 28 m, kar je označeno tudi s prometno signalizacijo. Režim bo spremenjen zaradi prezentacije novih modelov vozil cimos citroen.
Danes, 13. 9. ob 20, uri vas vabimo na likovni dogodek MARKA KOVAČIČA »Naprej v preteklost«. Avtor bo predstavil svojo instalacijo za bližnji projekt DE ARK v evropski kulturni prestolnici Antwerpnu, ki je hkrati tudi projekt v podporo boju Mreže za Metelkovo. Vabljeni!
LJUBLJANA
1.	Nujna ambulantno-raedicin-ska pomoč v Ljubljani za odrasle neprekinjeno v Urgentnem bloku Univerzitetnega kliničnega centra (vhod iz Bohoričeve ulice): za otroke in mladino do 15. leta starosti — ob delavnikih čez dan v otroških in šolskih dispanzerjih Zdravstvenega doma Ljubljana;
—	ponoči od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih v pediatrični dežurni ambulanti — dispanzer za otroke Center, Ulica Stare pravde 2, tel. 110-232.
2.	Za nujno zdravniško pomoč v zdravstveni ali življenjski ogroženosti na domu, v prometni nesreči idr. kličite po tel. 323-060. Za otroke in mladino do 18. leta starosti se ob delavnikih od 7. do 19. ure obračajte na otroške in šolske dispanzerje Zdravstvenega doma Ljubljana. Pediatrična dežurna ambulanta od 19. do 7. ure,
ob nedeljah in praznikih pa bo
zagotavljala le v izjemnih primerih prevoz otrok z reševalnim vo- ( zilom v ambulanto. V takem primem kličite po tel. 110-232.
3.	Prebivalci občine Grosuplje
—	Ivančna Gorica naj kličejo za nujno zdravniško pomoč na domu podnevi v redne ambulante. Ponoči od 19. do 7. ure zjutraj in ob nedeljah ter praznikih ves dan pa na telefonsko številko 783-039 ali 783-006. Če se zdravnik ne javi, ker je na terenu, naročite obisk na Reševalno postajo Ljubljana, telefonska številka 94, ki ga bo preko radio-zveze posredovala zdravniku na teren.
Telefon za otroke in mladostnike (061) 323-353, vsak delovnik od 12. do 16. ure.
94.9

FM	MHz-STEREO
POSLOVNO INFORMATIVNI PROGRAM
RADIO SLOVENIJA & AL/EN GROUP
BANKA
SLOVENIJE
PONOVNO OBVESTILO VARČEVALCEM KRANJSKE HRANILNICE IN POSOJILNICE LJUBLJANA D. D., TIVOLSKA CESTA 13, LJUBLJANA
Nad Kranjsko hranilnico in posojilnico Ljubljana d. d., Tivolska cesta 13, Ljubljana, je Temeljno sodišče v Ljubljani, Enota v Ljubljani s sklepom št. 110/93 dne 9. 3. 1993 začelo stečajni postopek (sklep je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 17-18/93).
Zaradi izvajanja 12. člena zakona o Agenciji Republike Slovenije za zavarovanje vlog v bankah in hranilnicah (Uradni list RS št. 1/91-1) je Banka Slovenije sklenila pogodbo s Komercialno banko Triglav d. d., Kotnikova 28, Ljubljana. Navedena banka je prevzela izplačila iz naslova hranilnih vlog občanov, ki so jih imeli občani pri Kranjski hranilnici in posojilnici Ljubljana d. d., Ljubljana.
Poslovanje v smislu tega obvestila se je začelo 1. julija 1993.
Banka Slovenije ponovno poziva varčevalce Kranjske hranilnice in posojilnice Ljubljana d. d. — v stečaju, Ljubljana, da poslovanje s hranilnimi vlogami uredijo pri Komercialni banki Triglav d. d., Ljubljana do 15. decembra 1993. Po navedenem datum se bodo hranilne vloge varčevalcev pri omenjeni hranilnici vodile kot hranilne vloge pri Komercialni banki Triglav d. d., Ljubljana.
18785
OBRTNIŠKI
rrnri nf sejem «xje
od 10.-18.9., Hala D
PROSTOR D27
tel.: 065/71-349
schnelle und sichere Tore
Svet javnega zavoda Kulturnega, kongresnega in promocijskega centra Avditorij Portorož
razpisuje mesto
direktorja
Razpisni pogoji so:
—	visoka ali višja izobrazba družboslovne ali druge ustrezne usmeritve
—	tri oziroma pet let delovnih izkušenj pri vodilnih delih na enakem ali sorodnem področju
—	aktivno znanje enega svetovnega jezika in vsaj pasivno italijanskega jezika
—	poznavanje problematike in razvojnih usmeritev kulturne, kongresne in promocijske dejavnosti.
Ob prijavi na razpis je treba predložiti tudi program razvoja zavoda.
Mandat direktorja traja štiri leta. Po končanem mandatu je isti kandidat lahko ponovno imenovan za direktorja.
Direktorja zavoda s soglasjem ustanovitelja, to je Skupščine občine Piran, imenuje Svet javnega zavoda Avditorija Portorož.
Kandidati se lahko prijavijo v 15 dneh po objavi razpisa. Predložiti morajo vsa dokazila o izpolnjevanju pogojev in program razvoja zavoda. Dokazila s pripisom na ovojnici »za razpis« pošljite na naslov: Kulturni, kongresni in promocijski center Avditorij Portorož, 66320 Portorož, Senčna pot 10.
Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 15 dneh po izdanem soglasju' Skupščine občine Piran.
18746
SLOVENSKI	KOMORNI
ZBOR Ljubljana razpisuje vpisovanje Vokalnega abonmaja za sezono 1993/1994. Vpis bo od 15. do 17. 9. 1993, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure v Mestnem domu, Ljubljana. Krekov trg 2/11.
Vse druge informacije lahko dobite v zgoraj navedenem času po
telefonu (061) 311-892.
a d o
oonaoDon

o □ a
□ □□□□oaaaaaaa
FINE A
PODJETJE ZA GOSPODARSKO SVETOVANJE d.o.o., MARIBOR
Uspešne prodaje na domačem ali tujem trgu danes ni mogoče več doseči brez
načrtnega marketinškega pristopa. Naš tim strokovnjakov vam v ta namen ponuja
MARKETINŠKE STORITVE
-	prevzem kompletnega marketinga do stopnje uspešne prodaje,
-	organizacija marketinškega in komercialnega poslovanja,
-	oblikovanje ustreznega marketinškega spleta (izdelek, cena, razpečava,
komuniciranje),
-	izdelava marketinških planov,
-	izvajanje domačih in tujih tržnih raziskav.
Pozivamo vas, da nas v zvezi z vašimi problemi ali zamislimi pokličete, prepričani smo, da bomo našli skupne rešitve.
NAŠE ZNANJE - VAŠ USPEH
Finea d.o.o., Vita Kraigherja 10, tel.: 062/222-312, fax: 062/223-143
DNEVNIK - DELO- IZDAJA < ZV DELO. D.O.O • USTANOVITELJ DELO D.O.O. • NASLOV UREDNIŠTVA: LJUBLJANA. DUNAJSKA C. 5. TELEFON N. C. 118-255. • MALOPRODAJA - KOLPORTAŽA • SLO DELO 31-25' • POŠTNI PREDAL 29. 61001 LJUBLJANA • TISK DRUŽBENO PODJETJE DELO - IISK Č ASOPISOV IN REVIJ. P. O. IJUBUANA. DUNAJSKA C. 5 • NAROČNINA TEL. 118-255. 129-320. 114-22«. 119-055. 115-315. FAX 112-163. REKLAMACIJSKI ODD. DOSTAVE DNEVNIKA »DELO« ZA LJUBLJANO TEL. »61/318-88«. LJUBLJANA. DUNAJSKA C. 5. ZA OBMOČJE OBALE TEL. 066/38-603. ZA OBMOČJE CEUA TEL. 063/441-144. inl. 226. ZA GORIŠKO TEL. 065/26-663, ZA ZASAVJE TEL. »61/881-527. ZA DOLENJSKO TEL. 068/65-614. ZA GORENJSKO TEL. «64/216-824, ZA OBMOČJE MARIBORA TEL. »62/26-245. ZA OBMOČJE POMURJA «69/32-566 • POSAMIČNA ŠTEVILKA STANE 45.00 TOLARJEV. PETKOVA IN SOBOTNA ŠTEVILKA 55.00 TOLARJEV • NAROČNINA ZA SEPTEMBER 1993 JE 1.275.00 TOLARJEV. ZNIŽANA NAROČNINA ZA UPOKOJENCE 1.147,00 TOLARJEV e ZA PLAČNIKE PO BANKI (TRAJNI NALOGI) ŠE 5% POPUST • NAKAZILA NAROČNINE NA TEKOČI RAČUN: ČZP DELO. D.O.O.. ŠT 50102-603-48909 • POLLETNA NAROČNINA ZA TUJINO JE 468 DEM (ZA LETALSKO DOSTAVO DODATNO ZARAČUNAVAMO PO TARIFI) • PLAČILA NA
DEVIZ. RAČUN PRI LB. ŠT. 50100-620-133-27620-27820/3 • NOVO - ZA LJUBLJANO: MESEČNA
NAROČNINA
VEČERNEGA DELA ZA MESEC SEPTEMBER JE 1.301.00 SIT • NAROČILA NA DNEVNIK DEl O SPREJEMAMO VSAK DAN IN ZAGOTAVLJAMO DOSTAVO NA DOM V PETIH DNEH OD NAROČILA • ODPOVEDI LAHKO UPOŠTEVAMO OB KONCU MESECA • DELO STIK - OGLASNO TRŽENJE. TEL. 318-570. OGLASNA KOMERCIALA. TEL. 133-317, FAX. 302-414. DUNAJSKA 5 VI NADSTR. PRIZIDKA • MALI OGLASI: SPREJEM PO TEL. 318-866 ALI OSEBNO NA OKENCU DUNAJSKA 5. Šubičeva i • osmrtnice: od ponedeljka do petka do 16. ure osebno na okencu
DUNAJSKA 5 IN ŠUBIČEVA I. FAX. 110-169. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH SPREJEMA OSMRTNICE NEPOSREDNO CENTRALNA REDAKCIJA. DUNAJSKA 5. ALI PO TELEFONU 118-255. 119-055. 115-315
NA PODLAGI ZAKONA O PROMETNEM DAVKU (UR. UST RS. ŠT. 4/92) IN MNENJ\ MINISTRSTVA ZA INFORMIRANJE (ŠT. 23/92), Z DNE 3«. 1. 1992 SODI ČASOPIS MED PROIZVODE INFORMATIVNE NARAVE PO 13. TOČKI TARIFNE ŠTEVILKE 3. ZA KATERE SE PLAČUJE 5-ODSTOTNI DAVEK OD PROMETA PROIZVODOV.
