< > h m Q D u V) u O Kakor koli že župnik poje, kaplan zmeraj odgovarja: amen. Nemški pregovor Številka 31 Letnik 53 Cena 15,- šil. 1,09 evra» 150,-SIT petek, 3. avgusta 2001 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: 01Z022230K Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec TT^ Storili bomo vse, da bomo z atraktivno igro zopet navdušili navijače in pridobili tudi nove. trener SAK Lojze Jagodič Zahomec: nov dom za šport, kulturo in gasilce -- Stran 7 VRHUNSKA GLASBA Drugi festival Klasike pri Mohorjevi Preteklo sredo, 1. avgusta, je na dvorišču Mohorjeve odprl drugi klasični festival celovški mestni svetnik Walter Zwick. Glasbeno sta mili poletni večer olepšala pihalni kvintet Slo-wind in pianist Ale-xandar Madžar. Na sporedu je bil najprej Pihalni kvintet št. 2 Primoža Ramovša, ter Sextuor Francisa Poulenca. Po odmoru so zaigrali Kvintet v Es-duru, op. 16 Ludwiga van Beethovna. O nadaljnjih dveh koncertih bomo poročali v naslednji številki. Foto: Opetnik IN MEMÖRIAM Obletnica smrti prav na današnji dan pred dvajsetimi leti je umrl Mirko Kumer-Črčej z Blata. Stran 2 IZ NAŠIH OBČIN Majhne ljudske šole Ukinitev samostojnosti šole ali Kako dolgo bodo sončne Radiše res še sončne? Strani 4/5 KULTURA Center Miklova Zala Projekt za obnovo razvalin na Tumah se nadaljuje. Vabljeni k sodelovanju! Strani 8/9 SPORI Štart prvenstvene sezone Konec tega tedna se tudi za klube nižjih razredov prične nogometna sezona. Strani 14/15 2 Politika Politika 3 IN MEMORIAM Ni pa umrlo njegovo delo R m irko Kumer-Črčej je bi! človek l\/I širokega pogleda, kakor je IVI široka Podjuna tam okoli Pliberka. Tako sta zapisala uredništvo NAŠEGA TEDNIKA in Narodni svet ob smrti legendarnega politika, kulturnika, pisatelja in publicista z Blata pri Pliberku. Pred dvajsetimi leti, natančno na današnji dan, 3. avgusta 1981, je Mirko Kumer-Črčej končal svoje življenjsko, svoje zemeljsko potovanje. Mladi se ga bodo težko spominjali, zato pa je toliko bolj ostal v svežem spominu pri ostalih pripadnikih narodne skupnosti, in to po vsem dvojezičnem ozemlju. Prav tako so ga poznali in spoštovali pripadniki večinskega naroda, ne glede na njihovo politično prepričanje. Vsestransko je bil priznan kot mož širokega obzorja, izrazite kmečke duhovitosti in preudarnosti - a tudi kot mož, ki si je neustrašno in dosledno prizadeval za enakopravnost in samostojnost slovenske narodne skupnosti na vseh področjih. Temu primerno vsestranka in pestra je bila njegova dejavnost. Že kot mlad človek se je aktivno vključil v delovanje Katoliškega prosvetnega društva Šmihel in bil leta 1940 izvoljen za predsednika. Prav tako so ga izvolili v osrednji odbor predvojne SPZ, ki je po nasilnem razpustu političnih strank v času avstrofašizma prevzela tudi politično delo med koroškimi Slovenci. Ko so nacisti na cvetno nedeljo 1941 napadli Jugoslavijo, je moral z ostalimi odborniki prosvetne centrale v gestapovski zapor. V knjigi „Setev in žetev”, ki jo je izdala KKZ, je zapisal: Slovenska prosvetna zveza je imela tedaj v gestapovskem zaporu svoj „izredni občni zbor”. Na visoko ograjenem dvorišču smo videli vse nekdanje udeležence občnih zborov, ko so korakati v gosjem redu drug za drugim. Potem so nas razgnali. Nekatere v nemško vojsko, druge izven domovine, starejše pa so čez leto dni izselili v Nemčijo. Njega so poslali na rusko fronto. Svoja doživetja in občutke je opisal v izredno zanimivih spominih „Po sili vojak". In tako je Mirko Kumer-Črčej šel v zgodovino tudi kot odličen pisatelj in publicist. Njegov jezik je bil sočen, izviren - med tistimi, ki so ga lahko uživali, pa so še posebej bili bralke in bralci NAŠEGA TEDNIKA, saj je zanje napisal nešteto člankov, poročil in reportaž. Prav tako je bil Mirko Kumer-Črčej velik prijatelj Slovenske gimnazije kakor sploh mladine. Kot predsednik Združenja staršev je živo spremljal delovanje slovenskih dijakov. „Svoje otroke bomo prijavili k slovenskemu pouku, z njimi govorili slovensko in jih pošiljali v Slovensko gimnazijo,” je zaklical še eno leto pred svojo smrtjo na koncertu Koroška poje. Nič manj so mu bili pri srcu domači kmetje. Temu primerno veliko je bilo tudi njihovo zaupanje do njega. Že leta 1956 je bil izvoljen v okrajno Kmetijsko zbornico Velikovec, več let pa je zastopal slovenske kmete v najvišjem deželnem zastopstvenem gremiju, v Koroški kmetijski zbornici. Bil pa je tudi prizadeven zadružnik, mdr. odbornik pliberške Posojilnice in 25 let predsednik nadzornega odbora pliberške Zadruge. Predvsem pa je bil Mirko Kumer-Črčej odločen zagovornik in zastopnik samostojnega slovenskega političnega gibanja. Leta 1950 so ga izvolili za podžupana tedanje občine Blato, nato pa za župana. Kako je bil priljubljen, so dokazale tudi volitve 1958: zbral je več ko polovico glasov, vendar so socialdemokrati skupno z ljudsko stranko preprečili njegovo izvolitev za župana. Za večinske stranke je postal „nevaren”, ker so na njegovo pobudo postavili v občini dvojezične krajevne napise. Po združitvi občine z mestno občino Pliberk so ga izvolili za podžupana. Minilo je 20 let, ko je utihnil Mirko Kumer-Črčej - pripovednik, politik, kmečki zastopnik in kulturnik koroških Slovencev. Ni pa umrlo njegovo delo. Spoštovali ga bomo in ohranili v trajnem spominu. Janko Kulmesch Mirko Kumer, pd. Črčej - pred dvajsetimi leti, natančno na današnji dan, 3. avgusta 1981, je konča! svoje zemeljsko potovanje. Koristiti vseslotnske možnosti za skupne projekte Bernard Sadovnik, predsednik NSKS)teku, vtisih in rezultatih svojega obiska pri Slovencih v Kanadi in ZDA. I v'ay je bit povod vašega obiska v I ^.Kanadi in ZDA? SADOVNIK: Slovenski dan v Torontu, na katerega so me povabili kot slavnostnega govornika. Obiskalo ga je nad 1000 ljudi, zelo pa me je veselilo, da so Slovenski dan priredile vse tamkajšnje slovenske organizacije. Kaj ste v vašem govoru posebej poudariti? SADOVNIK: Nujno potrebno je, da Slovenci, ne glede na to, kje živimo, ne zožimo srečanj na pevske turneje, temveč končno koristimo pri. skupnih projektih na vseh področjih znanje in položaj, v katerem se nahajamo. To še posebej velja za projekte, s katerimi bi navdušili mladino, da z veseljem ohrani slovenski jezik in identiteto. Opozoril pa sem tudi na nekatera potrebna izhodišča, povezana s pristopom Slovenije k EU. S katerimi projekti hočete navdušiti mladino? SADOVNIK: Dogovorili smo se za projekt, ki naj bi krepil znanje slovenščine in omogočil medsebojno spoznavanje ne samo po internetu, temveč tudi v obliki počitniških jezikovnih šol. in na katera potrebna izhodišča, povezana s pristopom Slovenije k EU, ste opozorili? SADOVNIK: Če Slovenija potrebuje partnerje, bo nujno potrebno, da jih sprva poišče med Slovenci v zamejstvu in po svetu. To velja še posebej za gospodarsko področje. V Kanadi in ZDA sem spoznal uspešne gospodarstvenike, ki bi jih bilo treba nujno vključiti v gospodarsko prestrukturiranje Slovenije. Obratno bi lahko mladi ambiciozni študenti in gospodarstveniki iz Slovenije in zamejstva za nekaj časa šli delat h gospodarskim ustanovam v ZDA in Kanado in si tako pridobili potrebno znanje. Govoril pa sem s posameznimi podjetniki tudi o mogočih naselitvah podjetij v čezmejnem prostoru. Kaj je bilo poleg teh vprašanj še na dnevnem redu vašega obiska v Kanadi in ZDA? SADOVNIK: Poleg Toronta sem obiskal tudi predstavnike slovenskih organizacij v Indianapolisu, Clevelandu in New Yorku. Pri teh obiskih sem ugotovil, da so slovenske fare pomemben steber za ohranjevanje slovenstva. Še posebej me je veselilo srečanje s kanadskim kardinalom Ambrožičem, velikim prijateljem Doma v Tinjah. Špoznal sem, da je zelo spodbudno, da imamo Slovence v tako uglednih funkcijah. Tega bi se morali v večji meri zavedati. V Clevelandu so mi predstavili novi dom za starejše ljudi, ki ga gradijo Slovenci. Š tem projektom so nakazali možnosti, kako narodna skupnost samoiniciativno in brez državnih podpor zmore 60-milijonski projekt. Enako velja za iniciativnost slovenske fare v New Yorku, ki so jo obnovili in tako zagotovili središče Slovencev v enem izmed največjih mest na svetu. Obiskali ste tudi Washington, center ameriške politike. Ameriška ambasada v Avstriji 'P avstrijska v ZDA sta vara posredovali tudi politične razgovore s predstavniki State Departmenta, kongresa in senata. SADOVNIK: Prikazal sem jim položaj slovenske manjšine od podpisa avstrijske državne pogodbe naprej in jih seznanil z vprašanji, kj so slej ko prej odprta. Vsi sogovorniki so sledili besedam z velikim zanimanjem-Predvsem pa so izrazili podporo konkretnim projektom, za katere sem se, kakor sem že prej omenil, dogovoril s predstavniki slovenske skupnosti v ZDA-Nadalje smo se domenili za redno izmenjavo informacij glede manjšinskih vprašanj. Zastopnike ZDA sem pozval, da se s terni vprašanji ukvarjajo temeljiteje in resneje. Poudaril sem tudi potrebo po pravni manjšinski zaščiti na evropski oz. mednarodni ravni, da ne bi več prišlo do izigravanj med posameznimi državami. Kaj se je vam še posebej vtisnilo v spomin na vašem potovanju čez veliko lužo? SADOVNIK: Rad bi poudaril, da skupno z ženo že dolgo nisva doživela tako izrazite gostoljub-n°sti in prijateljskega spremstva kakor pri Slovencih v ZDA in Ka-nadi. Za to se po tej poti vsem Prisrčno zahvaljujem. Zelo pa me je tudi razveselilo, da je imela turneja globaške „Pece” leta 1993 Pozitivne posledice, ker je prav v Indianapolisu pod vodstvom Paula Barbaricha zaživela slovenska skupnost. Leta 1993 je Paul Bar-barich znal samo angleško, medtem pa se ni samo naučil igrati slovenskih pesmi na diatonični harmoniki, temveč tudi slovenske materinščine. In kako gledajo Slovenci v ZDA in Kanadi na koroške Slovence? SADOVNIK: Presenečen sem, kakšen izrazit čut in zanimanje ^ajo za nas koroške Slovence. Prav tako pa sem čutil, da še ni izčiščeno vprašanje beguncev P° koncu 2. svetovne vojne. Slovenski zgodovinarji so pozva-nl’ da pride do objektivne raziskave