GLAS RAVNATELJA IN UČITELJA | 2022 | št. 3-4 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 85 MEDNARODNA DEJAVNOST INŠPEKTORATA RS ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT Dr. Jurij Šink, inšpektor-višji svetnik, nacionalni predstavnik v združenju SICI in koordinator bilateralne tehnične pomoči International Activities of Inspectorate of the Republic of Slovenia for Education and Sport UVOD Zakon o šolski inšpekciji iz 2005 ne vključuje dveh temelj- nih sestavin modernih inšpekcijskih služb, in sicer sveto- valne vloge organa in mednarodnega povezovanja oziroma sodelovanja z inšpekcijami na podro čju šolstva in športa. Kljub tem formalnim omejitvam pa se obe navedeni doda- tni podro čji vključujeta v delo Inšpektorata RS za šolstvo in šport (v nadaljevanju: Inšpektorat), saj sta v prihodnje prepoznani kot zelo pomembni. V pri čujočem članku se bom usmeril na mednarodno delovanje Inšpektorata. Prva uradna povezovanja, ki pa so bila bolj priložnostna kot trajneje zasnovana, so se za čela leta 2012, in sicer v okviru sre čanj inšpektoratov v okviru nekdanje države, najprej v Sarajevu, potem pa leta 2015 tudi v Beogradu. Tematika zadnjega je bila zaš čita pravic otrok in u čencev v inšpekcijskih nadzorih. Ta sre čanja inšpektoratov so bila koristna, vendar pa je bila najve čja pomanjkljivost spremljanje prenašanja informacij in razli čnih idej v na- cionalne strategije. Inšpektorat je tako dobre prakse in ideje drugih držav uporabil oz. jih uporablja znotraj našega zakonodajnega okvira, temeljite spremljave praks med sodelujočimi državami pa ni bilo, kar pomeni dolgoro čno umanjkanje strateškega spremljanja. Želja Inšpektorata je tako bila, da se mednarodna sodelovanja okrepijo, predvsem na na čin, da pride do izmenjav znanj in praks med inšpektorati oziroma drugimi razvojno-svetovalnimi organizacijami, ki bodo ciljna, spremljana in na koncu tudi evalvirana. SICI Leta 2020 je Inšpektorat tako postal polnopravni član zdru- ženja državnih in regionalnih šolskih inšpektoratov SICI s sedežem v Bruslju s trenutno 37 člani, ki so po ve čini iz EU, Velike Britanije, Zahodnega Balkana in držav nekdanje SZ (npr. Ukrajina, Kazahstan). SICI je bil ustanovljen leta 1995 z osnovnim namenom podpore izboljševanju vzgoje in izobraževanja skozi inšpekcijske procese. Tri temeljne naloge so: podpora profesionalnemu razvoju kompetenc inšpektorjev, podpora in promocija dvo- in ve čstranskega sodelovanja med inšpektorati ter aktivna vloga pri evalva- ciji in krepitvi odli čnosti v izobraževanju. Vsi ti konkretni cilji so postavljeni na rednih letnih generalnih skupš činah, potem pa izvajani na od 3 do 4 letnih delavnicah, v posa- meznih projektih (npr. vklju čevanje v Erasmus+) in drugih oblikah sodelovanja. SICI pripravlja strateške na črte za štiriletna obdobja, kar je ustrezno obdobje od za četka ideje do njenega konca, evalvacije in prenosa med inšpektorate. Biti del tega med- narodnega združenja, zagotavlja forum za u čenje drug od drugega in razvoj novih pristopov, pomembnih za razli čne inšpektorate. Posledi čno SICI prispeva k splošnemu stro- kovnemu u čenju inšpektorjev po vsej Evropi. S sodelova- njem na dogodkih SICI, vključno z delavnicami in konfe- rencami, se delijo vrhunsko znanje in močna praksa, da se izobraževalnim sistemom in šolam omogoči, da postanejo učeče se organizacije z namenom kakovostnejšega izobra- ževanja za vse. Klju čni izziv za SICI je zagotoviti, da se lahko posamezni inšpektorati prilagajajo in uporabljajo u čenje in primere prakse na na čine, ki so primerni in usklajeni s posamezno regijo oziroma državo. SICI želi tudi zagotoviti, da bodo njegovi člani lahko predstavili svoje dejavnosti, vire in izzive ter lahko izkoristili skupne nasvete in izku- šnje drugih inšpektoratov. SICI gradi na že uveljavljenih mehanizmih za krepitev mo čnega partnerstva in sodelo- valnega dela med inšpektorati, pomembna vloga pa je tudi zagotoviti zmogljivost inšpektoratov za u čenje, inovacije in ustvarjanje živahne kulture sodelovanja. Konkretno delo med inšpektorati poteka na delavnicah, katerih namen je podpora partnerstvu in sodelovanju med inšpektorati z izmenjavo informacij, razpravo o relevantnih vprašanjih in z razvijanjem odprtega razmišljanja. Pomembna vloga SICI je tudi možnost medsebojnih konkretnih pregledov med inšpektorati, kjer lahko sodelovanje med dvema ali ve č državami pomaga razviti