TELEFON DEŽURNEGA UREDNIKA 318-252, TELEKS SLO DELO 31-255, TELEFAKS 311-871.
STIKOVA VROČA LINIJA
VČERAJ -
ZVEDELI

VELJA DANES!
Naročila za objavo oglasov v STIKOV! VROČI LINIJI sprejemamo po telefonu (061) 113-201. faks 110-169 in na naslov DELO STIK. Ljubljana, Dunajska 5. od 8. do 13. ure za objavo za naslednji dan.
POZOR-NOVO!	STIKOVA VROČA LINIJA ODSLEJ TUDI NA RADIU »PIP« FM94.9 MHz
POSEBNIAVS SEMINARJI TUJIH JEZIKOV	Posebni AVS seminarji tujih jezikov za zaposlene v trgovinski in hotel-sko-gostinski dejavnosti, v bančništvu ter za poslovne sekretarje in tajnice — dopoldan, popoldan ali ob koncu tedna v skupinah od 10 do 12 udeležencev. EMONA ELEKTRONSKI CENTER-AVS, Šmartinska 130, Lj„ tel. 061/441-085. fax 061/444-320.
PANTEON	Šola za tuje jezike. Vpis in informacije: 061/312-916 ali 123-149.
RAČUNALNIŠKA	USPOSABLJANJA, ISA — Teh. park Instituta J. Stefan: 157-078.
PIONIR AVTOHIŠA SPC NOVO MESTO	Ugodna prodaja vozil RENAULT tudi na kredit; kratki dobavni roki; Clio RN 1.2, R5 C; dobava takoj; tel. 068/324-533, 061/302-444
NOVA ELANOVA	športna trgovina v Ljubljani na Dunajski 20 (IPH center). Do 15.9.'93 veljajo promocijske cene — 10% popust pri vsakem nakupu!
UČENJE NA DALJAVO IZZIV SODOBNOSTI	Pri Gospodarskem vestniku so pripravili nove. tudi nejezikovne programe ter posebne popuste za podjetja. Inf.: tel. 061/319-863.
HUJŠANJE	pod zdravniško kontrolo, odprava celulita, nega kože, epilacija. solarij, fitness. Dr. Sentočnik, tel. 061/266-570.
Z igro do osnov angleškega in nemškega jezika	Otroke od 4. leta dalje vpisujemo v tečaje angleškega in nemškega jezika. Informacije: PINGVIN d.o.o., tel. 061/342-778 vsak delavnik. Vpis od 16, —19. ure na Popovičevi 16'v Ljubljani.
NOVELL 4.0 in vsi ostali	UNICOM d.o.o., kot pooblaščen Novell-ov šolski center (NAEC & ATC), prireja računalniške tečaje. Informacije in prijave na Unicom d.o.o., Letališka 33, Ljubljana, tel. 102-222 int. 362, fax 104-092
ELEKTROTEHNA SET posebna ponudba ugodno	Električni udarni vrtalnik Black & Decker 651 31.200 SIT, skobelnik BD 750 18.600 SIT in vrtalnik BD 202 samo 6.990 SIT. Električno ročno orodje ISKRA tudi do 60% nižje cene.
UNISTAR Ljubljana Letališka 33 Tel. 102-222 int. 350 Fax 104-277	AKCIJSKA PRODAJA 1.	) RAČUNALNIK UNISTAR 386/40 	 137.144,00 SIT (barvna grafika, gibki disk 3,5 inch, trdi disk 214MB, ram 4MB) 2.	) RAČUNALNIK UNISTAR 486/33	182.697,00 SIT (barvna grafika, gibki disk 3,5 inch, trdi disk 261MB, ram 4MB) Ob nakupu UNISTAR RAČUNALNIKA dobite gratis: dvodnevni uvodni tečaj računalništva na Inštitutu Jožef Stefan in GENIUS miško. 24-mesečna garancija, možne spremembe v konfiguracijah!
KMM—Export-import d.o.o., 062/20-484	Po ugodnih cenah, homologacija urejena, garancija 1 leto, vam nudimo osebna vozila znamke ALFA ROMEO. Tel. 062/20-484.
JESENSKA PRODAJNA AKCIJA Z VELIKIMI POPUSTI V PRODAJALNAH MERCATOR- TRGOAVTO	GORSKO MOŠKO KOLO ROG, 18 prestav z opremo z gotovinskim popustom SAMO 26.596 SIT. TOMOS AVTOMATIK A 3 NS s popustom SAMO 70.980 SIT. Nudimo možnost nakupa na kredit, ki je prilagojen možnostim posameznega kupca. Veselimo se vašega obiska v vseh prodajalnah MERCATOR - TRGOAVTA.
Računalniški tečaji	za začetnike in poznavalce. B2 Lj., Tržaška 2, 061/210-755, 156-284.
Avtošola OMEGA ALEKS Ljubljana	prireja BREZPLAČEN tečaj CPP dne 7.9. ob 15.30 in 21.9. ob 18. uri. Vpis: Tabor 13, tel. 061/322-528. Vožnja na vozilih Renault 5.
HUJŠANJE 8-12 KG MESEČNO	Hujšanje brez lakote, lepotne operacije, trajna odstranitev dlak,.. »Dr. PIRNAT«, Lj. 061/557-794, Mb. 062/223-255, Ankaran 066/52-425.
OLJNE GORILCE,	peči, radiatorje,... poceni — tudi z montažo. Centralterm, 727-837.
GRADITE? OBNAVLJATE? V GRAMEX!!Š Tel. 061/183-163	V gradbeno —prodajnem centru na Verovškovi 72 vam nudimo gradbeni in instalacijski material ter kopalniško opremo po NAJUGODNEJŠIH CENAH. Za takojšnja plačila še 8% POPUST (velja za blago domačih proizvajalcev). OBIŠČITE NAS!
PLASTIČARJI, POZOR!	KEMIJSKA INDUSTRIJA KAMNIK vam v mesecu septembru nudi po izredno ugodnih cenah POLIETILENSKI REGENERAT—mešani. Izkoristite izredno priložnost in nas pokličite po tel. 061/831-011, 831-371, 832-711, int. 304 ali 306.
ENGLISH FOR YOU Inf.: 061/346-121	Tečaji angleščine za odrasle in mladino: konverzacija, poslovni, priprava na Cambridge in ICC izpite. Pouk v majhnih skupinah.
E X T R E M E Dunajska 21 LJUBLJANA	IZREDNO UGODNO ! ! FAX papir 30 m: 299 SIT s prometnim davkom. Plačilo vnaprej, minimalna količina 12 kosov. Tel. 061/301-530, 301-665, fax 061/322-181.
POLIGLOT	Tečaji nemščine, angleščine, italijanščine. Vpis po tel. 061/713-595.
CIPER-	izjemoma 4-dnevno potovanje od 30.9.-3.10. Možnost izletov po otoku, primerno zlasti tudi za manjše skupine (sind. org., ipd.). Pohitite s prijavami: ADRIA AIRWAYS, oddelek za turizem, Gosposvetska 6, tel. 061/318-657 in 302-030 in pooblaščene turistične agencije.
RENAULT po nižjih cenah Alpetour Remont	Cene do registracije: R 5 od 13.690 DEM, Clio od 17.450 DEM, R 19 od 22.960 DEM, Espace od 46.000 DEM - ugodni krediti brez pologa, dobava TAKOJ, »staro za novo«. Alpetour Remont Kranj, 064/223-276
KRONA PLUS Tel. 161-266
Pričeli smo z vpisi nemščine in angleščine. Pogovori, majhne skupine, velika strokovnost. Novost: pripravili smo zanimiv program za otroke.
Denarno blagovna loterija SLOVENSKO POLETJE
Poročilo o žrebanju, ki je bilo 10. 9. 1993 ob 12. uri v prostorih Loterije Slovenije.