tega vprašanja. Slovenci, ki so bili v taborišču v' Špitalu, so vsa desetletja bili povezani z Mohorjevo družbo in z našimi organiza-eljami. Zato menim, da bi lahko Politika poskrbela, da bi, npr. s spominsko ploščo v Špitalu, ovekovečili ta del slovenske zgodovi- Hvala za pogovor. Janko Kulmesch Predsednik N S KS Sadovnik pred Capitolom v Washingtonu. Majhna slika: Paul Barbarich je pred nekaj teti znat samo angleško, sedaj pa se ni nauči! le igrati slovenskih pesmi na harmoniki, temveč tudi slovenske materinščine. T' .T Torontski kardinal Ambrožič (desno), hkrati edini slovenski kardinal, v družbi Bernarda Sadovnika in njegove žene Marjane. Obisk pri State Departmentu v Washingtonu, ki ga je organizirala zastopnica avstrijske ambasade v ZDA Schubert (druga z desne). MAJHNE ŠOLE Ekspertiza leži v ministrstvu Ali bo uspelo rešiti majhne dvojezične šole pred ukinitvijo njihove samostojnosti, je več ko odprto. Pretekli ponedeljek, 30. julija, sta se na to temo srečala predsednika osrednjih organizacij, Sadovnik in Sturm, z visokima uradnikoma ministrstva za izobraževanje, znanost in kulturo. V pogovoru se je izpostavilo kot ključno vprašanje: veljajo za šolske okoliše z dvojezičnimi šolami občinske meje, ki so obstajale leta 1958, ko so sklenili manjšin-skošolski zakon, ali pa velja sedanja občinska ureditev. V primeru, da bi veljala tista iz leta 1958, bi zadeva predvsem za šole na Obirskem, Radišah in v Slovenjem Plaj-berku bila dokaj ugodnejša, saj so takrat še obstajale samostojne občine Bela, Ra-diše in Slovenji Plajberk. V ponedeljkovem pogovoru so se dogovorili, da bo ministrstvo „v teh dneh” poskrbelo za pravno ekspertizo, ki jo je pristojni uradnik Jisa medtem že izdelal. Sedaj je ekspertiza v pisarni ministrice, vendar nam pred zaključkom redakcije ni uspelo dobiti konkretnejših informacij o njeni vsebini. Visoka uradnika ministrstva pa sta v razpravo vnesla še nadaljnji aspekt: po njuni pravni interpretaciji se ne morejo ukiniti ekspoziturni razredi, če je na šoli najmanj 7 učencev. Predsednika NSKS in ZSO poudarjata, da bosta počakala na rezultat pravne ekspertize. Sadovnik NAŠEMU TEDNIKU: „Na osnovi te ekspertize se hočemo pogajati s kanclerjem Schüsslom. Naš cilj mora biti, da ohranimo samostojnost vseh šol, za to pa je mogoča samo politična rešitev na osnovi manjšin-skošolskega zakona.” Predsednik ZSO Sturm pa je v stališču za NAŠ TEDNIK poudaril: „Če ne bo mogoče najti politične rešitve, jo bo treba iskati pri ustavnem sodišču.” Janko Kulmesch 4 Šolstvo Šolstvo/Razno 5 Kako dolgo bodo Radiše še sočne? Radiše odlikuje pestra kulturna in farna dejavnost. Veliko zaslugo ima za to tuomača ljudska šola. Bo od radiške šole kmalu preostalo le še poslopje? \z ■"■»e od nekdaj so sončne f Radiše znane kot aktivna eL—kulturna in verska vas. Tudi Celovčani se radi vozijo na Radiše, saj kulturno društvo nudi pester program. Leta 2004 bodo društveniki praznovali 100-letnico. Ustanovitelj SRD Radiše (prvotno Slovensko katoliško izobraževalno društvo) je bil bogoslovec Valentin Lackner. Prvi predsednik društva je bil Jože Sušnik, nato pa so mu sledili Janko Tolmaier starejši, Šiman Wrulich, Ludvik Ogris in Tomaž Ogris. Sedaj že dve leti vodi društvo Nuži Wieser, ki še posebej poudarja pomen leta 1980 zgrajenega Kulturnega doma. Prosvetno društvo je najprej služilo izobraževanju vaščanov. Nudili so razne izobraževalne tečaje, med drugim tudi kuhar- » « ed dvojezičnimi šolami, l\/J ki jih hočejo spremeniti I V I i/ ekspoziturne razrede, je tudi rad iška ljudska šola... SIGI KOLTER: ... s tem je povezano, da so starši vznemirjeni in zbegani. Sprašujejo se, kdaj bodo Radiše ukinili tudi kot ekspozituro, in ali ne bi bilo bolje, da bi vpisali otroke v šolo, h kateri so dodeljeni ekspoziturni razredi. Posledica tega bi bila: število učencev v ekspoziturnih razredih bi začelo padati, s tem pa prej ali slej tudi ekspozitura. Radiška šola naj bi izgubila tudi svojega ravnatelja. SIGI KOLTER: Vse odločitve glede ekspoziture bodo pri vodstvu ljudske šole v Podkrno-su, h kateri so dodelili Radiše. To pa pomeni: o vseh dejavnostih, o katerih smo doslej odločali nä radiški šoli v povezavi s starši in učenci, bi po novem dokončno odločalo vodstvo v Pod- ske, W jih je vodila Milka Hartman. Že od vsega začetka pa sta bila v ospredju zborovsko petje in gledališka dejavnost. Imeli pa so tudi tamburaško skupino. Gledališko dejavnost in zbor je po vojni vodil Šiman Wrulich. Za njim je prevzel vodstvo zborovskega petja Stanko Wrulich, zadnja leta pa vodi MePZ Radiše, Radiške fante in novo ustanovljeni kvartet „V Črnicah" Nužej Lampichler. Sad dobrega dela sta tudi obe gledališki skupini. Poleg odrasle gledališke skupine, ki jo vodi sedanji predsednik društva Nuži Wieser, imajo na Radišah tudi mladinsko gledališko skupino pod vodstvom Aleksandra Tolmaierja, ki se vsako leto udeležuje tudi gledališkega tedna v Fiesi. V preteklih letih so se gledališčniki odločili za bolj sodobno gledališko krnosu, ki pa gotovo ne pozna tako dobro situacije radiške šole. Nadalje lahko to povzroči omejitev doslejšjih dejavnosti na področju šolskih prireditev (božičnice, zaključne prireditve ipd.), ki smo jih izvajali v neposrednem sodelovanju s starši oz. domačimi prebivalci. Prav tako lahko pride do krajšanja ponudbe na področju neobveznih vaj, npr. zborovskega petja ali instrumentalne vzgoje, ker dodeljujejo kontingent ur po številu vseh učencev šole. Zagovorniki ekspozitur trdijo, da tako štedijo pri ravnateljih in zmanjšujejo finančne izdatke. SIGI KOLTER: Na eni strani bi si prištedili doklado za ravnatelja. Na drugi strani pa bi ravnatelj šole, ki je prevzela ekspoziturne razrede, moral redno obiskovati ekspoziturne razrede, za kar bi mu morali plačati potne stroške. literaturo, ki naj bi prikazala kakovostnejše delo radiških gledališčnikov. Seveda pa se društveniki trudijo tudi za ohranitev domačih šeg in navad, kot so to npr. kresovanje, novoletno petje, veliko- S tem bi se izdatki izenačili oz. ne bi ničesar prištedili. Temu sledi še naslednje: če bodo starši kaj posebej želeli, se bodo morali obrniti na ravnatelja na osrednji šoli, ali pa bodo morali tako dolgo čakati, da bo ravnatelj imel čas za obisk ekspoziturnih razredov. Radiše hočejo priključiti ljudski šoli Pokrnos. SIGI KOLTER: Šola v Podkrno-su je geografsko za Radiše odročna. Lahko se zgodi, da bi otroci, ki niso prijavljeni k dvojezičnemu pouku, začeli obiskovati LŠ Žrelec, ki je enojezična. To zato, ker naš šolski okoliš ne bi imel več tiste veljavnosti kakor doslej, ko je bila naša šola polnovredna. Poleg tega bo srednjeročno imela probleme s številom učencev tudi šola v Žrelcu. Tako bi ji otroci z Radiš prišli prav, radiška skupnost pa bi bila razdvojena. Zato velja tudi s te- nočna baklada in tekma koscev. Prav tako ne manjka družabnosti. Znani so mdr. radiški ples, otroški pustni ples, družabni večeri z igrami in radiško žegnanje. Na programu društva so tudi strokov- ga vidika: ekspoziturni razredi so samo predstopnja k dokončni likvidacije šole na Radišah. Na ponedeljkovem posvetu na Dunaju s predsednikoma NSKS in ZSO so omenili tudi možnost, da zagotovijo obstoj ekspoziturnih razredov, če bo na šoli najmanj 7 učencev. SIGI KOLTER: Število 7 za možnost vodenja razreda zagotavlja zakon že doslej. Zato to ni nobena dodatna zagotovitev za reševanje tega aktualnega problema. Slej ko prej sem prepričan, da ekspoziture služijo samo pomirjevanju staršev in da je dolgoročni cilj totalna ukinitev majhnih šol. Resnično zagotovilo za njihov obstoj je samo to, da vztrajamo pri zahtevi: te šole je treba ohraniti kot polnovredne izobraževalne ustanove! Hvala za pogovor. Janko Kulmesch na predavanja in enkrat na leto razstava domačega umetnika. Poteg tega izide dvakrat na leto društveni časopis „Naša vas”, ki ga ureja Tomaž Ogris. Na Radišah se že dolga leta trudijo za integracijo otrok in mladincev v društvo. V tem smislu že nekaj let zelo aktivno deluje otroška in mladinska skupina, ki jo vodijo Heidi Lampichler, Tatjana Tolmaier in Sandra Lampichler. Vsak petek se srečajo, da bi skupno prepevali, se igrali in brkljali. Za domačine je zelo pomembno tudi farno življenje. Pevci društvenega mešanega zbora so hkrati tudi cerkveni pevci. Tako se plodno prepletata kulturna in tarna dejavnost. Otroci in mladinci vzorno sodelujejo pri mašah. Župnik Jože Marketz se trudi pridobiti k sodelovanju tudi nemško-govoreče farane, kar je včasih kar težko. Fara ima trenutno petnajst ministrantov; tudi to je lep dokaz za dobro delo v fari. Na Radišah je farno in kulturno življenje zelo razgibano. Še posebej pomembno vlogo pa ima Pd tem tudi domača dvojezična ljudska šola. Ta naj bi sedaj postala žrtev varčevalnih ukrepov: spremeniti jo hočejo v ekspoziturne razrede, kar pa bi bil le prvi korak v smeri zaprtja šole. Občinski odbornik in ravnatelj Janko Tolmaier je v pogovoru za NAŠ TEDNIK povedal, da se občina Žrelec, posebej župan Franz Felsberger, zelo pozitivno zavzema za obstoj radiške šole. Tomaž Ogris, domačin in vodja manjšinskošolskega oddelka, pa Poudarja: „Ukinitev bi bila udar na Postojanke, kjer je slovenščina še živa v vaškem in gospodarskem življenju. Radiše so jezikovni otok, ki ga lahko primerjamo z Obirsko ali Selami, saj se otroci med seboj __ pogovarjajo še v slovenščini. Če bi izgubili ta center, bi to imelo, hude posledice. Tudi za starše bi bila to velika obremenitev, saj bi morali otroke voziti mimo prve šole, druge šole v tretjo šolo.” In tako se upravičeno zastavlja vprašanje: Kako dolgo bodo sončne Radiše res še sončne? Mihaela Hartmann INFO • 1874 - odprtje prve šole v Verovcah • 1910 - enorazredno šolo obiskuje 108 učencev; kapaciteta razreda le za 80 učencev; prošnja za dograditev še enega razreda • 1912 - začetek gradnje nove šole v Dvorcu • 1913 - dogradnja končana • 1. november 1913 - začetek pouka v novi šoli; prvi ravnatelj šole v Dvorcu Michael Posnig • 2000/01 - na