Izžrebane številke:
	srečke s			srečke s	
	končnicami	so zadele		končnicami	so zadele
	5920	3.000,00 SIT			
	36940	10.000,00 SIT		73443	5.000.00 SIT
	191290	R 5 campus		212293	R 5 campus
0	310600	R 5 campus	3	373883	R 5 campus
	406760	R 5 campus		775243	R 5 campus
	643420	R 5 campus			
	95531	20.000.00 SIT			
	024721	R 5 campus			
- 1	559741				
	623521	R 5 campus			
	923121	Renault 19		44	200,00 SIT
	991231	R 5 campus		304	400,00 SIT
				444'	600,00 SIT'
			4	36184	5.000.00 SIT
				56224	5.000.00 SIT
	002	400.00 SIT		61334	5.000,00 SIT
	5282	1.000.00 SIT		89674	5.000.00 SIT
2	06992	5.000.00 SIT		067594	Renault 19
	093142	R 5 campus		194094	R 5 campus
	126722	R 5 campus		240164	Renault 19
	258672	500.000,00 SIT		285964	R 5 campus
	267102	R 5 campus		399164	100.000,00 SIT
	308372	R 5 campus		438764	R 5 campus
	635412	Renault 19		473094	R 5 campus
	724562	R 5 campus		663974	R 5 campus
	873702	R 5 campus		894984	R 5 campus
	980032	Renault 19		967734	R 5 campus
srečke s končnicami
so zadele
025
275
995
9515
43375
77145
98175
026755
141105
177275*
664775
830895
861225
969985
400,00 SIT
400.00	SIT
500.00	SIT 1.000,00 SIT
50.000.	00 SIT
20.000.	00 SIT
10.000.	00 SIT
Clio R 5 campus R 5 campus*
500.000.	00 SIT
100.000.	00 SIT R 5 campus R 5 campus
96
184956
247626
485216
545556
761406
766636
872146
920746
944706
952836
200 SIT R 5 campus R 5 campus R 5 campus R 5 campus R 5 campus Clio
2.000.000.00 SIT Renault 19 R 5 campus R 5 campus
srečke s končnicami
so zadele
015447
085857
195717
345637
684637
806887
973997
988307
R 5 campus R 5 campus R 5 campus Renault 19 R 5 campus R 5 campus Renault 19 Renault 19
388
313768
445658
463068
489038
495908
535468
548128
613228
617078
704118
942278
500,00 SIT R 5 campus Clio
R 5 campus Renault 19 R 5 campus R 5 campus R 5 campus R 5 campus R 5 campus Clio
R 5 campus
25289
36049
210299
513569
558019
845429
870599
10.000.	00 SIT
10.000.	00 SIT R 5 campus R 5 campus R 5 campus
100.000,00 SIT Renault 19
znak * je vezan dobitek
Navodilo o izplačevanju in prevzemu dobitkov	Videorekorderje so zadeli:
Dobitke do vključno 10.000,00 tolarjev izplačujejo prodajalci Loterije Slovenije, ostale denarne dobitke pa izplačujejo blagajne Loterije Slovenije v Mariboru, Kopru in Ljubljani.
Blagovne dobitke izdaja KK Smelt Olimpija, Celovška 25, Hala Tivoli (tel. 061/314-170) 61000 Ljubljana. Avtomobile lahko prevzamete vsak dan med 8. in 13. uro, razen sobote in nedelje.
Pri dobitkih za katere je predpisano plačilo davka na dobitke pri igrah na srečo, organizator pri izplačilu ta davek odtegne po veljavni stopnji.
Zadnji dan za izplačilo oziroma izdajo dobitkov je 12. 11. 1993.
Posebne nagrade za kupce kompletov
za kupce kompletov po pošti je organizator pripravil še posebne nagrade - 10 videorekorderjev in 5 televizorjev.
1.	Igor Rabec, Tomšičeva 5, 66250 ILIRSKA BISTRICA
2.	M Tja Potočnik, Medenska cesta 64. 61210 LJUBLJANA ŠENTVID
3.	Ivanka Krajnc, Lutverci 44, 69253 APAČE
4.	Stane Gostenčnik, Mislinjska Dobrava 95. 62381 PODGORJE
5.	Andreja Kebe, Dolenje jezero 20, 61380 CERKNICA Nataša Planjšek, Dekani 244, 66271 DEKANI Anton KostevC; Mali vrh 7, 68254 GLOBOKO Jožefa Slane, Curile 16, 68330 METLIKA Žarko Pahor, Nova vas 19, 65291 MIREN Ivan Breščak, Modrej 34, 65216 MOST NA SOČI
6.
7.
S.
9.
10.
Televizorje so zadeli:
1.	Vida Repič, Gregorčičeva 9, 69231 BELTINCI
2.	Milena Zavrl, Moravče 60, 61274 GABROVKA
3.	Marija Boljka, Selnik 22, 61292 IG
4.	Dušan Tomažič, Trubarjeva 6, 62000 MARIBOR
5.	Alojzija Juvan, Oražnova 4, 61111 LJUBLJANA
Televizorje in videorekoderje prevzamete v trgovini UZO, Hala Tivoli, Celovška 25, Ljubljana, tel. (061) 115-155 int 201.
Vsem srečnim dobitnikom iskreno čestitamo. Tistim, ki to pot niso bili izžrebani, pa želimo več sreče naslednje poletje.
Uradno poročilo je objavljeno v Glasilu Loterije Slovenije in na vseh prodajnih mestih Loterije Slovenije.
KK Smelt Olimpija
ISKRATEL
Iskratel, Telekomunikacijski sistemi, c/, o. o., Kranj
-i lH'
Odločili smo $• sprejeti svetovni izziv, da bomo sooblikovali telekomunikacijske sisteme tudi po letu 2000.	o

Zato v mešanem podjetju s SIEMENS AG iščemo najbolj ambiciozne, najbolj
kreativne strokovnjake.
Če sfe mlajši
.. '-■:>>

■s®«*.-..
:šii

DIPLOMIRANI INŽENIR, MAGISTER AU DOKTOR RAČUNALNIŠTVA, ELEKTROTEHNIKE, MATEMATIKE, FIZIKE,

sprostite svojo ustvarjalnost, in sicer na:
•	programiranju z najsodobnejšimi jeziki
•	relacijskih bazah podatkov
•	objektno orientiranem programiranju
•	kreaciji najmodernejših telekomunikacijskih sistemov.
Sodelovali boste v najmočnejši skupini strokovnjakov, ki
•	uporablja UNIX kot razvojno okolje in programske jezike C, C++, SDL, SQL
•	• ima največje računalniško omrežje za razvoj programske opreme, ki vsebuje mrežo
UNIX delovnih postaj in računalnikov z X-Window
•	je razvila več kot dva milijona vrstic programov za že delujoče izjemno zahtevne telekomunikacijske sisteme.
Zagotavljamo Vam predvsem ambiciozne cilje, samostojno razvojno raziskovalno delo, osebni razvoj, možnosti za napredovanje in strokovno usposabljanje.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, seveda z ustrezno poskusno dobo.
Pisne prijave s curriculumom pričakujemo v 8 dneh na naslov:
Iskratel, d. o. o., Kranj Kadrovski sektor 64000 Kranj Ljubljanska 24 a
Dodatne informacije lahko dobite pri ga. Eli Križnarjevi telefon (064) 331331, int. 2823.
A CIMOS
Z enim kolesom že v vaši garaži!
Cimos podarja danes izžrebanemu državljanu Slovenije izjemno darilo-četrtino avtomobila Citroen ZX! Bodite pozorni! "Srečko" imate že v žepu.
Republika Slovenija Skupščina občine Izola Izvršni svet
Izvršni svet Skupščine občine Izola na podlagi 200. člena statuta občine Izola (Uradne objave, št. 21/87 in 26/87), sklepa Izvršnega sveta št. 363-2/92 z dne 8. 6. 1993 in 7. 9. 1993 ter Zakona o prometu z nepremičninami (Uradni list SRS, št. 19/75) ponovno
razpisuje
javno dražbo za prodajo poslovnega prostora v Izoli, Koprska 1
1.
Predmet prodaje je nezasedeni poslovni prostor v Izoli, Koprska 1, stoječ na stavbni pare. št. 1141, vpisan v vi. št. 158, k.o. Izola-mesto. Poslovni prostor je družbena lastnina v uporabi Občine Izola in meri 55,25 m2.
2.
Izklicna cena je 2.000 DEM/m2 v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije, ki bo veljal na dan izvedbe javne dražbe.
3.
Javna dražbo bo v PONEDELJEK, 27. septembra 1993, ob 8. uri v prostoru strokovne službe Zavoda za planiranje, urbanizem, stanovanjske in gradbene zadeve SO Izola, Postojnska 3 (sejna soba).
4.
Poslovni prostor je namenjen za vse vrste storitvenih dejavnosti, ki nudijo storitve po posameznem naročilu, specializirane prodajalne na drobno vseh vrst, specializirane gostinske obrate (s poudarkom na nudenju tople hrane, hladnih prigrizkov in napitkov ter brezalkoholnih pijač), obrtne obratovalnice s pretežno ročnim delom in imajo hkrati prodajni prostor, foto in druge umetniške ateljeje ter poslovalnice z domačo in umetno obrtjo.
5.
Davek na promet nepremičnin in drugi stroški v zvezi s prodajo navedene nepremičnine in zemljiškoknjižni vpis niso vključeni v ceno in jih poravna kupec.
6.
Drugi pogoji
-	Udeleženci, ki želijo sodelovati na javni dražbi, morajo pred začetkom javne dražbe vplačati varščino v višini 10% izklicne cene v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije, ki bo veljal na dan vplačila varščine in jo plačati na žiro račun št. 51430-630-40003, SO Izola-proračun.
-	Pogodba o prodaji mora biti sklenjena v 15 dneh po javni dražbi. Če pogodba ni sklenjena v tem roku, po odbitku stroškov postopka zapade ostanek varščine.
-	Kupec mora plačati kupnino v celoti najpozneje v 8 dneh po sklenitvi pogodbe.
-	Zastopniki pravnih in civilnih oseb morajo predložiti pravnoveljavno pooblastilo za zastopanje na javni dražbi.
-	Dražitelj, ki na javni dražbi ne uspe, dobi povrnjeno varščino najkasneje v 8 dneh po končani javni dražbi.
-	Prodajalec si v primeru predprodaje nepremičnine pridružuje predkupno pravico za 5 let.
-	Prodajali bomo po načelu »videno-kupljeno«, zato kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali.
Če je kupec fizična oseba, mora izkazati državljanstvo republike Slovenije.
-	Vse informacije v zvezi z odkupom poslovnega prostora lahko dobite pri strokovni službi Zavoda za planiranje, urbanizem, stanovanjske in gradbene zadeve SO Izola, Postojnska 3 ali po telefonu št. 61-621 (g. Aleksander GOLOB). Ogled poslovnega prostora je mogoč po dogovoru.
__________________18784
mm*
llirtlll
1*1
V Slovenskih novicah vsak dan žrebamo enotno matično številko enega državljana Slovenije. Če smo osrečili vas, pohitite -brzojavite (Dunajska 5, Ljubljana), telefonirajte (061 323 571), pošljite telefaks (061 318 193) ali pridite osebno na uredništvo Slovenskih novic. Darilo vas na dan objave izžrebane matične številke čaka samo do dvanajstih! Po 12 uri darilo zapade in izžrebanec izgubi pravico do njega. Pravico do darila uveljavite z osebno izkaznico. Lahko jo izkoristite kot popust ob nakupu ali pa svoj 25% delež prodate zainteresiranemu kupcu novega Citroena. Darilo je prenosljivo na tretjo osebo!
1
Me	0^o5

, ,,
«*»•


'C***
pl»
YANNI d. o. o.
Najuspešnejše podjetje pri prodaji mobilnih telefonov v Sloveniji vabi k sodelovanju
komercialiste
za.področja 061, 0601, 0602, 053
Število omejeno. Prijave po tel. 061/217-081, 155-082.
18758
Dijaški dom Tabor Ljubljana Vidovdanska 7
objavlja dela in naloge
vzgojitelja
za določen čas Pogoj: visoka izobrazba pedagoške smeri
Prijave sprejemamo
osebno 8 dni po objavi.
Kandidati bodo prejeli obvestilo o izbiri v 15 dneh po objavi razpisa. Nastop dela takoj.
18753
PIONIRSKI DOM
-	CENTER ZA KULTURO MLADIH,
Vilharjeva 11—15, Ljubljana
objavlja prosto delovno mesto
—	prof. nem. in
angl. jezika
Pogoja: visoka izobrazba ustrezne smeri, eno leto delovnih izkušenj
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Prijave sprejemamo 8 dni po objavi.
17757
FM 7^,7 MHz-STEREO
POSLOVNO INFORMATIVNI PROGRAM RADIO SLOVENIJA & AL1EN GROUP
Republika Slovenija MINISTRSTVO
ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI LJUBLJANA, Kotnikova 5
Na podlagi zakona o izvrševanju proračuna in o proračunu Republike Slovenije za leto 1993 (Uradni list RS, št. 2/93) in uredbe o pogojih in načinu javnega razpisa za oddajo določenih del, ki se financirajo iz proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/92), Ministrstvo za gospodarske dejavnosti objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA DODELJEVANJE SREDSTEV ZA PRESTRUKTURIRANJE PROJEKTOV PROIZVODNJE V IZVAJANJU IZ PRORAČUNA ZA LETO 1993
I.	Predmet razpisa
V proračunu RS za leto 1993 (Uradni list RS, št. 22/ 93) razpolaga Ministrstvo za gospodarske dejavnosti s sredstvi za prestrukturiranje proizvodnje v višini 963,796.225,00 SIT, 21 Ministrstvo za gospodarske dejavnosti postavka 5501 453.
II.	Pogoji za razpis
1.	Sredstva, namenjena za prestrukturiranje projektov prizvodnje, v izvajanju bodo usmerjena v subvencioniranje anuitet ali obresti kreditov v letu 1993, ki jih za namene 2. točke tega razpisa emitirajo slovenske poslovne banke;
2.	Za prestrukturiranje proizvodnje štejemo tiste procese v podjetjih, pri katerih se proizvodi, storitve in proizvodne skupine slovenske industrije, gradbeništva, turizma in gostinstva
—	spreminjajo po svojih funkcijah, oblikah in tehničnih lastnostih; uporabi materialov; tehnoloških postopkih; stroškovni strukturi;
—	prilagajajo predpisom in drugim tehnično tehnološkim normam;
—	oblikujejo v praksi s pospeševanjem trženja, predvsem na izvoznih trgih, in iskanjem novih trgov ter tržnih niš.
3.	Na javnem razpisu lahko sodelujejo vsa podjetja iz panog industrije, gradbeništva, gostinstva in turizma, ki jih po zakonu o razvoju malega gospodarstva ne štejemo med mala podjetja.
4.	Podjetja, ki želijo pridobiti subvencijska sredstva, morajo samostojno pridobiti ustrezno kreditno linijo poslovne banke.
Podjetje je dolžno od banke-posojilodajalke zahtevati, da Ministrstvu za gospodarske dejavnosti predloži oceno bonitete kreditojemalca in vse prvine kreditne pogodbe: znesek kredita, čas kreditiranja, namembnosti, dinamiko črpanja, odlog plačil, obrestno mero in instrumente zavarovanja kredita ter druge stroške kredita.
5.	Subvencije bodo podjetjem izplačevane sočasno s plačili njihovih zapadlih anuitet ali obresti poslovni banki v letu 1993.
III.	Roki za prijave
1.	Rok za prijave je odprt do porabe sredstev. Prijave sprejemamo na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti, Ljubljana, Kotnikova 5.
2.	Odpiranje prijav bo vsak zadnji ponedeljek v mesecu ob 10. uri v sejni sobi Ministrstva za gospodarske dejavnosti, Ljubljana, Kotnikova 5.
IV.	Pogoji za udeležbo na razpisu so:
—	prijava
—	ime in naslov prosilca
—	dokazi o izpolnjevanju zahtevanih pogojev.
V.	Izbor prijav
—	Prijave morajo biti poslane v zaprti ovojnici z oznako »NE ODPIRAJ«, »PRIJAVA NA RAZPIS
—	PRESTRUKTURIRANJE PROJEKTOV PROIZVODNJE V IZVAJANJU«.
—	Dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobijo pravne osebe na ministrstvu za gospodarske dejavnosti, in sicer: za področje industrije in gradbeništva pri g. Jožetu Gubenšku, Ljubljana, Kotnikova 5 (tel. št. 123-177, int. 255, vsak delovni dan od 9. do 12. ure); za področje turizma pri g. Marku Podrekarju, Ljubljana, Kotnikova 5 (tel. št. 123-177, int. 292, vsak delovni dan).
187960
/5/CRATEL
Iskratel, Telekomunikacijski sistemi,- d.o.o., Kranj K sodelovanju vabimo
DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA STROJNIŠTVA
za delo pri konstrukciji nove generacije telekomunikacijskih sistemov v Razvojnem področju, z obveznimi izkušnjami ne CAD orodjih.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen oz. nedoločen čas ali pa se bomo dogovorili za pogodbeno delo.
Vašo prijavo s curriculumom pričakujemo v 8 dneh na naslov:
Iskratel, d.o.o., Kranj,
Kadrovski sektor,
64000 Kranj, Ljubljanska c. 24a.
Za dodatne informacije lahko pokličete po telefonu
064/331 331, int. 2823, ga. Eli Križnar.
SUnaSnEsUm
TRGOVINA-CVOT-I7VO?
LJUBITELJI VOZIL HONDA POZOR!
VWi
CENA DO REG VDEM
Slovenske železnice Ljubljana, p. o.,
Ljubljana,
Kolodvorska ul. 11
vabijo k sodelovanju
profesorje nemškega in angleškega jezika za poučevanje odraslih v jezikovnih tečajih.
Tečajj bodo predvidoma v Ljubljani, Celju in Mariboru, v prostorih SZ, v popoldanskem času.
Za vse kandidate, ki bi želeli opravljati omenjeno honorarno dejavnost, zahtevamo izkušnje pri izobraževanju odraslih.
Vse podrobnejše informacije lahko dobite po telefonu 113-144, int. 27-35.
18783
GOLF Mi a SV MET	26.520
GOLF l,4iCL3V	24MO
IN OSTAU MODELI
LEASINO - KREDIT OPEL IZJEMNE CENE DEM ASTRA l.6i GL KARA VAN	29.150
ASTRA l.4iGL5V	26150
DOBAVA TAKOJ!
IN OSTAU MODRI LEASINO - KREDIT FORD
FIESTA.ES C0RT.0RI0N
DOBAVA TAKO) ALI PO DOGOVORU
LEASINO - KREDIT ROVER!	DEM
2l6GSi,5V	32.900
IN OSTAU MODELI UGODNE CENE-DOBAVATAK0I
LEASINO - KREDIT CITROEN:	SIT
AX1ITRE5V	1,312.067
TOYOTA:	DEM
CARINA XLi 1,6LB	34300
CAR INAXU KARAVAN MET.	36.600
CAROLLA XLi 1.4 KARAVAN SER VO VOLAN	30300
D0BAVATAK0J!
IN OSTAU MODELI PO NAROČILU
HOHOAl CENA DO REG VDEM IZREDNO UGODNE CENE CIVICIJLSiSEDAN	21.570
CMCISESiSEDAN	30JOO
ACCORDlOi	37ISO
IN OSTAU MODELI DOBAVA TAKOJ! LEASINO - KREDIT SUBARU:	DEM
L£GACY 2 0 GL 2WD KOMBI	33 700
IN OSTAU MODELI
RENAULT	ST
R-5 CAMPUS3V	978.960
REXPRESS 1.9DK0MBIDVIŽNA VRATA 24J90DEM
REXPRESS 1.90 EUR GON DVIŽNA VRATA 23.600 DEM IN OSTAU M0DH.I
KREDIT
LADA: CENA DO REGISTRACIJE V STT SAMARA 15003V	789.000
SAMARA I50O5V	877.000
NIVA1600	888.000
IH OSTAU MODELI NAJBOLJ UGODNE CENE VOZIL LADA V SLOVENIJI! - KREDIT
ZA VSA VOZILA KREDITNA KREDrTNO KARTICO LJUBLJANSKE RANK E
CENE AVTOMOBILOV HA ZALOGI NIŽJE OD BODOČIH NABAV RABLJENI AVTOMOBILI - MOŽNOST KREDITA
1989
1988
FIAT UNO 45 BX I5TGE Z-101
N-SUNNYI.6SLX GOLF« D
H-cmci.fi
H-PONNY ISGLS KADETI.7DEXPRESSI0N
1991 1,246.000 SIT
1989	690.000	SIT
1989	900.000	SIT
5.200 DEM 11.000 DEM
1989	950.000	SIT
1990	15.000	DEM
1990	12.800	DEM
CHARADE1.0 T-COROLLA 1.3 XU GOLF JXD T-COROLLA IJ XL CAD0Y ŠKODAFAVORrT 135 L1992 MERCED ES230	1 975
SIERRA 1.6	1987
R-4GTL	1991
1990
1990
1990
1990
1987
770.000	SIT
945.000	SIT
1.020.000 srr l.ooo.ooo srr
680.000	srr
8.000 DEM 5 500 DEM 11.800 DEM
460.000	srr
R-EXPRESSFURGON 1988	605.000 SIT
POSREDNIŠKO PRODAJAMO AVTOMOBIL PO VAŠI CENI!