šoli samo 13 učencev; šola enorazredna • 2001/02 - predvidoma 20 učencev; po zakonu šola ne bi smela postati ekspozitura • Statistika otrok na Radišah kaže, da bi šola morala imeti do leta 2007 vsako leto nad 20 otrok. MNENJA K la šoti smo vedno gojiti IN radiško skupnost med eno- in dvojezičnimi. Truditi smo se biti objektivni, pravični do vsakega in nuditi tisto, kar so Radišani potrebovali. Škodovalo bi tako društvu in seveda tudi radiški fari. BiH smo vedno kot velika družina, vedno imeli dobre stike, za katere bi bilo zelo škoda. Neži Povše, ravnateljica v pokoju l /s/ smo hodili v to šolo. V Šota je bila in je še vedno središče, ki povezuje tudi faro in društvo. Z ukinitvijo šole bi izumrla vaška skupnost. Marica Thaler, zastopnica staršev /~\troci bi morati obiskovati različne šote, kar bi pomenilo, da bi s tem razpadla skupnost otrok. Pogovorni jezik v Podkrnosu je pretežno nemški, na Radišah pa slovenski. Šota na Radišah je tudi zelo pomembna za kulturno dejavnost. Maria Woschitz, učiteljica AKTUALNI POGOVOR „Z ekspozituro nič ne bi prištedili” Ravnatelj Sigi Kolter o konkretnih posledicah, ki bi jih imela ukinitev samostojnosti radiške šole. Ob podpisu izjave o partnerstvu pri projektu Phare: generalni tajnik SGZ mag. Jože Picej, direktor Območne GZ Slovenije za Gorenjsko Andrej Pristan, svetovalka GZS Mateja Čepin, predsednik SGZ dr. Matevž Grilc in poslovodkinja SGZ Elizabeta Hobel (z leve). Foto: Gotthardt SGZ/GZ SLOVENIJA/GZ KOROŠKA Več gospodarskega sodelovanja s sredstvi Evropske unije Skupni čezmejni projekti programov EU Phare CBC in Interreg III, ki jih pripravljajo Slovenska gospodarska zveza (SGZ), Koroška gospodarska zbornica in Gospodarska zborni- ca Slovenije (GZS). GZ je skupaj z Območni-GZS gorenjske, savinj- sko-šaleške in koroške regije izdelala projekt Phare CBC, ki ga bo GZS v kratkem prijavila na razpisu, sodelovala pa bo tudi Koroška gospodarska zbornica. Pri projektu gre za spodbujanje čezmejnega gospodarskega sodelovanja predvsem majhnih in srednjevelikih podjetij v obmejnih regijah avstrijske Koroške, Gorenjske, slovenske Koroške in Savinjsko-šaleške regije. Predvidene dejavnosti naj bi neposredno ali posredno spodbujale k razvoju podjetniškega sektorja, hkrati pa prinaša izvedba projekta tudi bolj usklajeno delovanje obmejnih inštitucij. Cilj projekta je, da bi se podjetniški sektor bolje in ustrezneje seznanil s poslovnimi možnostmi in poslovnim izobraževanjem ter da bi prišlo do večjega medsebojnega gospodarskega sodelovanja. Nadaljnji cilj je povezovati komplementarne potrebe, ponudbe in povpraševanja na obeh straneh meje ter s tem doseči sinergij- ske učinke. Prav tako naj bi omogočili boljši pretok informacij in s kakovostnejšimi storitvami izboljšali možnosti za razvoj podjetništva. Projekt vsebuje tudi ustrezne izobraževalne ponudbe (delavnice in seminarje), zagotavlja primerne priložnosti za oblikovanje čezmejnih poslovnih stikov (poslovna srečanja), prav tako pa tudi oblikovanje poslovne podatkovne baze na internetu in izvedbo pilotne študije o potrebah majhnih podjetnikov, ki ne izvažajo. SGZ in Koroška gospodarska zbornica bosta sodelovali tudi pri projektu Interreg, ki sta ga vsebinsko že začeli pripravljati. V tem okviru hočeta izvesti skupaj z GZ Slovenije več podjetniških srečanj, seminarje za koroške podjetnike na temo poslovanje s Slovenijo in priprava na kooperacije med podjetji. Oba projekta naj bi bistveno poglobila gospodarsko sodelovanje med podjetji iz Koroške in obmejnih slovenskih regij. Tudi sodelovanje med udeleženimi gospodarskimi ustanovami se bo s tem intenziviralo. 6 Rož - Podjuna - Žila Minulo soboto je v Šentjakobu praznovala rojstni dan Marija Hornbčck, tajnica ravnateljstva Mohorjeve družbe v Celovcu. Vse najboljše, mnogo osebne sreče in zadovoljstva ji želijo kolegice, ki jo prosijo, da ostane tudi v prihodnje tako vedra kakor je bila doslej. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Štefanu Hudobniku iz Nonče vasi, Heleni Kropivnik z Rut pri Rinkolah in Avgustu Eberweinu iz Repelj. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem iskreno čestitajo in želijo vse najboljše, zlasti zdravja, sreče in zadovoljstva. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Prihodnji torek, 7. avgusta, bo slavil 88-letnico življenja ho-diški župnik in častni predsednik K KZ Lovro Kašelj. Slavljencu za ta visoki osebni praznik od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja, sreče in osebnega miru. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujeta NSKS in KKZ. Pred poročni oltar bosta stopila Bernardka Prunč in Michael Stern. Novima zakoncema že vnaprej od srca čestitamo in jima na skupni življenjski poti želimo mnogo sreče, zadovoljstva in predvsem medsebojne ljubezni. V Kortah je pred kratkim praznovala godovni dan Ana Hribar, po domače Točajeva mama. Iskreno čestitamo in želimo vse najlepše. Minulo nedeljo je v Selah na Srednjem Kotu obhajala osebni praznik Marta Dovjak. Od srca čestitamo in želimo obilo zdravja in božjega blagoslova tudi v prihodnje. Naslednje voščilo je namenjeno Mici Gojer iz Lovank, ki je slavila 51-letnico življenja. Iskreno čestitamo in kličemo na mnoga srečna leta! V Zalogu pri Ljubljani obhaja osebni praznik Anica Štraus. Čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. V mesecu juliju so praznovali naslednji člani kulturnega društva „Peter Markovič” življenjske jubileje: vsestranski kulturnik mag. Aleks Schuster, ki živi s ČESTITAMO svojo družino na Dunaju, je 19. julija srečal znamenitega Abrahama, isti dan pa je obhajal njegov tast Joži Valentinič, po domače Rodarč na Ravnah svoj rojstni dan. Ani Hobel iz Rože-ka je 23. julija praznovala pol-okrogel rojstni dan, 19. julija je obhajal Anton Koren iz Šentjakoba svojo 79-letnico življenja, v daljnji Maleziji pa je srečal bivši društveni blagajničar Zdravko Schellander prav Abrahama. Kulturno društvo „Peter Markovič” želi vsem jubilantom vse najboljše ter pošilja prijateljske čestitke. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Okroglo obletnico življenja je obhajala Margareta Wutte. Prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in zadovoljna leta! Te dni bo obhajal 50-letnico Bernard Wakounig. Za srečanje z Abrahamom mu od srca čestitamo in želimo vse najboljše. Naslednje voščilo je namenjeno naslednjim slavljenkam: Ani in Petri Korpitsch, Marjeti Wutte, Ingi Borotschnig in Marici Petek. Čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravjajn osebnega zadovoljstva. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo sorodniki. Pred kratkim je slavil rojstni dan Janko Rasinger iz Podrož-ce. Od srca čestitamo in želimo obilo sreče in zadovoljstva tudi v prihodnje. V Vogrčah te dni obhajata godovni dan oba Končičeva Rudija. Iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. Mlajšemu Rudiju pa čestitamo tudi za rojstni dan. Društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Tončiju Korenu, Franciju Keuschnigu in Hajnžeku Miklnu. Zdravja, osebne sreče in božjega varstva želijo vsi ostali člani. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA, ki kliče slavljencem na mnoga leta. Minulo sredo, 31. julija, je praznovala rojstni dan Nataša Partl z Mač. Ob tej priložnosti ji prijatelji in člani Slovenskega prosvetnega društva „Kočna” od srca čestitajo z željo, da bi se ji uresničile vse srčne želje. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. ČESTITKA TEDNA 85-letnica Šumnikovega očeta I zhaja iz zna-I ne Pušnikove I rodbine v Klopčičah pri Velikovcu, njegov drugi dom je postala kmetija pri Pušniku v Dračjah pri Tinjah, odlikuje pa ga ne samo smisel za uspešno gospodarjenje, temveč tudi veliko zanimanje za razvoj slovenske narodne skupnosti in Cerkve. Poleg tega mu je Bog podaril milost izjemne vitalnosti. Še danes, kljub zelo visoki starosti, sam še vozi avto in tako še lažje razveseljuje svoje sorodnike in znance z obiski. Kar! Buch je slavil 85-letnico. Prejšnji teden, 26. julija, je Karl Buch obhajal svoj 85. življenjski jubilej, za kar mu iskreno čestitamo. Želimo obilo božjega blagoslova, osebnega zadovoljstva in da da bi ga Gospodar življenja še naprej ohranil pri tako vitalnem zdravju. Bog Vas živi in še na mno-gajeta! Čestitkam NZ se pridružujejo nečakinja Mali z družino iz Celovca in Hartmanovi iz Libuč, prav posebej pa tudi sestra Malka. -Kuj- 30. pomlad je pred nedavnim praznovala Ani Jug iz Železne Kaple. Slavljenki iskreno čestitamo in želimo same sončne dni ter izpolnitev vseh skritih srčnih želja. 65. rojstni dan obhaja na Obirskem Hanzi Wasner. Slavljencu za lepo polokroglo obletnico od srca čestitamo in kličemo na mnoga srečna, vesela in predvsem zdrava leta. V Selah na Borovnici obhaja te dni okroglo obletnico življenja Nani Mak, po domače Jagrova. Slavljenki prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje. Naslednje voščilo je namenjeno Francu Beguschu z Bistrice v Rožu, ki je v sredo, 1. avgusta, obhajal rojstni dan. Slavljencu od srca čestitajo prijatelji in člani SPD „Kočna” ter mu želijo vse najboljše, predvsem osebne sreče in hitro okrevanje prestane operacije. Čestitka se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. 75-letnico je obhajala Ančka Pistotnik s Komlja. Ob lepem polokroglem jubileju od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Na Suški gori je preteklo nedeljo obhajala osebni praznik Marta Schaffner. Čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Susan! Sturm iz Mokrij, Mariji Tomažič iz Šentvida v Podjuni, Vladimirju Rutarju iz Žitare vasi in Valentinu Opert-schanu s Plaznice. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in kličejo na mnoga srečna, vesela in predvsem zdravja polna leta. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Prihodnjo nedeljo, 5. avgusta, bo praznoval rojstni dan mag. Kristijan Sadnikar. Slavljencu od srca čestitamo in želimo obilo osebne sreče in uspeha tudi v prihodnje. Pred kratkim, 27. julija, je obhajala rojstni dan Marta Kreutz, za kar ji iskreno čestitamo in želimo mnogo sreče in osebnega zadovoljstva! Del čestitk prejemamo od kolegov slovenskega oddelka ORF. Petek, 3' avgusta 2001 7 Rož - Podjuna - Žila Sodobna večnamenska hiša je velika pridobitev za Zahomec in okolico. slike: Štukelj Zahomec: nov dom za šport, kulturo in gasilce Pretekli petek, 27. julija, je bilo ob prisotnosti številnih častnih gostov slavnostno odprtje sodobne večnamenske hiše. p">o svetu je prvič zaslovela majhna vas Zahomec, ki • danes šteje približno sto duš, leta 1976, ko je domačin Karl Schnabl osvojil zlato kolajno na zimskih olimpijskih igrah leta 1976 v Innsbrucku. Temelje za ta uspeh so domačini položili z ustanovitvijo športnega društva decembra leta 1953. Prvi društveni predsednik je bil Janko Wiegele, smučarsko sekcijo pa je vodil Franc Wiegele. Znani slovenski načrtovalec skakalnic Stanko Bloudek (načrtoval jc tudi svetovno znane skakalnice v Planici) je v petdesetih letih, ko so se domačini ogreli za skakalni šport, predlagal najprej izgradnjo 30-metrske skakalnice; nato je še načrtoval 60-metrsko skakalnico. Leta 1993 je domačinom in športnemu društvu ob finančni po-moči drugih društev uspelo izgradili skakalni stadion v znesku 6 milijonov šilingov. Veliko delovnih ur so prispevali domačini sami. Še Istega leta so občinski odborniki občine Straja vas na seji sklenili, da bodo izgradili večnamensko hišo za potrebe športa, kulture in gasilstva, ki bi povezovala športni stadion z vasjo. Predsednik odbora za kulturo in šport Janko Zwitter je v svojem gradbenem poročilu dejal, da je bilo skupno 32 sej v tej zadevi. Sodobno hišo je načrtoval arhitekt Herwig Ronacher, gradnja j® trajala tri leta, poslopje pa je stalo približno 9 milijonov šilingov. 3 milijone je prispevala dežela, 3,3 milijona je prispevala občina Straja vas, en milijon je dal Urad zveznega kanclerja na predlog Sosveta za slovensko manjšino, ostalo pa druga društva. Samopomoč je znašala okoli 2 milijona šilingov. Domačini so skupno opravili 3.365 delovnih ur! ŠD Zahomec je prispevalo 1.461,5 ur in gasilci 1.903,5, kar je zgovoren dokaz idealizma in vaške skupnosti. Predsednik Sosveta Marjan Sturm je v svojem govoru izpostavil evropsko idejo, ki je že dolgo živa in tudi aktivno živeta v Zahomcu. Želel je ŠD Zahomec še veliko uspehov pri nadaljnjem delu. Deželni svetnik in občinski referent Georg Wurmitzer je iskreno čestital za uspehe v preteklosti in za zavzeto delo športnih funkcionarjev in pomočnikov ter podčrtal zasluge neumornega trenerja in delavca Francija Wiegeleja. Obljubil je, da se bo tudi v prihodnosti zavzemal za želje športnega društva. Poveljnik gasilcev Filip Millonig je tudi zelo zadovoljen in vesel z novim domom. Nadalje so čestitali župan Straje Janko Zwitter, trener Franci Wiegele, oiimpionik Kar! Schnabl in dež. svet. Georg Wurmitzer vasi Josef Tschikoff, dež. poslanec Johann Gallo v zastopstvu dež. glavarja Haiderja, dež. poslanec Reinhard Rohr in drugi. Predsednik ŠD Zahomec Martin Wiegele se je iskreno zahvalil vsem, ki so prispevali k izgradnji novega doma. Svečanosti se je udeležil tudi oiimpionik Karl Šchnabl, Heinz Kuttin, ravnatelj gimnazije Stams Paul Ganzenhuber, župan Kranjske Gore Jože Kotnik, drž. po-sla'nec Anton Leikam ter še številni gostje iz sosednje Slovenije. Skakalni naraščaj je navdušil s športnimi in gimnastičnimi vložki, „Fantovski kvartet" Zahomec pa je glasbeno popestril večer. Na odprtju so predstavili tudi zanimiv videoklip o delovanju in dosežkih ŠD Zahomec v preteklih desetletjih (stane 250.- šilingov). Predstavili so tudi spletno stran ŠD Zahomec z zgodovino in aktualnimi informacijami o društvu v slovenščini in nemščini. Obiščite ŠD Zahomec tudi na internetu: www.achomitz-zahomc.at. Mirko Štukelj/IL INTERVJU „Samopomč in trda volja” IX do je postavit temelje za r\to poslopje? DRUML: Temelje za to hišo so postavili stari Zahomčani že v medvojnem času, ko so se začeli ukvarjati z zimskim športom. Po razpadu nacističnega režima so domačini nadaljevali to dejavnost. Zavedali so se, da je treba športno in kulturno nekaj ustvariti in ohraniti samobitnost ter dvojezičnost na vasi. Pobudo je dal Janko Wiegele, ki je spoznal slovenskega skakal-ca-študenta. Nato so zgradili malo in še veliko skakalnico. To je bila osnova. Janko in Franci Wiegele sta veliko prispevala za vzpon društva, ki je zaslovelo po vsem svetu. Pri odločilnih mestih smo vztrajno opozarjali na uspehe in zasluge društva na deželni, zvezni in mednarodni ravni. Tako nam je uspelo pridobiti finančna sredstva in podpore. Brez pomoči vaščanov pa tega ne bi mogli uresničiti. Kako je gradnja potekata? DRUML: Vsak vaščan je pomagal po svojih močeh. Eni so pomagali na tehnični plati, drugi na pravni, tretji spet so pokrivali streho, polagali ploščice, zabijali deske itd. Kako boste dom napolnili z življenjem? DRUML: Hiša je multifunkcio-nalno zgrajena in ustreza potrebam športa, kulture in gasilcev. Veliko dvorano lahko uporabljamo za različne prire1 ditve. Jeseni so v načrtu kulturne prireditve, skupno s KKZ in SPZ. Hiša je odprta za vsakogar, ki hoče prispevati h kulturnemu razvoju vasi. Povezuje tudi športni stadion in vas. Okvirni pogoji za športno dejavnost so optimalni (telovadnica, prostor za smuči in raznovrstno športno opremo, pisarna). M. Š. 8 Kultura/Razno Kultura/Razno 9 Tajnik KKZ Nužej Tolmaier je mladim predstavil Koroško. CELOVEC Argentinski maturanti obiskali koroške Slovence Vsako leto obiščejo Koroško mladinci iz Argentine. r-^ adovedni in polni pričakata vanj so se letošnji slovenski I 1 maturantje iz Argentine podali na pot v Slovenijo. Večina mladincev še nikoli ni bila v deželi, kjer so se rodili njihovi predniki. V Ljubljani so se udeležili dvotedenske Poletne šole slovenskega jezika na Filozofski fakulteti. Nato je sledilo 12-dnevno potovanje po Sloveniji, Koroškem in Tržaškem. KKZ že nekaj let spremlja argentinsko mladino po Koroškem. Vsako leto ji podari razne učbenike, Mladi rod in druge šolske potrebščine za slovenske šole v Argentini, kar naj bi popestrilo pouk slovenščine v sobotnih šolah. Spored na Koroškem je obsegal ogled kulturnih znamenitosti zgodovinskih mest, kot je to Vetrinj, in tudi turističnih točk. Poleg tega so spoznali tudi slovenske organizacije. Mladinci iz Argentine obiskujejo poleg argentinske šole tudi slovensko sobotno šolo v Buenos Airesu, kjer bodo zaključili srednji tečaj Marka Bajuka. Sobotne šole se udeležujejo vsakih 14 dni od treh do sedmih zvečer. Na šoli poučujejo naslednje predmete: slovensko slovstvo, narodopisje, katekizem, zgodovino in verouk. Za večino mladincev je slovenščina doma pogovorni jezik. V Buenos Airesu imajo tudi razne medije (slovenske časopise, mesečnik, lokalni radio), ki se jih redno poslužujejo. Potovanje po Sloveniji in zamejstvu je za argentinske mladince zelo pomembno, saj nekateri razmišljajo tudi o tem, da bi se kdaj vrnili v domovino prednikov. Mihaela Hartmann DOM V TINJAH Razstava slik J. Breyerja Umetnikove slike lahko občudujete še do 11. avgusta. ■ oachim Breyer se je rodil leta 11927 v kraju Neuhaus v kJ Nemčiji. Odraščal je v družini, ki je bila zelo naklonjena umetnosti. Oba sinova sta bila v poznejšem življenju slikarja. Izobraževal se je med leti 1949-1954 na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Hamburgu iz slikarstva ter iz zemljepisa na univerzi. Poleg tega pa se je izobraževal tudi za slikarja fresk ter se učil poklica knjigoveza. Dolga leta je poučeval na raznih gimnazijah. Njegova druga žena je zelo močno vplivala na njegova dela._ Leta 1971 sta si kupila hišico v Šentvi- du v Podjuni, kjer sta si ustvarila v stranski stavbi čudovit atelje. „Njegove slike se ukvarjajo s predmeti in predmetnostjo, s stvarmi, razpoznavnimi rečmi, toda ne da bi pri tem slike želele upodabljati stvari,” tako piše Peter Water-house o Breyerjevem delu v katalogu, ki je izšel ob odprtju razstave. Od leta 1969 naprej je Joachim Breyer razstavljal med drugim tudi v samostanu Dobrla vas in Domu prosvete v Tinjah. Najraje pa je razkazoval slike v ateljeju. Ob nedavnem odprtju razstave je odlično zapel MePZ „Danica” pod vodstvom Stanka Polzerja. GRADIŠČE NA TURNAH Pripravljajo Prirditveni center Miklova Zala Projekt za obnovo razvalin na Turnse nadaljuje. Vabijo vse, ki želijo pri delih pomagati. Iniciativno skupino za pregled in revitalizacijo celotnega gradišča sestavljajo člani iz Koroške, Slovenije in Italije. everno od vasi Svatne ^^(Schlatten) pri Šentjako-^■Zbu v Rožu se na hribu, ki mu domačini pravijo Turne, dobro vidijo ostanki mogočnega gradišča. Hrib Turne -635 m nadmorske višine -markantno izstopa iz okoliške pokrajine. Visok je približno 80 metrov (na južni strani približno 50) in meri v smeri vzhod-zahod nad 450 metrov. Okoli Turn se razprostirajo zasejki in vasi: Tešinja, Šentpeter, Šentjakob (tudi Podgrad), Brezni-ca, Leše,_ Podrožca, Svatne, Hodnina, Čemernica in Kot. Turne so dobro dostopne samo iz zahodne smeri. Na vzhodni strani je hrib strm in ožji. Na skoraj celotni severni strani podolgovatega hriba se kaže strmo skalovje. Tudi na južni strani so danes vidne visoke skalnate stene. Prav tukaj se je v prvih letih 20. stoletja lomil bolj odporni apnenec za gradnjo karavanškega železniškega predora. Zahodno in severno stran hriba obteka potok Ovnica. Dolinska tla so na zahodni strani tudi precej močvirnata. Znotraj zidanega in razpadlega, približno 250 m dolgega ograda je Iniciativna skupina v dveh letih po potrebi krčila gozd, preverjala in doživela prva odkritja. Izkazalo se je, da sta posebnost gradišča dva ločena obrambna stolpa. Neznano je še, kakšno obliko, razsežnost in katere funkcije sta imela, razen da sta obdajala in ščitila gradišče in da sta nudila tudi proti vzhodu in zahodu potreben vpogled v dolino in na prehodne prostore. Gotovo sta bili ti dve zgradbi povod, da so hribu dali ime Turne. Morda