AVTOMARKETD.O.O. LJUBLJANA ČRNUČE DUNAJSKAC. 421,TEL. 061/371 024,374 9M, FAX37 1 851. DELOVNI ČAS: VSAK DELOVNIK OD 8. DO 16. URE OB SOBOTAH	u
V	INFORMACIJE 0D8.D013.URE.	A
Republika Slovenija MINISTRSTVO
ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI LJUBLJANA, Kotnikova 5
Na podlagi 66. člena zakona o izvrševanju proračuna in o proračunu Republike Slovenije za leto 1993 (Uradni list RS, št. 22/93) in 26. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93), Ministrstvo za gospodarske dejavnosti objavlja
PONOVITEV JAVNEGA RAZPISA ZA PRIDOBIVANJE POROŠTEV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA POSOJILNE IN
DRUGE OBVEZNOSTI PRAVNIH OSEB V LETU 1993
I.	Predmet razpisa
Sprejemanje poroštev Republike Slovenije za posojilne in druge obveznosti pravnih oseb v letu 1993
II.	Pogoji za razpis
1.	Poroštvo bo dano poslovni banki za realizacijo dejavnosti in aktivnosti, pri katerih posojilojemalec lahko dokumentira ustrezen in poroštvu sorazmeren obseg naročil in storitev.
2.	Posojilojemalec je s svojo izbrano poslovno banko dolžan zagotoviti ustrezen kredit, pri katerem pogoji ne smejo pomembno odstopati od najbolj ugodnih kreditnih pogojev, ki v trenutku zagotavljanja kredita veljajo v Republiki Sloveniji za ustrezno kategorijo posojilojemalca.
3.	Poslovna banka mora predložiti:
—	pisno izjavo, da je posojilojemalec po stanju na dan 31.12. 1992 razvrščen v skupino A oziroma B,
—	poročilo o skupnem znesku vseh bilančnih terjatev in izvenbilančnih potencialnih obresti posojilojemalca s pripisanimi obrestmi po stanju na dan predložitve predloga za izdajo poroštvene izjave.
Za razvrstitev posojilojemalca po stanju na dan 31. 12. 1992 se šteje razvrstitev, ki jo je ob reviziji letnega obračuna banke za leto 1992 potrdila organizacija za revizijo.
4.	Posojilojemalec, ki mu bo odobreno poroštvo, je dolžan za ves čas trajanja kredita dati izdajatelju
poroštva ustrezno jamstvo za plačila (hipotekarno
zavarovanje posojila, cesija terjatev).
5.	Poroštvo bo praviloma dano kratkoročno, in sicer za dobo od treh do šest mesecev, v izjemnih primerih pa bi se poroštvo lahko podaljšalo še za eno obdobje.
6.	Poslovna banka ponudi posojilojemalcu ugodnejše kreditne pogoje od najbolj ugodnih ter zniža pogodbeno letno obrestno mero za dodatnih 3% točke, odvisno od obsega kredita.
7.	Posamično poroštvo po pravnem subjektu praviloma ne sme istočasno presegati več kot 5% poroštvenega potenciala, s katerim v proračunskem letu razpolaga posamezno ministrstvo.
Poleg teh meril bo Ministrstvo za gospodarske dejavnosti upoštevalo še naslednja merila:
—	poroštvo bo namenjeno prvenstveno podpori industrije pri prodoru na mednarodna tržišča ter turističnim organizacijam ter za
—	izvozna naročila - prioritetna naročila potrebnega reprodukcijskega materiala, delov, gradnikov, surovin.
III.	Roki prijave
1.	Rok za prijave je odprt do 15. septembra 1993. Prijave sprejemamo na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti, Ljubljana, Kotnikova 5.
2.	Odpiranje prijav bo 16. septembra 1993, ob 10. uri v sejni sobi Ministrstva za gospodarske dejavnosti, Ljubljana, Kotnikova 5.
IV.	Pogoji za udeležbo na razpis so:
—	prijava
—	ime in naslov prosilca
—	dokazi o izpolnjevanju zahtevanih pogojev
V.	Izbor prijav
—	prijave morajo biti poslane v zaprti kuverti z oznako »NE ODPIRAJ«, »PRIJAVA NA RAZPIS - POROŠTVO RS«,
—	dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobijo pravne osebe na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti, in sicer:
—	za področje industrije in gradbeništva pri g. Jožetu Gubenšku, Ljubljana, Kotnikova 5, (tel. štev.: 123-177, int. 255, vsak delovni dan od 9. do 12. ure);
—	za področje turizma pri g. Marku Podrekarju, Ljubljana, Kotnikova 5 (tel. štev.: 123-177, int. 292, vsak delovni dan).
18796
PANORAMA PANORAMA PANORAMA PANORAMA PANORAMA PANORAMA PANORAMA PANORAMA PANORAMA PANORAMA PANORAMA
PONEDELJKOV POGOVOR: BRANKO HORJAK
Maribor hoče dober nogomet
Mesto pod Pohorjem ima ta čas enega samega nogometnega prvoligaša, ki pa /e vrsto let kroji vrh slovenskega nogometa. NK Maribor Branik je po i/padu V/, nekdanje jugoslovanske prve lige nekaj časa komajda životaril, po osamosvojitvi Sio\e-nije pa je igral en*) vodilnih vlog v novi državni ligi. Dvakratna uvrstitev v evropske nogometne pokale — to sredo se ho v pokalu UEFA pomeril / romunskim predstavnikom Glorio - mil je dala nov zagon, čeprav so se začele vrstili tudi težave. Pred letošnjim prvenstvom so »vijoličasti« doživeli veliko sprememb, nov pa je tudi, morda še nekoliko neizkušen, trener Branko Horjak, prvi mariborski nogometaš iz »zlatih let«, ki se je odločil za profesionalni trenerski kruh..
»Najbrž sem žc po naravi sila ambiciozen, nogomet pa mi je prirastcl k srcu. Veliko sem premišljeval, preden sem se odločil, da bom sedel na vroči trenerski stolček. Ko sem se zaposlil v klubu, mi je bilo takoj jasno, da se bom moral močno potruditi, kajti priljubljenost mojega predhodnika Marina Bloudka je tolikšna, da je ni moč zbrisati kar čez noč.« je pogovor za naš časnik začel Branko Horjak, ki se je mora! hitro privaditi spremembi, da ni več pomočnik, temveč glavni trener. »Poleg tega je moštvo doživelo nekaj prav temeljitih sprememb, saj sta ga zapustila nogometaša, ki sta bila nosilca igre. Potrebna je bila osvežitev. Toda žal. sem imel na voljo le nekaj mlajših, nadarjenih igralcev, ki so se morali \ zelo kratkem času prilagoditi novemu načinu igre (3 - 5 - 2). kar je bila obremenitev še celo za tiste, ki so že v prejšnjih sezonah tvorili okostje moštva. Naše moštvo je še mlado, samo nadarjenost pa ni dovolj, da bi se lahko obdržali na dosedanji kakovostni ravni. Zagotovo si je marsikdo drugače predstavljal novo podobo moštva, ki pa se bo moralo še nekaj časa kaliti in si priigrati dragocene izkušnje. Od vseh igralcev vselej zahtevam profesionalnost, pa naj si bo na igrišču ali pa izven njega, v zasebnem življenju doma.«
- Prve preizkušnje v letošnjem prvenstvu niso dale prav obetavnih rezultatov, mar ne?
»Drži. Nekateri nam celo ne dajejo nikakršnih možnosti več. da bi se še lahko uvrstili kje pri vrhu. Sam seveda upam. da le ni tako zelo hudo. Grenek poraz v prvem kolu proti ljubljanskemu Optimiz-
mu in to na domačem igrišču
je bil morda le trenutek slabosti. ko smo še iskali pravo enajsterico. Sedaj, ko nas je
okrepil albanski reprezentant
Kliton Bozgo, se je marsikaj
spremenilo. Nekaj igralcev sem razporedil na tista mesta, kjer sem mi zdi. da lahko naj-
več prispevajo, o čemet sem jih moral tudi na dolgo in široko prepričevati. Na koncu sem sc odloči! za današnjo sestavo moštva, ki počasi vendarle prihaja v formo. Nihče od nogometašev nima vnaprej zagotovljenega mesta v ekipi, vselej bodo igrali le tisti, ki bodo v najboljši formi.«
— Zdi se. da je moštvu najtežje doseči gol iz igre. Kako je to mogoče?
>'Res je. Toda v zadnjih tekmah smo si priigrali številne priložnosti, podoba pa bi bila vsaj za odtenek lepša, če nam sodnik ne bi razveljavil gola. ki samo ga dosegli v gosteh prsni
Potrošniku in to na povsem regularen način. Kljub temu pa sem kar zadovoljen, ker sem. kot sem že dejal, prepričan, da je forma moštva od dneva do dneva boljša. In ko nam bo
steklo, bomo spet tisti pravi »vijolicah«, kakršne nas Uidi poznajo naši navijači. Maribor je mesto, ki potrebuje dober nogomet. Poudarek pa je seveda na besedi dober: moštvo mora biti tako kakovostno, da se lahko bori za slovenski nogometni vrh.«
- Pred vrati je uvodni nastop v pokalu UEFA proti Romunom. Kakšno je vzdušje, kakšna so pričakovanja?