pa jih je bilo tudi še več? Približno na sredini gradišča, naslonjeno na severni ograd, je zidano poslopje, ki je že pred začetkom del s količino svoje ruševine kazalo neko mogočnost in središčno vlogo. Namen in čas gradnje sta še neznana. Trenutno je že mogoče povedati, da ne gre govoriti o enkratni gradbeni fazi oz. poselitvi. Sledovi prezidav in morda propadanj bodo gotovo spremljali dolgotrajno raziskovanje gradišča, ki zanesljivo obsega še druge zgradbe. Lahko jih domnevamo v raznih ostankih zidov, tlakov in morda tudi v stopničasti strukturi današnjih gozdnih tal. Cilj obnovitvenega projekta je pregled in revitalizacija razvalin na Tumah. S pregledom gradišča, ki je znano predvsem kot grad Rasa, in s pisnimi viri naj bi se ponazarjal pomen te nepoznane dediščine. Neločljivo s tem naj bi se dokumentirala tudi zgodovina celotnega gornjega Roža. Drugi cilj projekta je, da bo gradišče dostopno obisko- , valcem in da bo v poletnih mesecih tudi kraj kulturnih prireditev na prostem. Kot Prireditveni center Miklova Zala naj postane gradišče kraj srečanja obeh narodnostnih skupnosti na Koroškem. Po ustnem izročilu in povesti o Miklovi Zali (Jakob Šket, Miklova Zala, Celovec 1884) je gradišče na Turnah konec 15. stoletja Rožanom služilo za obrambno utrdbo in zatočišče pred Turki, ki so takrat pustošili tudi južno Koroško. Šket gradišče na Turnah opisuje tako: „... bile so na tem hribu velike razvaline. Močno zidovje je obdajalo ves grič. Sredi njega so stali visoki stolpi in razprostirale so se dolge dvorane. Pod njimi pa so bile globoke kleti. Široki hodniki so vodili iz stolpa v stolp ter vezali dvorane z dvorano. Pred štiristo leti so bile le še velike razvaline. Pozneje pa se je zidovje celo razrušilo, kamenje na vse strani razneslo, in dandanes rastejo na njegovem mestu visoki bori in smreke ... sivo zidovje zastarelega gradu...” O varovalnih ukrepih Roža-nov piše pa piše: „Sklenilo se je, da se popra- vi takoj vse zidovje okoli Gradišča. Stolpi, kleti in dvorane naj se v dober red spravijo in v močno trdnjavo izpremenijo. Tudi podzemeljski hod, ki vodi iz globoke grajske kleti dol v vas Svatne, se mora izčistiti in dobro zavarovati. Cerkev si/. Jakoba v Podgradu se naj močno utabori. I/ gorskih pečinah pa se ima več skrivališč poiskati, da najdejo v njih ženske in otroci varno zavetje. Zlasti pod goro Poščico, kjer je prelaz na Kranjsko, je bilo več votlin in jam v pečevju. Še dandanes imenujejo prebivalci v Rožni dolini jame v pečinah pod Poščico Tabor in trdijo, da so se v turških časih skrivati ondi kristjanje. ” Šket je povest napisal Po ustnem izročilu domačinov, dramatiziral jo je kot prvi Jaka Spicar. Priljubljeno igro so upri- zarjali med leti 1897 in 1998 več kakor stokrat, med drugim tudi večkrat na originalnem prizorišču v Svatnah. Iniciativna skupina, ki jo vodi lastnik Franc Mi-kel in jo sestavljajo člani iz Ko- Delo na gradišču se nadaljuje poleti med 6. in 18. avgustom 2001. Vse prav lepo vabimo! Informacije: Franc Mikel, Svatne 11, A-9183 Podrožca tel.: 04253-2746 (zvečer/konec tedna) roške, Slovenije in Italije, je v letih 1999, 2000 in majnika 2001 na začetni stopnji projekta v šestih kampanjah opravila pripravljalna dela in pregled celotnega gradišča. Franc Mike! - vodja Iniciativne skupine in lastnik gradišča na Turnah IZOBRAŽEVANJE_________________ Informatika na Slovenski gimnaziji -^adnji teden preteklega šolske-/ ga leta (273. 7. 2001) je bil na /I—Slovenski gimnaziji, kakor že leta doslej, dvodnevni Slavistično-pedagoški seminar. Letos je bil v celoti namenjen sodobni informacijski tehnologiji na šoli. Informatika vse bolj oblikuje in obvladuje naše življenje, tako tudi šolski pouk. Veliko je priložnosti, kako z informatiko popestriti pouk in ga napraviti za mladino še bolj privlačnega pa zanimivega. Informatizacija šol je v Sloveniji veliko bolj napredovala kakor v Avstriji. Zategadelj je Slovenska gimnazija povabila na seminar predavatelje iz Slovenije; ti so oblikovali prvi popoldan (ponedeljek, 2. 7. 2001). Tomaž Škulj (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, program računalniško opismenjevanje) je uvodoma predaval o informatizaciji slovenskih šol. Marjan Kozjek (Gimnazija in Srednja ekonomska šola Trbovlje) je pokazal primer celovite informatizacije ene izmed slovenskih šol. O uporabi računalnika pri posameznih predmetih je govoril Borut Čampelj (ZRSŠ, program Ro), obenem pa je nakazal naloge računalnikarja kot organizatorja informacijskih dejavnosti na šoli. Pomembno je bilo tudi spoznati, kako se uporablja računalnik pri konkretnem predmetnem pouku. Vilma Brodnik (ZRSŠ) je govorila o zgodovini, Igor Lipovšek pa o geografiji. Ponedeljkov popoldan in torek sta bila namenjena uporabi računalnika pri pouku na Slovenski gimnaziji. Profesorica Maja Millonig-Kupper je vodila skupino humanis-tično-jezikovnih predmetov, profesor Martin Urbajs pa skupino reali-stično-naravoslovnih predmetov. Kolegom in kolegicam 'so se pokazale številne možnosti za posodobitev pouka. Izkazalo pa se je tudi, da je na Slovenski gimnaziji na razpolago premalo računalnikov in ustreznih naprav. Pri zaključni razpravi se je pokazala želja, da bi pri naslednjem sla-vistično-pedagoškem seminarju namenili vsaj en dan informatiki. Treba bo poglobiti sodelovanje z ZRSŠ in obiskovati predavanja pa seminarje, ki jih zavod prireja. Pomembno je tudi, da se na gimnaziji sami prirejajo za učiteljski zbor tečaji iz informatike. V okviru letošnjega slavistično-pedagoškega seminarja je bila v petek, 11. majnika 2001, ekskurzija v Kranj. Na sporedu so bili obisk na Prešernovem grobu in v kranjski gimnaziji, pa ogled tovarne Iskra-emeco. Seminar je vodil provizorični vodja Jože Wakounig. 10 Teden mladih umetnikov Rebrška ustvarjalnost z Verdijem V Mladinskem centru na Komendi bodo jutri zaključili drugi Teden mladih umetnikov, ki je bil v znamenju stoletnice smrti Giuseppa Verdija. Skupno se je dveh ustvarjalnih počitniških tednov udeležilo nad 150 otroki. Na Rebrci imamo se fajn, fajn, fajn, pojemo opere - vse od Verdija, Verdi, Verdi, ti si naš. Nabucco, Rigoietto, Traviata, Aida, Macbeth, in pa naš Trubadur. obiščeš Komendo, je mo-I goče slišati letošnjo himno V^Tedna mladih umetnikov z vseh koncev in krajev Mladinskega centra na Rebrci. Od jutra do večera otroci prepevajo himno o Verdiju, katerega stoletnica smrti je letos tema ustvarjalnega tedna. Besedilo so napisali otroci, seveda s strokovno pomočjo. V obeh tednih je Rebrco obiskalo nad 150 otrok. Zanimanje bi organizatorje, Krščansko kulturno zvezo in Mladinski center na Rebrci ter Katoliško otroško mladino, skoraj prisililo, da bi morali organizirati še tretji teden. Župnik Poldej Zunder je v pogovoru celo razmišljal o tem, da bi v prihodnosti pripravili teden za malo starejše, s katerim bi mladini posredovali slovenske književnike, kulturo, glasbo in gledališče in bi jim tako približali slovenski jezik. Dan na Rebrci je potekal približno tako: Spremljevalci so ob pol osmih budili otroke, nato je sledil zajtrk, služba v kuhinji in pospravljanje sob ter ocenjevanje le-teh. Od pol desetih do pol enih je mladina delala v raznih delavnicah z umetniki. Po kosilu jebila odprta trgovina, otroci pa so lahko tudi malo počivali. Popoldne so bili spet na vrsti delavnice od treh do šestih. V raznih delavnicah so otroci ustvarjali z umetniki in mentorji. Tako je prvi teden z mladimi umetniki delal Valentin Oman. S posebno tehniko so risali na folijo in jo potem nalepili na fasado. Izidor Stern je poslikaval skodelice in drugi porcelan, z Margit Loma pa so z air-brush-tehniko krasili majice in drugo blago, Sn-ježana Rehak-Višnjič je z vsemi skupinami prav tako risala na folijo in jo s šestimi plastmi barv nalepila na les. Hermi Pavlič je z otroki slikala na steklo, Barbara Möseneder pa na posebni papir z zlato in srebrno barvo, z lise Möller so otroci najprej pobarvali pesek in ga na papir nanesli z lepilom. Prav tako sta na Rebrci delala Simona Krajger, ki je izdelovala iz žice in papirja lučke za nočne omarice, ter Kristijan Sadnikar, ki je pripravljal kolaže in dekolaže. V drugem tednu je z mladimi ustvarjala iz gline okvirje za slike še Mežika A. Novak. Že nekaj let pa na Rebrci delajo Breda in Tine Varl ter Barbara Plečko-Oberčkal in Edi Oraže, ki vsi skupaj pripravljajo zaključno prireditev. Ob večerih so spremljevalci, med njimi študentje celovške Pedagoške akademije, pripravljali pester spored. Ponedeljkov večer je bil v znamenju spoznavanja in iger, v torek so se otroci podali na Potovanje po svetu, Anja Smrtnik, 11 let, Železna Kapla: „Tukaj mi je zelo všeč. Jaz delam Trubadurja. Iz pene izrežemo konce, jih nato zlepimo in obdelamo in tako nastane lutka. Potem bomo v soboto nastopali in za to cel teden pridno vadimo.” Daniel Fratschko, 13 let, Večna vas: „Na Rebrci se veliko igramo. Zvečer nam kontrolirajo noge in včeraj sem dobil enico. Čez dan delamo pri umetnikih in vadimo za nastop. Pa še slikamo, delamo z glino in peskom. Je kar naporno.” pri čemer so potovali v džunglo, na Kitajsko, v Orient in Hollywood, na Sredozemsko morje, letališče in v Duty Free Shop. V sredo zvečer je bil na programu Tek čez drn in strn in tudi četrtek je bil športen. V petek je sledila generalka, ob klobasah na žaru pa so otroci zaključili teden poln ustvarjanja. Spremljevalci so skrbeli za dober potek, priskočili mentorjem na pomoč, ocenjevali sobe in pomagali pri vsaki morebitni težavi, ki je trla otroke. Zaključek prvega tedna je bil nadvse uspešen. Skoraj ni mogoče verjeti, kaj vse lahko otroci ob strokovni spremljavi ustvarijo in prenesejo na oder samo v nekaj dneh. Sploh pa je čudovito videti, ko nastopajo s tako velikim navdušenjem in zagonom. Zato ne zamudite priložnosti in pridite jutri na Rebrco, kjer bodo s sv. mašo ob 10. uri in predstavo ob 11. uri zaključili še drugi Teden mladih umetnikov. gf Tine Vari - ena izmed gonilnih sil - je pomagal tudi pri izdelavi lutk. Na zaključku so otroci staršem prikazali svoje bogate sadove. V delavnicah so otroci delali po navodilih umetnikov (na sliki S. Višnjič). äwEi--------Teden mladih umetnikov/RPZ Verdijeve stoletnice smrti so se spomnili tudi na Rebrci. Z mentorji so otroci na igriv način spoznavali dela velikega skladatelja. POGOVOR Spoznati Verdija na igriv način V pogovoru Edi Oraže opisuje svoje delo z otroki. IXakšna je vaša naloga na *\ Rebrci? EDI ORAŽE: Jaz pojem z otroki. Tema je opera in je zelo zahtevna, saj otrok nima dostopa do tega. Na Rebrci skušamo otrokom Približati odprtost do raznih glasbenih struj. Sodelujete tudi z drugimi mentorji. EBl ORAŽE: Tukaj na Rebrci smo že stalni gostje: Breda in Tine Varl, ki skrbita za sceno in lutke, ter Barbara Plečko-Oberčkal 'n jaz, ki sva odgovorna za gib in glasbo. Pet ali šest let že delamo skupaj na najrazličnejše teme in imamo tudi nekaj prakse. Zelo se dopolnjujemo, pri scenariju, besedilu za povezavo in glasbi. Kako uvajate otroke v to delo? EBLORAŽE: Pri uvajanju v opero vedno delamo na igriv način. Ce je na sporedu npr. marš iz Aide, otroci korakajo, ko pojejo. Seveda otrok tudi spoznava Verdija in njegovo delo. Pomembno ie, da spozna opero in ve, kakšno je dogajanje. Včasih tudi sami kaj zaigrajo. Skupaj smo v prvem tednu tudi napisali besedilo v slovenščini in nemščini. To je ze-lo pomembno, da otroci tudi vedo, kaj pojejo. Tako potem še ra- je pojejo, saj vse razumejo. Kakšne pa so bite priprave? EDI ORAŽE: Temo smo poznali že eno leto. Toda ko je postalo delo konkretno, smo šele spoznali, da to ni kar tako preprosto. Odločili smo se za pesmi, ki so značilne za opere in ki bi jih lahko peli tudi otroci. Pesmi so seveda tudi aranžirane za otroke. Kako ste to zahtevno tematiko posredovali otrokom ? EDI ORAŽE: Tudi mi mentorji smo se veliko ukvarjali z Verdijem in dobili do njega drugačen odnos. Na začetku je bilo pri otrocih čutiti malo odpora in tudi sami smo bili skeptični. Skušali smo teme posredovati na igriv način. Predstavili smo Verdijeve znane pesmi, ki so bile takrat pravi hiti. Tako so postajale vse bližje otrokom in počasi so jih začeli smatrati tudi kot hite. Zaključek prvega tedna je bi! zelo uspešen. EDI ORAŽE: Tudi mi smo bili zelo navdušeni nad uspehom. Skoraj nismo mogli verjeti, da smo vse naredili v enem tednu. To pa tudi kaže ustvarjalnost otrok in pomen tega tedna na Rebrci. Hvala za pogovor! VEČNA VAS PRI GLOBASNICI Angela Ferčnik t Lušinova mama je umrla v 86. letu starosti. » #petek, 13. juli-\ / ja, je za vedno V zatisnila svoje oči Angela Ferčnik p.d. Lušinova mama iz Večne vasi pri Globasnici. Rajna se je rodila 22. 8. 1915 pri Lušinu v Večni vasi. Že kot mlado dekle je doživljala rojstno hišo - vaško gostilno kot središče dogajanja. Vsa leta je bila dobra mati in z veseljem in vso dobrohotnostjo povezana z ljudstvom. Tako je iskala tudi potem, ko so morali vaško gostilno zapreti, vedno stike z ljudmi in se vseskozi srečavala z dobrimi prijatelji bodisi v Globasnici bodisi v rojstni vasi. Njeno življenje pa je bilo zelo povezano z domačo faro in grudo. Tako je ob gostilniškem delu opravljala tudi delo na kmetiji. Življenje rajne ni bilo rožnato, saj je doživljala hude predvojne in vojne čase, pa tudi po vojni ji usoda ni prizanesla. Ravno tako ji usoda ni bila naklonjena v zasebnem življenju. Že kmalu po poroki leta 1935 s Tomažem VVuttejem se je mož na Peci smrtno ponesrečil. Materi je ostal le še sin Hanzej. Rajna se je kljub hudi usodi ponov- no odločila za zakon in se leta 1939 poročila z Lukasom Ferčni-kom. Iz tega zakona se je rodilo pet otrok, ki je vse vzgajala z materino ljubeznijo. Na žalost pa je usoda leta 1965 iztrgala zaradi nesreče sina Fri-ca in ponovno mater zelo ranila. Angela Ferčnik je gradila življenje na krščanskih vrednotah, kljub visoki starosti je z vsem srcem spremljala dogajanja in se veselila skrbi in ljubezni otrok. Ta njena priljubljenost se je še posebej izkazala, ko je drago mater v soboto, 14. julija, pospremila množica sorodnikov in znancev na njeni zadnji zemeljski poti v veško cerkev in na tamkajšnje pokopališče. Pogrebne obrede sta opravila župnika Franček Kramberger in pater Svojšek. Pesmi žalostinke je dragi materi zadnjič zapel v slovo veški cerkveni zbor. Naj se draga Lušinova mama odpočije od zemeljskega truda in prejme plačilo večnega življenja. Otrokom Hanzeju, Lizi, Adolfu, Mariji in Inge z družinami ter vsem sorodnikom izrekamo iskreno sožalje. Bernard Sadovnik Angela Ferčnik Rožek -16. klasični koncert Pred kratkim je priredilo kulturno društvo „Peter Markovič” v povsem romantični podruž-niški cerkvi na Humu svoj tradicionalni letni klasični koncert -in to že 16. po vrsti. Tokrat je bil gost večera odlični čelist Pavel Rakar, član Slovenske filharmonije in učitelj čela na Slovenski glasbeni šoli na Koroškem. Program je sestavil iz solističnih skladb za čelo Johanna Sebastiana Bacha, dodal pa mu je krstno izvedbo lastne skladbe Nokturno, ki je še posebej odmevala med publiko, ki je napolnila starodavne klopi humške cerkvice. Navzoče je prisrčno pozdravil mag. Aleks Schuster, po koncertu pa so vabili po stari navadi na družabnost v cerkveni lopi. Kazalo bi, da bi klasične koncerte KKZ, Mohorjeve in Markoviča povezali v klasični letni abonma... PF Čelist Pave! Rakar PRIREDITVE, RAZNO Dodatek k članku „Radio dva skrbi za pester celodnevni pogram“ (Nt 30) Pilotni projekt „Radia dva“ je skupni projekt uredništev slovenskega oddelka ORF, Radia Korotan in Radia Agora. Večerni spored pa oblikuje samostojno" „svobodni Radio Agora.” Uredništvo Iščemo sodelavko/sodelavca Pogoji: znanje obeh deželnih jezikov, angažiranost, komunikativnost, pripravljenost za nadaljnjo izobrazbo, zaključena vojaška služba Prednost imajo absolventi/ke srednjih gospodarskih šol Pisno prošnjo, življenjepis in kopijo zaključnega spričevala pošljite do najkasneje 25. avgusta 2001 na POSOJILNICA-BANK BILČOVS-HODIŠE-ŠKOFIČE registrirana zadruga z omejenim jamstvom v r. g. Francu Krištofu 9072 Ludmannsdorf/Bilčovs 33a Vernisažo o vodi Edwina Wiegeleta Umetnik Edwin Wiegele vabi na vernisažo in predstavitev filma „Kaj?” - „Voda?” in foto-inštalacije iz cikla „Voda, oblaki, otožnost”. Vernisaža bo v petek, 10. avgusta, ob 20. uri pri razstavni elektrarni Kelag-Forstsee tik ob Vrbskem jezeru med Porečami in Vrbo. Glasbeno jo bo oblikoval Ernst Wallisch. Razstava bo odprta vsak dan do 10. septembra. Inštalacije domačega in švicarskega umetnika Andreas Holstein in Andrej Krištof vabita jutri v soboto, 4. avgusta, na odprtje inštalacij v Sudhaus Sorgendorf. Domači umetnik Andrej Krištof in švicarski umetnostni terapevt Holstein že nekaj časa sodelujeta, skupno pripravljata koncepte, razvijata prostor in inštalacije. Prav za Sudhaus sta pripravila inštalacije z naslovom Täterprofil - umetnika se poigravata že s samo ambivalenco naslova. Obhod po razstavi se bo pričel v soboto ob 19. uri. Zanimiva razstave Dve inštalaciji - en dialog bo odprta do 25. avgusta vsak dan od 15. do 19. ure. Razpis KPD Šmihel in KKZ za lutkovne delavnice Na letošnjem lutkovnem festivalu CIKL CAKL bodo organizirali tudi lutkovne delavnice za otroke, mladince in odrasle. Vse delavnice bodo potekale v farnem domu v Šmihelu. Prenočišče in prehrano društvenki po želji organizirajo, stroške mora kriti vsak sam. Ker je število udeležencev omejeno, se je treba prijaviti pisno. Rok prijave najkasneje do 10. avgusta! Prijavite se lahko na e-mail: office@sjnihel.at ali po pošti: KPD Šmihel, A-9143 Šmihel nad Pliberkom 8. __ Nadaljnje informacije daje Štefan Merkač 04238/8652, e-mail: Stefan.merkac@aon.at. „Animirani film” Vodita: Oliver Marčeta in Miha Dolinšek Obseg: 5 dni Cilj: tehnike animiranega filma, produkcija kratkih filmov z raznimi pripomočki Sodelujoči: od 16. leta naprej (največ 12 oseb) Prispevek: 600 šil. Termin: od 27. do 31. avgusta 2001 „Lutka lahko naredi vse” Vodita: Sašo Jovanovič in Auppe^ Fridl Prasenc Obseg: 2 dneva Cilj: prekoračitev meja v gledališču Sodelujoči: od 16. leta naprej (največ 10 oseb) Prispevek: 500 šil. Termin: 7. in 8. septembra 2001 „Lutka moja prijateljica” Vodita: Breda in Tine Varl Obseg: 2 dneva Cilj: aktivno spoznavanje lutk in izražanje - spodbujevalni tečaj Sodelujoči: od 6. leta naprej (največ 16 otrok) Prispevek: 300 šil. Termin: 5. in 6. oktobra 2001 NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopa predsednik Bernard Sadovnik, 9020 Celovec, Villa-cherstr. 8,1. nadstropje. Naš tednik prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih skupnosti. Narodni svet zastopa politične, gospodarske in kuhume pravice in interese Slovencev na Koroškem na osnovi avstrijskega ustavnega in pravnega reda, zlasti društvenega prava, ustavnih in drugih norm, za zaščito narodnih skupnosti ter na osnovi mednarodnih in meddržavnih pogodb, konvencij, načel in priporočil o varst- vu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z dne 15.5.1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredniški odbor: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Franc Sadjak (odgovorni urednik), Silvo Kumer; 9020 Celovec, Villacherstr. 8, I. nadstr. Tel. 0463/51 25 28 * 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 56-31; e-mail: franz.sadjak@nastednik.at; Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Vetrinj/Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na nastav: Naš tednik, Villacherstr. 