»Domače prvenstvo je tako ali drugače že pokazalo, koliko
veljamo. Kako bo v evropskem pokalu, pa je velika uganka Romunska Gloria Bistrila je sicer šele petouvrščeno moštvo prve romunske lige. kar nam ifč bi smelo delali preglavic. Pako smo vsaj mislili. preden smo si ogledali moštvo na eni od tekem romunskega prvenstva. Tam pa smo se prepričali, da je romunski nogomet še vedno med najboljšimi v Evropi. Na delu smo videli izkušene nogometaše, stare od 26 do 36 let, ki so taktično in tehnično povsem zreli. To ni kakšno mlado, zaletavo moštvo in zato sc bojim, da nam predvsem v gosteh še zdaleč ne bo lahko. Vsekakor bomo skušali kar najbolj drago prodati svojo kožo. Če pa bi nam uspelo iztržiti ugoden rezultat. se pravi, če jim bomo zabili vsaj en gol. potem bomo doma pač poskušali narediti vse. da bi se uvrstili v drugo kolo. Toda bodimo realni, to bi bil žc pravi podvig. Skoda, da na prvi tekmi v gosteh ne bomo nastopili v najboljši postavi. kajti Simundža mora odslužiti rumenil kartona še iz lanskega pokala evropskih pokalnih zmagovalcev. To pa pomeni. da se bodo pač drugi morali toliko bolj potruditi.«
— Kakšni pa so sicer načrti Maribora Branika v tej nogometni sezoni?
»Nemara je še prezgodaj, da bi govorili o tem. kaj bi na koncu sezone lahko ocenili za uspeh. Vendar pa je naš glavni cilj te nogometne sezone povsem jasen: tudi za prihodnje leto si želimo priigrati pravico do nastopa \ enem od evropskih pokalov. Opozoriti pa moram, da bo letos še toliko težje izpolniti ta cilj. kajti naši tekmeci, predvsem Mura in Publikum, so se dodobra okrepili in nam bodo na vsak način skušali pristriči peruti. Olimpija je vsekakor še naprej prvi favorit za naslov prvaka, za njo pa se bo na vso moč spopadlo najmanj pet moštev, ki si želijo nogometno Evropo. Ce nam ne bo uspelo osvojiti
drugega mesta v državnem prvenstvu. potem bomo svojo priložnost iskali v pokalnem tekmovanju. Zagotovo ne bomo imeli lahke naloge, toda
mislim, da bi nam lahko uspelo. To pa bi mi resnično veliko pomenilo.« je končal pogovor 43-letni mariborski trener Branko Horjak, ki ima v Mariboru vse več simpatizerjev.
BORIVOJ FERŠ
Usoda ne priznava asov
Kot kaže. bo trikratni svetoVm motociklistični prvak Wayne Rainey dočakal starost na invalidskem vozičku — Za ozdravitev potreben čudež
Športni boj ali izzivanje zle usode? Težko bi rekli, da športni motociklisti ne nosijo glave naprodaj. Ob vrtoglavih hitrostih, pri katerih tudi jekleni okvirji motorjev le stežka ohranijo prvotno obliko, je lahko usodna vsaka napaka, dirkačeva ali tekmečeva. Tveganje? I)a. padci so sestaven del dirk s kovinskimi konjički, toda nekako smo verjeli, da zlobne vile spoštujejo vsaj superzvezdnike.
»Mr. Perfect«. kakor člani motociklističnega cirkusa imenujejo plavolasega Kalifornijca \Vayna Raineva. ni hi! nikoli videti tako močan, nepremagljiv kol pred zaključkom letošnjega svetovnega prvenstva pollitrskega razreda. V Vamahinem moštvu so končno odpravili težave z okvirjem, v Brnu je dosegel 24. zmago v karieri in prehitel večnega tekmeca Kevina Schvvant/a. vse je teklo kot po maslu. Kljub temu. da je bilo v Schvvantzovega obraza jasno razbrali nemoč zaradi naglega preobrata, pa ni želel govoriti o četrtem zaporednem naslovu. Izogibal se je celo pogovorom o bližajočih se dirkah, raje je klepetal o drugih stvareh, o družinskem življenju in soprogi Shea. najraje pa o sinu Rexu. ki še ni dopolnil leto starosti. Ra-inovevo življenje je mejilo na popolnost. dokler . . .
Tveganja, ki ga s seboj nosijo neukročene konjske moči. sta se že pred 20 leti zavedala VVesiev Rainev in njegova žena Louise, ko ju je nadobudni sin presenetil z željo, da bi mu kupila rabljeno kolo s pomožnim motorjem. Sprva sta odločno odkimala, toda pod pritiskom vztrajnih prošenj sta slednjič le klonila. Mladi Waync je najprej uživa! \ merjenju moči s prijatelji i/ soseščine, nato pa so ga zamikale tekmovalne proge. Tako kot veliko ve-
čina ameriških sodobnikov se je
najprej preizkusil v speedwayu.
Na peščenih krogih štadionov širom ZDA se je naučil mojstrsko nadzorovati večkrat svojeglavo vedenje prve tekmovalne vama-he. Ko se je zasitil požiranja prahu, je leta 1982 prestopil v ameriško prvenstvo razreda superbi-ke. kol moštveni tovariš kasnejšega svetovnega prvaka Eddija Lavvsona. Ko se je slednji podal v Evropo, je s kavvasakijem prvič osvojil naslov ameriškega prvaka na superbiku. nato pa mu je tudi sam sledil v svetovni motociklistični cirkus. Leta 1984 je na povabilo slovitega Kennva Robertsa pristopil novemu moštvu Maribora Vamahe. V uvodni sezoni v razredu do 250 ccm se je predstavil kot mojster obvladovanja zavojev, veliko preglavic pa so mu povzročali štarti. tako da je ob koncu sezone pristal na osmem mestu.
Razočaran se je vrnil v domovino. kjer je še tri leta nastopal za Hondo na prvenstvu superbi-ke in čakal novo priložnost. Ko je leta 1987 osvojil drugi naslov, je znova zazvonil telefon. Roberts mu je tokrat ponudil mesto v razredu do 500 ccm. Ob debiju v kraljevskem razredu je prekosil vsa pričakovanja, sijajnemu tretjemu mestu v skupni razvrstitvi SP pa je dodal tudi prvo posamično zmago v Doningtonu. Sezona 1989 je minila v zname-
nju vnovičnega ogorčenega dvoboja z Lavvsonom. ki se je tudi tokrat končal z uspehom izkušenejšega rojaka. Rainev je sicer vodil večji del sezone, vendar ga je padec na dirki za VN Švedske
stal prvega mesta.
Vse drugo je znano. Ko je spoznal še zadnje skrivnosti poklicnega dirkanja, mu nihče več ni bil kos. Držal se je pregovora - raje prepusti tekmecem nekaj točk. kot da bi izgubil vse v brezglavi dirki za slavo - kljub temu je prepričljivo nizal zmage, v sezoni 1990 pa je postavil tudi svojevrsten rekord s sedmimi prvimi mesti in 14 uvrstitvami med prvo trojico. S tremi zaporednimi naslovi se je izenačil s svojim šefom Kennvem Robertsom, ki je zmagoval v letih 1978 do 1980. in postal poosebljenje hladnokrvnosti in zanesljive vož-nje. Pred nastopom v Misanu je štartal na 80 dirkah in le šestkrat ni prevozil ciljne črte. Wayne Rainev žrtev nesrečnega padca? Nemogoče, preprosto nemogoče .
Da usoda ne izbira žrtev, se je še enkrat potrdilo na 13. dirki sezone za VN Italije v Misanu. Po zanesljivem vodstvu v prvih 1 1 krogih je Rainev pri hitrosti
Bernard Tapie je po nogometni aferi le še večji in mogočnejši
Če bi se vse skupaj zgodilo kako leto pozneje, bi mu vešče manevriranje v boju proti UEFA, FIFA in FFF zagotovo prineslo županski stolček v Marseillu — Preiskava še vedno brez dokazov
Po moralni zmagi, ki jo je dosegel v trdem merjenju moči z mogočnima nasprotnikoma FIFA in UEFA, bi si Bernard Tapie, lastnik marsejskega ()lvmpiqiia, poslovnež s političnimi ambicijami, želel kvečjemu še. da bi do afere, iz katere mu je uspelo narediti zadevo državnega pomena, prišlo vsaj kako leto pozneje. Ecta 1995 bodo v Marseillu občinske volitve in Tapie bi z naklonjenostjo, ki si jo je pridobil z veščim manevriranjem v boju proti goljatoma iz Zuricha, gotovo zasedel županski stolček.
moč pri reševanju finančnih težav kluba. Dogodek ne bi bil nič posebnega, ec prav trije sogovorniki ne bi bili najhujši politični tekmeci za župansko čast drugega največjega francoskega mesta. Bernard Tapie si ne bi mogel želeti boljšega političnega kapitala.
Dan pred zitriškim epilogom, s katerim je Olvmpiquc sicer dokončno izgubil pravico, da bi branil naslov najboljšega evropskega moštva, osvojen maja letos v boju z Milanom italijanskega televizijskega mogotca Silvia Berlusconija, sc je v marsejski mestni hiši sestala nenavadna druščina. Župan Robert Vigo-uroux je na posvet, ki ga je zahteval Bernard Tapie. poklical še predsednika regionalnega sveta Jcan-Clauda Gaudina. oba pa sta šefu OIympiqua obljubila po-
B :
Tapicju je uspelo tudi. da je dal lekcijo predsedniku francoske zveze (FFF) Jeanu Fournet-Fayardu. ki je v petek na srečanje s predsednikoma FIFA in
MORALNA ZMAGA - Navijači sedaj še bolj čvrsto stojijo za 01ympiquom. Nihče med njimi ne dvomi, kdo so »les salauds«
(barabe). Telefoto: Reuter)
UEFA Joaom Havclangom in Lennartom Johanssonom v Zii-rich prišel, ne da bi vedel, da lastnik 01ympiqua piše pismo, s katerim sc odreka tožbi proti Evropski nogometni zvezi pred švicarskim sodiščem, ki bi. če nič drugega, vsaj močno zapletla letošnja tekmovanja v evropskih pokalih. Sodnika Jorg Hugo iz Berna je namreč razsodil, da je izključitev marsejskega kluba iz evropskega tekmovanja neveljavna in nična, tako da bi 01ym-piquc v sredo lahko nastopil proti AEK iz Aten. kajti UEFA jc prekršila eno temeljnih načel pravne države: nikogar ni mogoče obsoditi, ne da bi ga prej zaslišali. vsaka razsodba pa jc podvržena pritožbi na višjo instanco. UEFA jc dobila deset dni za ugovor, a tedaj bi bila prva tekma v Marseillu žc odigrana in v Zurichu bi se znašli v budi zadregi. Toda Bernard Tapie jc mojstrsko vlekel svoje poteze.