8, I. nadstr., 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 5000,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,-šil.; Slovenija: 150,-SIT. »a w Tara» Ö 04239/26 42 v soboto, 4. avgusta, ob 19.30 Razstava batik-slik iz Indije „Motivi darovanja” Razstava je odprta do 5. oktobra 2001. od pon., 6. avgusta, od 10. ure, do sobote, 11. avgusta, do 13. ure Krajinarstvo na južnem Koroškem Voditelj: Christian A. Hecher v soboto, 11. avgusta, ob 19.30 Odprtje razstave Janka Orača iz Novega mesta Razstava je odprta do 20. septembra. v nedeljo, 12. avgusta, ob 19. uri Molitveni shod za duhovne poklice v Kazazah kot sklep vednega češčenja z novomašnikom od pon., 13. avgusta, od 9. ure, do petka, 17. avgusta, do 16. ure Intenzivni tečaj nemščine / Zeit für Deutsch Voditeljici: Jutta Suppan in dr. Kristl Titze od sobote, 18. avgusta, od 9. ure, do sobote, 25. avgusta, do 13. ure Slikanje ikon Vodi: mag. Silva Božinova- Deskoska od ponedeljka, 20. avgusta, do petka, 7. septembra, vedno med 9. in 12. uro Priprava na popravni izpit iz angleščine in matematike od ponedeljka, 3. septembra, od 18. ure, do četrtka, 6. septembra, do 13. ure Duhovne vaje za duhovnike v nemščini Voditelj: msgr. Johannes Koller, Dunaj ROMARSKA POTOVANJA od nedelje, 19. avgusta 2001, do sobote, 25. avgusta 2001 Potovanje v Münsterland Spremljevalca: prof. Helmut Maurer in Jože Kopeinig od ponedeljka, 10. septembra, do četrtka, 13. septembra 2001 Ogled znanih in še neznanih opatij, samostanov in cerkva na Štajerskem Spremljevalec: dr. Jože TIH od četrtka, 25. oktobra, do nedelje, 28. oktobra 2001 Romanje v Medjugorje PETEK, 3. avgusta 18.00-18.30 Utrip kulture RADIO/TV, PRIREDITVE T A T E D E N SOBOTA, 4. avgusta 19.00-20.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca NEDELJA, 5. avgusta 6.08 - 7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Kärnten / Duhovna misel 18.00 -18.30 Glasbena PONED., 6. avgusta 18.00-18.30 Kratki stik TOREK, 7. avgusta 18.00 - 18.30 Otroški spored O R F SREDA, 8. avgusta 18.10 -19.00 Glasbena mavrica 21.04 - 22.00 Večerni spored ČETRTEK, 9. avgusta 18.00-18.30 Rož - Podjuna - Žila E)©B@a ®£\K]S nedelja, 5. avgusta 2001 13.30 PONEDELJEK, 6. avgusta 2001 ORF 2, 3.05_______________ TV SLOVENIJA 115.55 Predvidoma z naslednjimi prispevki: • Kmetijstvo na prelomnici - izziv za stanovske zastopnike: volitve v Kmetijsko-gozdarsko zbornico Koroške 18. novembra letos naj bi pomagala izostriti pogled. • Klasika pri Mohorjevi: kultura v izmenjavi - kulture v dialugu • Boljše možnosti za športno in kulturno delo v Zahomcu: boljša prihodnost na trdnih temeljih športnega udejstvovanja. • Pričetek nogometnega prvenstva v koroški ligi: SAK sodi v ožji krog favoritov za naslov prvaka. Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://volksgruppen.orf.at Radio dVa od 6. do IS. ure 1—^. Dnevni spored od ponedeljka do petka: 6.00 - 9.00 Dobro jutro 9.00-12.00 Sol in poper 12.07 -13.00 Žumal, nato glasba 3 krat 3 13.00- 15.00 Klub Radio dva 15.00- 17.17 Lepa ura 17.17-17.30 Žurnal 17.30-18.00 Naša pesem (petek, 3. 8.: Iz glasbene zakladnice; ponedeljek, 6. 8.: Iz glasbene zakladnice; torek, 7.8.: Skupina Akzent; sreda, 8.8.: Iz bogate zakladnice; četrtek, 9. 8.: Otroški zbor Amabilis; petek, 10. 8.: Iz glasbene zakladnice) • Ob vsaki polni uri poročila ORF v nemškem jeziku • Vsako uro ob pol - poročila Radia dva v slovenščini sobota. 4. avousta: 6.00 - 7.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna); 7.00 - 8.30 Domača budilka; 8.30 - 9.00 Otroški vrtiljak; 9.00 - 12.00 Sobotni mozaik; 12.00 - 13.00 Glasbena 3 krat 3; 13.00 -13.23 Evropa v enem tednu; 13.23 -14.00 Glasba; 14.00 -15.00 Slovenske popevke; 15.00 -18.00 Farani. nedelja. 5. avousta: 6.00 - 7.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna); 7.00 - 8.30 Domača budilka; 8.30 -10.00 Zajtrk s profilom; 10.00 -10.30 Zimzelene melodije; 10.30 -11.00 Svetopisemske zgodbe; 11.00 - 12.00 Iz zlate dvorane; 12.00 - 13.00 Glasbena 3 krat 3; 13.00 - 15.30 Radio dva v zrcalu; 'H^jHI 15.30 - 16.00 Narodnozabavna in zborovska glasba; 16.00 - 18.00 Vikend. Zajtrk s profilom v nedeljo, 5. avgusta 2001: gostja v studiu: Renate Falke, galeristka iz Libuč Radio Agora oddaja dnevno od 18. do 6. ure ^7 K3 RAZSTAVE LIBUČE Hermann Falke: Slike na kositru in aluminiju (1974-1985) Kraj: v Galeriji Falke Razstava je odprta do 12. oktobra 2001 (od torka do petka med 15. in 18. uro). PLIBERK Akti - razstava del Alberta Krajgerja Kraj: v Kulturnem domu v Pliberku ŠENTJANŽ fund • stücke Kraj: k & k Razstavljata Fritz Russ (kipar in umetnik objektov) in Birgit Bachmann (slikarka) Razstava bo odprta do 12. avgusta. DOBRLA VAS M31 - Nova dela K. Vouka Kraj: v samostanu Razstava bo odprta do 17. 8., vsak dan med 18. in 20. uro. POTRNA NA ŠTAJERSKEM Razstava Marka Lipuša in Klausa Schaflerja Kraj: v Pavlovi hiši Razstava je odprta vsak dan (razen v nedeljah in ponedeljkih) med 14.00 in 18.30 Sobota, 4. avgusta SELE Praznik umetnikov pod Košuto Kraj: pod Košuto Čas: od 11. ure naprej Spored: mdr. bo tudi 14 umetnikov iz devetih držav predstavilo svoja dela Vabi: Bernd Svetnik ROŽEK „Utrinki” - odprtje razstave del Bernika, Borčiča, Hokeja, Januša, Krawagne, Omana, Orsini-Rosenberga, Staudacherja, Vavra in Wulza Kraj: v Galeriji Šikoronja Čas: ob 19. uri Vabi: galerija Šikoronja PLIBERK Večerna literarno-glasbe-na proslava ob 20-letnici smrti Mirka Kumra - Črče-ja, avtorja memoarske literature „Po sili vojak” in sodelavca „Mladja” Kraj: v Kulturnem domu Čas: od 20.30 j Prireditelj: Društvo slovenskih pisateljev/ pisateljic, prevajalcev/ prevajalk in publicistov/ publicistk v Avstriji Nedelja, 5. avgusta ŽELEZNA KAPLA/ OBIR Srečanje na vrhu Obirja (pohod v spomin Hermana Velika in Valentina Polanška) Čas: ob 11. uri (nato piknik pri Marofu) Vabi: Slovensko prosvetno društvo Valentin Polanšek Sobota, 11. avgusta HODIŠE Koncert v živo Sterz & vokalna skupina Nomos Kraj: na kopališču ob Ho-diškem jezeru Čas: ob 20. uri Vabi: SPD Zvezda Nedelja, 12. avgusta SVETO MESTO 14. mednarodno srečanje vižarjev Kraj: na Svetem Mestu Čas: ob 14. uri Povezava: mag. Jokej Logar Vabi: KP D Drva Torek, 14. avgusta GORA SV. HEME Trivium - Drei Wege -Tri poti Kraj: na gori sv. Heme Čas: 18.30 Sodelujejo: Gerhild Tschachler-Nagy (objekti), Rudi Benetik (inštalaciji), Anna Nöst (besede), Fabjan Hafner (brezročno govorjenje), Gilbert Sabitzer (sopranski saksofon), Janez Gregorič (kitara) Prireditelj: Slovensko kulturno društvo Globasnica Sreda, 15. avgusta MARIJA NA OTOKU Slovenska romarska sv. maša Kraj: v romarski cerkvi Mašo bo daroval: hodiški župnik Lovro Kašelj Mašo bo oblikoval: cerkveni zbor iz Hodiš Čas: ob 10. uri Petek, 17. avgusta ŽITARA VAS „Open air” Dalmatinski večer (Folklorna noč) Kraj: na farnem dvorišču Čas: ob 20.30 Vabi: Slovensko prosvetno društvo „Trta” Sobota, 18. avgusta ŽITARA VAS „Open air" Bališ (rock/blues) Kraj: na farnem dvorišču Čas: ob 20.30 Vabi: Slovensko prosvetno društvo „Trta” Nedelja, 19. avgusta ŽITARA VAS „Open air" Voice Factory (Acapella) Kraj: na farnem dvorišču Čas: ob 20.30 Vabi: Slovensko prosvetno društvo „Trta” LOČE Ovčji dan Kraj: v gostilni Wrolich, pd. pri Pušniku v Ločah Vabi: Skupnost južno-koroških kmetov Bekštanj Prodajna razstava: ovčji sir, ovčje kože, odeje, preproge, klobuki, copate,... ovčje meso, klobase 14 Sport POPLIGA VZHOD Bilčovs: Čeprav so se Bilčovščani močno okrepili, je njihov sezonski cilj edinole obstoj. Kot vzrok za skromen cilj navajajo Bilčovščani v prvi vrsti dejstvo, da so se tudi vse ostale ekipe okrepile in da so sami zabeležili odhod tega ali onega močnega igralca. Všeka-kor pa je v Bilčovsu na nogometnem področju zaznati tudi novo evforijo, ki ima svoje korenine pri novem vodstvu kluba, saj le-to skuša z boljšo organizacijo in novimi idejami zopet na novo poživeti nogomet. Sezonski cilj: obstoj Bilčovs - Liebenfels (v nedeljo ob 18. uri): Manjkala bosta Kuess (zlomljena rebra) in Irsiegler (zbolel). Predvsem izpad li-bera Kuessa je za trenerja Toneta Wo-schitza boleč, saj zanj nima pravega nadomestila in mora zaradi tega improvizirati s tem ali onim igralcem. 1. RAZRED P____________________ Šmihel: Ekipa trenerja Wölbla sodi nedvomno v krog favoritov 1. razreda D, kar je nenazadnje potrdila že na pripravljalnih tekmah, ko je le enkrat (proti WAC) podlegla, sicer pa beležila le pozitivne rezultate. Angažirano vodstvo kluba kljub številnim močnim okrepitvam v letošnji sezoni še ne zahteva naslova prvaka, pač pa mesto med prvimi tremi. „V sezoni navrh pa se bomo osredotočili le na povzdig," pravi novi trener Wölbl. Sezonski cilj: mesto med prvimi tremi Šmihel - Rokrče (v soboto ob 18. uri): Šmihelčani bodo nastopili v najmočnejši postavi. Ker pa so Pokrče popolnoma neznana ekipa v tem razredu, so Šmihelčani negotovi, saj ne vedo, kako močna ekipa jih bo sprejela. Bikarja vas: Bikarja vas, ki bo šla v prvenstvo z novim trenerjem Stuckom, se z vsemi močmi pripravlja na prvenstvo, kajti že prvo srečanje je t.i. občinski derbi proti Žitari vasi. Z ozirom na ta derbi je prizadevnost igralcev na treningih še dodatno močna, saj končno hočejo postati številka 1 v občini. Sezonski cilj: mesto med prvimi štirimi Žitara vas - Bikarja vas (v nedeljo ob 17.30): Rahlo poškodovana sta Petschnig in Kordesch, vendar kaže, da bosta oba lahko nastopila na občinskem derbiju. Globasnica: Na pripravljalnih tekmah so Glo-bašani zapustili zelo zadovoljiv vtis, mdr. so premagali celo podli-gaša Rudo na tujem. Jasno, da je novi trener Marjan Sadjak zadovoljen z igralci - sedaj od njih pričakuje podobno močne nastope tudi na prvenstvu. Sezonski cilj Globašanov ni pot velikih korakov oz. namenov, vendar v prvi NOGOMET V NIŽJIH RAZREDIH Šmihel in Dobrla vas z zelo visokimi cilji Ta konec tedna bo spet v ospredju žoga. V vseh razredih in ligah na Koroškem se pričenja prvenstvo, mdr. v 1. razredu D z vedno vročim občinskim derbijem med Žitaro in Rikarjo vasjo. O sezonskih ciljih ter o položaju v klubu tik pred začetkom prvenstva smo povprašali trenerje oz. odgovorne V klubu. Pripravil Franc Sadjak 1/ nedeljo ob 17.30 je na sporedu občinski derbi med Žitaro vasjo in Rikarjo vasjo. V pre-■tekiosti je bii ta derbi vedno zelo vroč - tako na igrišču kakor tudi na tribunah. Foto: NT/Fera vrsti le obstoj. „Uspeh pa bi bil, če v celotnem prvenstvu nikoli ne bi zasedli mesta, ki bi ob koncu pomenilo izpad,” pravi Sadjak. Sezonski cilj: obstoj Eitweg - Globasnica (v soboto ob 16. uri): Zaradi poroke domačega igralca morajo Globašani proti Eitwegu nastopiti že ob 16. uri - torej v največji popoldanski vročini. ,Za nas to ne bo izgovor, kajti vročina bo za obe moštvi ista,” pravi trener Globašanov, ki bo na prvi tekmi lahko črpal iz popolnega kadra. Železna Kapla: Novemu trenerju Petru Reinwal-du je pri igralcih uspelo ustvariti novo evforijo, saj bolj ali manj vsi redno trenirajo in so z velikim navdušenjem pri delu. Pripravljalne tekme kljub temu niso bile zadovoljive, vendar v celoti pozitivne, tako Reinwald. Sezonski cilj: mesto v sredini lestvice Železna Kapla - Šenpavel (v soboto ob 18. uri): Kapelčani, ki bodo nastopili v popolni postavi, hočejo že na prvi tekmi zadovoljiti navijače z močnim nastopom, predvsem pa s pozitivnim rezultatom. 