V interesu francoskega nogometa je odstopil od tožbe proti UEFA in s tem preprečil izključitev petih francoskih klubov ter državne reprezentance iz uradnih tekmovanj, obenem pa Franciji rešil organizacijo svetovnega prvenstva leta 1998. S tem je dosegel moralno zmago nad obema federacijama in lastno nogometno zvezo, pa tudi 01ympique bo imel marsikatero korist. Odločitev sicer še ni padla, skoraj gotovo pa je. da bo evropski klubski prvak lahko odigral tekmo z brazilskim Flamcngom za najboljši nogometni kolektiv na svetu ter se za superpokal pomeril z italijansko Parmo, ki je zmagala v tekmovanju evropskih pokalnih prvakov. Obe tekmi nista zgolj obliž na ranjeno čast evropskega in francoskega šampiona. temveč imata tudi ugodno finančno ozadje, v Marseillu od vsake tekme pričakujejo po 20 do 25 milijonov frankov od televizijskih prenosov ter polovico čistega izkupička od vstopnic.
Nekaj pred tem so na pariškem sedežu FFF s hudimi težavami rešili dilemo letošnjega predstavnika Francije v pokalu evropskih prvakov. Logična zamenjava za 01ympique je bil Pariš Saint-Germain, ki jc zasedel drugo mesto v državnem prvenstvu. toda iz prestolničnega moštva je bilo slišati glasne namige.
da bodo čast zavrnili. Fournet-Fayard se je znova znašel v zagati. kajti če klub odkloni udelež-
okoli 160 km/h nenadoma izgubil nadzor nad motorjem in zdrsnil s proge. Pregledi posnetkov niso dali soglasnega odgovora, ali je bil zanj usoden udarec njegovega kovinskega prijatelja ali trčenje ob robnik dirkališča. Nihče se tudi ni poglobil v analize. če je njegovi nesreči botroval zdelan asfalt, in zakaj »back pro-teetor«, poseben plastični ščitnik hrbtenice, ni opravil svoje naloge. Vse je zanimalo le zdravstveno stanje nesrečnega dirkača. Zal iz cesenske bolnišnice niso prihajale spodbudne vesti. Rainev si je pri padcu zlomil šesto
vretence in tudi dve rebri, ki sta
povzročili krvavitev v pljučih. Po treh računalniških tomografijah (glave, hrbtenice in prsnega koša) je dr. Doriano Zappi izrekel besede, ki jih nihče ni želel slišati. »Rainey je hrom od prsi navzdol. Verjetnost, da bi se lahko stanje popravilo, meji na čudež.«
Tri tedne po Raineyem prevzemu vodstva v SP nihče več ne obžaluje, da se 33-letni Američan ne bo mogel izenačiti z legendarnima Mikom Hailvvo-odom in Giacomom Agostini-jem, štirikratnima kraljema pollitrskega razreda. Zdaj gre le za vprašanje, če bo »Mr. Perfect« še kdaj shodil. V moštvu Vamahe ga je zamenjal Doug Chand-ler, SP živi naprej in da bo ironija hujša, se je nadaljevalo blizu Raincyega doma v Laguni Seči pri Montereyu. »The show must go on.«
EDUARDO BROZOVIČ
TAKO SE GA BOMO SPOMINJALI -
slavja.
'M
Pl
Wayne Rainev v trenutkih
Mladenič, ki meri prav na vrh
Andrej Medvedjev je težav, kijih pogumno premaguje s humorjem in prijaznostjo, vajen že od malih nog — Nepredvidljiv tudi na tiskovnih konferencah — Dve leti priprav za trda igrišča
VSESI KANSKI - Težko jc reči, katera teniška prvina je najmoč-
nejše orožje Andreja Mcdvcdjcva.
Andrej Medvedjev je vsekakor poln presenečenj. Po petih turnirskih zmagah na peščenih igriščih (Geneva, Bordeaux, Stuttgart, Estoril in Barcelona), ki so ga dvignile z 226. mesta svetovne lestvice na II., si je šesto zmago že priboril na igrišču s trdo podlago. Ni bilo naključje, kar je pokazal tudi četrtfinale v Flushing Meadovvu. To je tisto, na kar se je Ukrajinec pod budnim očesom trenerja Aleksandra Dolgopolova pripravljal dve leti. In kaj je naslednji cilj? Mnogi njegovi tekmeci trdijo, da meri na sam vrh.
zvrtinčenih žog, da odskoči njegov drugi servis tako visoko, da
Čeprav sam za prelomnico v življenju omenja zmago v Stuttgartu, pa verjetno ni bila nič manj pomembna tista v New Havenu. Uspeha na hitrih pod-iagah od njega nihče (še) ni pričakoval. čeprav ga že tri leta uvrščajo med najbolj nadarjene. Ko je leta 1990 kot vodilni igralec pripeljal SZ. do zmage v pokalu Sunshine in v svetovnem mladinskem pokalu, se je pokazalo. da je najbolj popoln igralec. kar jih je zadnji čas priplavalo med prvih dvajset. Dober je na osnovni črti, nikoli ne veš, kdaj se bo prikradel do mreže in le presenetil z volejem, še bolj pa s svojim dvoročnim retur-.nom, za katerega je težko reči, kant ga bo usmeril, zagotovo pa tja, kjer ga najmanj pričakuješ. Ce upoštevamo, da je mojster
skoraj vsem povzroča težave, da ima hitre noge in izvrsten ti-ming, potem je jasno, zakaj so vsi govorili, da prihaja igralec, ki ga bo težko zaustaviti.
Vendar pa Medvedjev ni bil rojen pod srečno zvezdo. Že po letu dni med profesionalci je moral na operacijo desnega kolena. Smehljajev in telefonskih klicev, celo obeh sponzorjev, File in Mizuna, je bilo vse manj in po šoku se je moral pobrati kar sam. Bilo je težko, vendar sta ga rešili dve vrlini: hurnor in prijaznost. Po vrnitvi na igrišča sicer ni takoj zmagoval, vendar je s tisto značilno pokončno držo in svojo navidezno ravnodušnostjo, celo počasnim gibanjem, s katerim pa je vendarle vedno ob pra-
vem času poleg žogice, znova osvojil občinstvo.
Še bolj se je priljubil s svojimi tiskovnimi konferencami, na katerih je prav tako nepredvidljiv kot na igrišču. Če mu vprašanje ni všeč, bo odvrnil le z enozložnico, takoj za tem pa se lahko razgovori na dolgo in široko celo o politiki, seveda ukrajinski. Ko je povedal, da v Monte Carlu noče živeti, ker so tam vsi oholi in le razkazujejo svoje ferrarije (živi v Nemčiji); je skoraj postal junak leta. Govori naravnost in zato mnogi trdijo, da je zrela osebnost, čeprav je komaj dopolnil 19 let.
Tudi sicer je treba povedati nekaj dejstev, ki mu govorijo v prid. Lani je imel drugi najboljši izkupiček med zmagami in porazi na turnirjih (za Courier-jem), pa tudi podatek, da je za Borisom Beckerjem najmlajši igralec, ki jc v prvem nastopu na turnirju za grand slam prišel najviše: Becker leta 84 v četrtfinale v Melbournu, Medvedjev pa lani
v osmino finala v Parizu.
Medvedjev je težav vajen že
od malih nog. Pri osmih letih ga je mama Svetlana, sicer znana teniška trenerka, postavila na igrišče, a ni šlo. Bil je suhljat, brez pravih mišic, tako da so se vsi posvetili njegovi sestri Nataliji. Kljub vsemu se je rad potikal okoli igrišč in iskal priložnost, da je kaj ušpičil. Z mamo sta se dogovorila, da bo 10 minut igral tenis, 50 pa nogomet. Ko je ob takem treningu pometel z vsemi svojimi vrstniki, ga je pograbilo velikansko navdušenje za tenis in kmalu je postal državni prvak igralcev do 16 in kasneje še do 18 let. Težko bi rekli, da je postal nacionalni junak, ni pa daleč od resnice trditev, da je najuspešnejši ukrajinski proizvod perestrojke.
Se koga boji? Le svojega poraza. Psiha je tudi edino, kar ga včasih izda, čeprav se zna zbrati tudi v ključnih trenutkih. Na BMW Open v Munchnu se je znebil strahu, kot pravi, in sedaj je strah pred njim obsedel druge. Njegov junak? Ameriški košarkarski velezvezdnik Michael
Jordan. (N. M.)
bo. ga jc treba kaznovati, toda za pariškim kolektivom ne stoji nihče drug kot mestna hiša z županom Jacqucsom Chiracom, ki ni zgolj bivši dvakratni predsednik vlade, temveč tudi kandidat za državnega poglavarja. In po dveh sestankih so našli rešilno formulo: Francijo bo namesto Olympiqua zastopal Monaco. po uradni razlagi zato. ker ima največ točk v evropskih tekmovanjih. In monaški trener Arscne VVcngcr. ki sc jc prav tedaj vrnil s Tcncrifov s polnim svežnjem video kaset o bodočem nasprotniku za pokal UEFA. jc svoj študijski material moral poslati kolegu iz Auxerra Guyu Rouxu. ki jc kot šestouvrščeni dobil priložnost zaigrati v tekmovanju evropske zveze.