2. RAZRED E Dobrla vas: Dvakrat zaporedoma so Dobrol-čani zasedli „nehvaležno” drugo mesto, sedaj hočejo končno osvojiti tudi naslov prvaka. Trenerju Veliku je sicer žreb trn v peti (na prvih šestih srečanjih morajo Dobrolčani nastopiti kar štirikrat na tujem), toda prepričan je, da bo svoji ekipi - s pogojno tekmovalno srečo - ob koncu le uspelo zabeležiti mesto na vrhu lestvice. Poleg tega Velik upa, da se bo uveljavil pregovor, ki pravi, „da v tretje gre rado”. Sezonski cilj: naslov prvaka Reichenfels - Dobrla vas (v soboto ob 17. uri): Dobrolčanom bo manjkal napadalec Repi Pasterk (na dopustu), prav tako F. Golautschnig, ki se bo z dopusta vrnil šele tik pred tekmo in s tem prepozno, da bi ga trener Velik lahko še upošteval. DSG Sele: Selani gredo telesno dobro pripravljeni v prvenstvo, saj že od 19. junija naprej redno trenirajo. Minule pripravljalne tekme pa so trenerju Kreutzu povzročile malenkostne skrbi, saj so bile nekatere slabosti kar precej opazne. Kljub temu je trener Kreutz optimističen, saj je vzdušje igralcev veliko - prav tako njihova uvidevnost in pripravljenost, da izboljšajo slabosti. Sezonski cilj Selanov pa je mesto v prvi četrtini lestvice, „v najboljšem primeru se bomo borili tudi za naslov prvaka,” pravi trener Miha Kreutz. Sezonski cilj: boj za prva mesta DSG Sele - Šentpeter (v nedeljo ob 18. uri): Nanti Travnik in Manfred Dovjak zaradi rdečega kartona, ki sta ju prejela ob koncu minule sezone, tokrat še ne smeta igrati, prav tako bo zaradi poškodbe manjkal Matjaž Kelih. Žvabek: Novi trener Grobeinig je igralcem položil na srce več resnosti, sicer resno delo ni mogoče in tudi uspeha ne bo. Da se sedaj igralci trudijo, dokazujejo na treningih, ki jih redno in zelo zbrano^ obiskujejo. Sezonski cilj pa so Žvabečani postavili zelo visoko. Sezonski cilj: mesto med prvimi petimi Pliberk II - Žvabek (v soboto ob 17.30): Pliberk II sodi v krog „ljubih” nasprotnikov Žvabečanov, saj jim proti tej ekipi bolj ali manj vedno uspe polno točkovati. Vprašljiv je le nastop rahlo poškodovanega Hanzija Nachbarja, sicer pa bodo vsi igralci trenerju Grobelnigu na voljo. Šah: nova Elo-lista za prvo polletje 2001 Avstrijska šahovska zveza (OESB) je na osnovi rezultatov prvega polletja 2001 - mednarodni turnir v Šentvidu še ni upoštevan -objavila Elo(rating)-listo za šahis-te/tke v Avstriji. Pri igralcih/igralkah v obeh slovenskih šahovskih klubih na Koroškem ni prišlo do bistvenih sprememb. Najvišji rating pri SŠZ kot pri SŠK „Obir” Železna Kapla imajo igralci iz Slovenije: pri SŠZ MK Aleš Drinovec - 2172, MK Žiga Žvan -2142, MK Blaž Kosmač - 2132, MK Silvo Kovač - 2126 in Boris Mitrovič - 2072, pri SŠK „Obir” pa MK Dušan Jokovič z ratingom 2219! Najboljši domači igralci/igralke pri SŠZ so Arnold Hattenberger (1978) mag. Gorazd Živkovič (Elo 1966) ter ženska mojstrska kandidatinja Dunja Lukan (1867), pri SŠK „Obir” pa Hans-Christian Wolle (Elo 1986) pred Justinom Po-lanškom (1972) in Haraldom Wolte-jem z 1916 Elo-točkami. Objava Elo-točk vseh naših ša-histov sledi v prihodnji številki. 15 Sport INTERVJU S TRENERJEM SAK ALOJZOM JAGODIČEM „Cilj je igrati navdušujoč nogomet” SAK je v letošnjem prvenstvu v koroški ligi v vlogi velikega favorita. I utri, 4. avgusta, se prične no-I gometno prvenstvo v koroški w ligi. Večina klubov se je močno okrepila, najmočneje SAK. Zaradi tega sodi ekipa trenerja Jagodiča tudi v ožji krog favoritov, za večino trenerjev v tej ligi je SAK celo prvi kandidat za naslov prvaka. Stavlja se vprašanje, če bo SAK v prvenstvu kos vlogi tovorita, saj se z vseh strani čuti velik pritisk. V tej zadevi smo Povprašali trenerja SAK Alojza Jagodiča. eneralka (poraz s 5:3 ■ mm proti ASV) je krepko spodletela. Se sedaj pred prvo prvenstveno tekmo opirate na pregovor, ki pravi, da neuspeli generalki rada sledi uspela premiera? JAGODIČ: Generalka je bila dejansko prava katastrofa, zaradi toga sem bil po tekmi tudi precej nažrt. Po drugi strani pa sem prav hvaležen temu porazu proti ASV, kajti igralci sedaj vsaj vedo, da le z lepo in napadalno igro ter neskrbnostjo v defenzivi ni mogoče dobiti tekme tudi proti bistveno slabšemu nasprotniku. Zaradi tega sem prepričan, da bomo v soboto zapustili mnogo močnejši vtis in tako poskrbeli za Pozitiven rezultat - torej za uspelo premiero. Nekateri igralci so biti na tekmi proti - ASV precej izčrpani. Pojavlja se vprašanje, če znameniti „zloglasni in trdi” trening trenerja Jagodiča ne prenesejo? JAGODIČ: Bolj ali manj so vsi igralci navajeni treninga na tej ravni, zaradi tega izgovorov zaradi izčrpanosti na treningu ne dovoljujem. Dejstvo pa je, da velika vročina negativno vpliva na telesno razpoloženje tega ali onega igralca, zaradi česar sem med tednom tudi nekoliko zmanjšal intenzivnost na treningih. SAK vetja za velikega sezonskega favorita v koroški ligi. Prav ta vloga-pa rada zapeljuje igralce v podcenjevanje. Kako boste to skušali preprečiti? JAGODIČ: Zaenkrat mi v tej smeri ni treba delati, kajti igralci so na tekmi proti podligašu ASV sami spoznali, kaj vse se lahko zgodi, če nasprotnika podcenjuješ. Sedaj so budni in vedo, da brez borbenosti ni kruha. Kateri klubi bodo največji nasprotnik SAK v boju za naslov prvaka? JAGODIČ: V prvi vrsti bo to Trg. Ekipo sem videl na prijateljski tekmi proti italijanskemu prvoligašu Videm (Udine) in sem bil zelo presenečen zaradi ekipne moči. Italijani so tekmo sicer tesno dobili z 2:1, vendar je Trg prepričal z zrelimi potezami - predvsem v vezni liniji. Poleg Trga in SAK bo gotovo tudi Šentandraž igral pomembno vlogo, prav tako Lendorf. SAK je pridobi! po! ducata novih igralcev. Kateremu izmed teh pripisujete najboljše možnosti, da bi najbolj točkoval pri navijačih? JAGODIČ: Vsi novi, od Bürgerja do Zimmerlinga, so odlični nogometaši in zaradi tega v stanju navdušiti navijače. Zaenkrat pa kaže, da bo najbolj navdušil navijače Kraiger, ki je proti pričakovanju v močni formi. Kateri od lastnih mladih igralcev pa je že zret za člansko ekipo? JAGODIČ: Zaenkrat gotovo Malej, ki z velikim navdušenjem trenira in se zelo pozitivno razvija. Žal pa v zadnjem času na treningih pogrešam nekatere druge mlade igralce, npr. Krajgerja in Verdela. Škoda, kajti tudi ta dva imata velik potencial. Pri SAK je v zadnjih letih zaradi neuspešnega tekmovanja naza- dovala privlačnost - število gledalcev na domačem igrišču je bilo bolj ali manj vedno te skromno. Kaj želite storiti, da bodo navijači spet množično obiskovali tekme SAK? JAGODIČ: V tej zadevi je najprej treba omeniti, da se novo vodstvo kluba zelo prizadeva prav v to smer ter na razne načine skuša klub narediti zopet bolj atraktivnega. Slej ko prej pa je privlačnost kluba v prvi vrsti odvisna od moštva - torej od uspeha ali neuspeha oz. od učinkovitosti članke ekipe. Vsekakor bomo storili vse, da bomo z ofenzivno igro, velikim angažmajem in predvsem z vzorno borbenostjo zopet znali navdušiti navijače in pridobiti tudi nove. Novi■ napadalec Weissenberger je menil, da je zanj v tej sezoni upoštevanja vreden te povzdig. AH to meni tudi trener sam? JAGODIČ: Vodstvo kluba je dalo razumeti, da hoče v tej sezoni igrati za visoka mesta, ni pa zahtevalo naslova prvaka. Seveda delamo na tem in je tudi moja velika želja, da postanemo prvi, vendar je za takšen dosežek vedno potrebna tudi sreča. Moj prvotni sezonski cilj je vsekakor, da moštvo zopet igra atraktiven in borben nogomet, predvsem pa z navdušenjem. Hvala za pogovor! Franc Sadjak Navijači v soboto naj še posebej opazujejo novega igralca Krai-gerja-taje trenutno na igrišču najboljši. TRENER SAK JAGODIČ Majhen favorit proti velikemu Šentandraž je prvi (sobotni) nasprotnik SAK v koroški ligi. Že po prvem krogu se bo pokazalo, ali bo SAK kos vlogi favorita v letošnjem prvenstvu. Njegov prvi nasprotnik je namreč Šentandraž, ki po mnenju nogometnih strokovnjakov poleg SAK in Trga prav tako sodi v ožji krog favoritov. Trener SAK Jagodič se je zaradi tega še posebej natančno pozanimal o moči ekipe iz Labotske doline, ki se je na pripravljalnih tekmah predstavila presenetljivo močna. Zaradi tega bo način igre SAK v soboto nekoliko previdnejši: „Ne bomo tvegali s pretirano ofenzivno igro, pač pa previdno čakali na naše možnosti. Smo v stanju, da v 70., 80. ali tudi v zadnji minuti zadenemo zmagoviti gol,” pravi trener Jagodič. F. S. ■ SAK bo proti Šentandražu nastopil z naslednjo enajsterico: E. Oraže; Zanki, A. Sadjak, S. Sadjak: Šmid, Bürger, Wachemig, Kraiger, Pate; Zimmerling, Weissenberger ■ Zadnja pripravljalna tekma: ASV - SAK 5:3 (strelci za SAK: Pate, Bürger, Zimmerling) Šentandraž - SAK v soboto, 4. avgusta, ob 18. uri v Šentandražu Vse najboljše ter obilo zadovoljstva in božjega blagoslova ob 40-letnici želijo mag. Zalki Kuchling NT, hčerka Miri-jam, vsi domači in PD „Upal OSEBE & DOGODKI Visok obisk na Peci in v bistriškem Mlinu Predsednik poslanskega kluba ÖVP Andreas Khol ter slovenska ministra But in Bizjak so bili pretekli konec tedna Sadovnikovi gostje. Srečali so se v Globasnici s predstavniki NSKS, mdr. s podpredsednikoma Vospernikom in Lesjakom ter z osrednjim tajnikom Wedeni-gom. Nato so se še podali v planinsl