Toda zapletov z Olympiquom še ni konec. Sodna preiskava o poskusu podkupovanja igralcev Valcncicnnesa še traja in nične kaže, da bi jo kmalu zaključili. Dosje sicer polnijo z izjavami in ekspertizami, materialnih dokazov. ki bi omogočili sojenje, pa ni in ni. Preiskovalni sodnik Erič dc Montgolficr ima pod
ključem samo 250.000 frankov,
ki so jih našli zakopane v vrtu staršev igralca Valenciennesa Christopha Roberta, a nič drugega. Nogometaš Olympiqua Je-
an-Jacques Eydclie jc sicer priznal. da mu je generalni direktor
_.......
EDINI PRINESEL DOBIČEK
— Jean-Picrre Papin.
marsejskega kluba Jean-Pierre Bernes naročil, naj vzpostavi stik z bivšim soigralcem Rober-
tom, a obtoženi vztrajno zanika krivdo. V preiskavi se pogosto
SPRETNI MANEVRI - Malokdo hi znal iz takšne afere potegniti politični kapital. kot jc to uspelo Bernardu Tapicju. (Telefoto: Reuter)
pojavlja tudi nekdanji nogometaš Vcleža Boro Primorac, ki je bil v kritičnem času trener Valenciennesa. preiskovalnemu sodniku pa je med drugim izjavil, da mu jc Bernard Tapie ponujal 300.000 ali celo 500.000 frankov in trenersko mesto v enem južnofrancoskih klubov, če prevzame odgovornost za afero, toda obtožbo je težko dokazati. Primorac, ki vztraja pri svojih izjavah, denimo omenja, da sc je sporni dogodek odigral 17. junija popoldne v Tapiejcvi pariški pisarni, a predsednik 0!ym-piqua odgovarja, da je bil tedaj pri njemu bivši minister Jaeques Melliek. Afera je torej še daleč od razpleta, v težavah pa je predvsem Francoska nogometna zveza, ki mora po naročilu FIFA do 23. septembra kaznovati krivce.
Z moralno zmago nad FIFA. UEFA in FFF pa skrbi Bernarda Tapieja še ni konec. Poslovnež,
ki je klub prevzel leta 1986. od leta 1989 pa je Olvmpitjue brez premora državni prvak, poleg tega pa jc bil leta 1990 polfinalist evropskega pokala, naslednje leto finalist (v Bariju je izgubil
tekmo s Crveno zvezdo) in letos zmagovalec, je sicer dosegel največje uspehe v zgodovini marsejskega kolektiva, ni pa mu omogočil. da bi splaval iz verižnih
primanjkljajev. Junija letos je bi-
lo v blagajni za 40 milijonov frankov premalo denarja, leto poprej pa /a 37 milijonov. Kajti četudi ima Olympique povprečno dobrih 30.000 gledalcev, na miinchenski finale pa je odpotovalo kar 22.000 Marscjčanov, se nenehno sooča s težavami. Glavni vzrok so visoke plače, zanje gre od 4,5 do 5 milijonov frankov mesečno (brez dajatev), in dragi transferji. Olympique si je privoščil nakup Dragana Stojkoviča (49 milijonov), Chrisa Waddla (45), Carlosa Mozerja (21), za letošnji transfer Paola Futreja in lanski Rudija Vollerja pa številk niso objavili. Z izjemo Jean-Picrra Papina, ki je prišel v Marseille za 14 milijonov, prodali pa so ga za več kot 70, Tapicju ni uspelo izvleči dobička s transferji. Z Waddlom je imel 35 milijonov izgube, s Stojkovičem, ki se je letos vrnil, pa 24 milijonov. Prodaja Alena Bokši-ča rimskemu Laziu bo sicer navrgla lepe denarje, kajti splitski golgeter je v Marseille prišel za 10 milijonov, že pred finalom proti Milanu pa st) ga cenili na
najmanj 60, toda Tapie, ki je v klub doslej vložil 130 milijonov frankov iz svojega žepa, še ni uredil blagajne 01ympiqua.
Morda jo bo prav letos s pomočjo, ki sta mu jo obljubila zakleta politična sovražnika Robert Vi-2ourox in Jean-Claude Gaudin.
BOŽO MAŠANOVIČ
[SPORTZASEBNO
Menedžer se je trudil zaman
Angleški nogometni klubi pri iskanju talentov tolčejo vse rekorde. Pri petletnem Kaneju Jacksonu pa se je neki menedžer trudil zaman. Oče je zavrnil ponudbo v višini 1.800.000 tolarjev. Po pogodbi naj bi Kane postal član nekega kluba, ko bi dopolnil šestnajst let.
Reprezentant že za tretjo državo _______________________
Sedemintridesetletni kapetan slovaške hokejske reprezentance Peter Stastny je na kvalifikacijskem turnirju za olimpijske igre v Lilleham-merju dosegel svojevrsten rekord. V Angliji je za Češkoslovaško in Kanado igral že za tretjo državno reprezentanco — Slovaško.
Tirolci proti olimpijskim igram?________________________
Na Tirolskem so razburjeni: njihov športni referent Hans Rainerje namreč sprožil pobudo, da glavno mesto Innsbruck ne bi kandidiralo za zimske olimpijske igre. V neki anketi se je namreč izkazalo, da so meščani zvečine proti tretjim olimpijskim igram v tirolskem deželnem glavnem mestu.
Jubilej, a žalosten___________
Počastitev posebne vrste je doživel Toni Polster, avstrijski nogometaš, ki igra za Koln v Nemčiji. Avstrijec je mora! namreč kot petstoti nogometaš, odkar obstoja nemška zvezna liga, predčasno zapustiti igrišče. To se je zgodilo na tekmi Bayer Leverkusen — FC Koln (2:1) v 83. minuti. Toni Polster: »To je bila nesrečna situacija. Sergia nisem videl, ko sem stopil nanj. Bil je prekršek, a ne za ______ rdeči karton. »Igralca je zaščitil tudi trener Morten Olsen: »Sodnik bi moral pokazati več občutka. Polsterja ne bi smel izključiti.« Toda televizijski posnetki govorijo drugače. Avstrijcu grozijo sedaj z daljšo prepovedjo igranja.
Škandal v ringu_______________
Potrta hči ga je zvabila iz Tivolija______________________________
Garv Tviet, 40-letni ameriški hokejski strokovnjak, j je nepričakovano zapustil trenersko mesto pri Olimpiji Hertzu in se v so-glasju s klubom vrnil v ZDA.
»Doslej sem treniral univerzitetno
moštvo iz Minnesote. Zato še nikoli nisem bil tako dolgo in tako daleč od doma. Imam dve hčeri in sina. Zlasti 1 1 -letna Doris se ni mogla sprijazniti z mojo odsotnostjo. Ni hotela jesti, nenehno je jokala, vse dneve je zvečine prebila v svoji sobi. matere ni več ubogala... Njene slabe volje sta se navzela tudi druga dva moja otroka. Ni mi preostalo drugega, kot da sem pospravil kovčke. Ljubljano zapuščam s težkim srcem. Olimpija Hertz je vzorno organiziran klub z odličnimi hokejisti. Žal mi je. da me ne bo. ko bodo zeleno-beli postali državni prvaki. S klubom pa bom obdržal tesne stike. Najbolj nadarjenim ljubljanskim hokejistom bom skušal zagotoviti udeležbo na poletnih kampih klubov iz NHL. Priznam, da so mi Slovenija. Ljubljana in Tivoli prirasli k srcu. Upam. da bo moj naslednik, trener Bred Beutovv uspešno nadaljeval moje delo.« je ob slovesu dejal Gary Tviet.
Vse za reklamo

Škandal na boksarskem dvoboju za svetovno prvenstvo v težki kategoriji WBO v Kansas Cityju: Mike \Villiams, tekmec branilca naslova Tommyja Morrisona, je pred testom dopinga uro pred dvobojem izginil iz dvorane. Za zamenjavo so našli med gledalci nekega Tima Tomas-heka. Dvoboja je bilo konec že v 4. rundi (s t.k.o.). Gledalci so hoteli imeti svoj denar nazaj.
Krabbe do Atlante
Katrin Krabbe se je zaklela, da bi rada doživela olimpijske igre leta 1996 v Atlanti. »Z vso močjo bom poskusila še enkrat.« je dejala šprinterka. ki zaradi dopinga ne sme nastopati vse do leta 1995. To je povedala v nekem intervjuju za severnonemški radio.
Šahovski svet spet stoji na glavi. Svetovni prvak Gari Kasparov (Rusija) in nekdanji angleški čudežni šahovski otrok Nigel Short igrata v Londonu za naslov svetovnega prvaka profesionalnega šahovskega združenja (PCA). Kajpak igra pri tem pomembno vlogo tudi reklama. Da bi privabil na ogled dvoboja več gledalcev in si pridobil čimveč simpatij med ljubitelji kraljevske igre. se je Gari Kasparov takole slikal med dvema velikima (šahovskima) konjema. Vse za reklamo pač.
Matthaus — hotelir
Lothar Matthaus,
FC	Bayer,
v Munchnu slavljen in kritiziran nogometni zvezdnik, se je zapisal med hotelirje. Kakor javlja nek švicarski časopis, je nogometaš v Crans-Montani, kjer bo leta 1987 svetovno prvenstvo v alpskem smučanju, kupil hotel s petimi zvezdicami. Domnevajo, da je za hotel odštel 1520 milijonov tolarjev. Na oznanilu o novi pridobitvi, na katerem sta bila podpisana tudi njegova življenjska družica Lolita Morena in sin Loris. je pisalo: »Veselimo se, da lahko oznanimo rojstvo otročička posebne vrste. Ime: Grand hotel du golf. teža: nekaj ton. velikost: nekaj tisoč kubičnih metrov.«