kakovostno prakso v vsakem od inšpektoratov. Ker so vsi inšpektorati pri svojem delu neodvisni, SICI zagotavlja zanesljive in nepristranske vpoglede v delo oziroma evalvacije izobraževalne prakse. Kot organizacija SICI povezuje inšpekcijske ugotovitve vseh svojih članov z raziskavami in prakso ter se vklju čuje v razpravo o kakovo- sti evalvacije šol in kakovosti izobraževanja na splošno. To zagotavlja gradnike za inšpektorate, da sodelujejo v razpra- vah in kritičnih razpravah, da bi skupaj dosegli poglobljeno razumevanje kakovosti izobraževanja in vloge, ki jo ima in- GLAS RAVNATELJA IN UČITELJA VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 86 špekcija pri podpiranju izboljšav. Razprava je odli čen način za oblikovanje mednarodnega razumevanja, sodelovanja in izmenjave idej, ki lahko pomagajo oblikovati na čin, na katerega lahko inšpektorati vplivajo na kakovost izobra- ževanja in izboljšanje kakovosti izobraževanja v svojih regijah/državah. Pomembno je tudi, da SICI spodbuja ve čjo prepoznavnost in pomen na čina uporabe inšpekcijskih postopkov za informiranje o izboljšavah izobraževanja. V ve č članicah SICI zelo tesno sodeluje tudi z ministrstvi in drugimi pedagoškimi institucijami. Slovenski Inšpektorat je en izmed zadnjih članov, ki so se pridružili SICI, zato je koli čina informacij in dobrih praks, nastala v 25 letih pred našim članstvom, velika. Klju čno spoznanje v slabih dveh letih, odkar smo polnopravni član, je predvsem, da sta delo in vloga našega Inšpektorata zelo druga čna od drugih. Vloga našega Inšpektorata je na nek način tradicionalna, torej da je Inšpektorat v temelju nadzorni organ, da se izobraževalne institucije z nami sre- čujejo pri inšpekcijskih nadzorih, ki so najpogosteje pos- ledica pobud (pritožb) razli čnih deležnikov v vzgoji in izo- braževanju. Naše delo tako med zavezanci ni prepoznano kot dobrodošlo, čeprav to mnenje med samim nadzorom največkrat spremenijo, saj jim ve čino nadzora vendarle tudi svetujemo, kako uspešno delati v prihodnje. Take tra- dicionalne – nadzorne funkcije namre č zahodni del Evrope ne pozna ve č, vsaj ne kot primarne vloge. Prehod iz »tra- dicionalnega« razumevanja inšpektoratov se je ve činoma začel po letu 2000, temeljna vloga inšpektoratov po Evropi pa je postala svetovalna, po letu 2010 pa usmerjena v kako- vost v izobraževanju. V Sloveniji smo se tukaj druga čnemu pristopu približali s samoevalvacijami po izobraževalnih zavodih, prave zunanje evalvacije pa ni (matura oz. NPZ po Evropi nista klju čna elementa zunanje evalvacije). In- špektorati na nek na čin prevzemajo svetovalno in evalva- cijsko vlogo, ki jo pri nas opravljajo druge institucije, npr. Zavod RS za šolstvo, Center RS za poklicno izobraževanje, Pedagoški inštitut. Da bi se lahko ta vloga, ki po svojem bistvu v veliki meri res spada v podro čje inšpektoratov, okrepila tudi v Sloveniji, pa je potreben zasuk miselnosti, ne le v nekem novem zakonodajnem okviru, ampak tudi v prenosu teh vlog in informacij med samimi deležniki. SICI je pri tem lahko Inšpektoratu v veliko pomo č, proces pa ne more biti hiter, saj ni mogo če v letu ali dveh nadomestiti dveh desetletij ali nekoliko manj let dela, kot so ga v ve čini potrebovale druge članice. Temelj za prehod iz »tradicionalnega« v moderni inšpek- torat bi bili v naši trenutni zakonodaji lahko redni nadzori. Ti pa bi morali biti daljši, ve čdnevni, in bi vklju čevali ve č različnih faz, pri čemer pa je temeljno izhodiš če dvostran- ska in ve čstranska komunikacija, in sicer: temeljit pogovor o težavah, dilemah vodstva šol (za čnemo z ravnatelji oz. direktorji), predstavitev najpogostejših težav, kršitev na splošno (vloga inšpektorjev), pregled vsakoletno dolo čene- ga področja (pregled stanja na šoli, ugotovitev skladnosti s podro čno zakonodajo, postavitev ciljev izboljšanja – so- delovalno delo med ravnatelji/direktorji in inšpektorjem), kon čno predavanje za vse strokovne delavce (ve čstranska komunikacija, opredelitev medsebojnih vlog). Tak nadzor bi trajal najmanj 3 dni, ponovno pa se spremljava izvede po enem letu in postane stalna. Namen takih nadzorov je okrepiti prav svetovalno vlogo in zagotoviti kakovostno evalvacijo dela v daljšem časovnem obdobju. Za tak tip in- špekcijskega dela, ki med članicami SICI ni nobena novost in posebnost, pa bi potrebovali jasno zakonsko opredelitev do izrednih inšpekcijskih nadzorov (kakšna bi bila vloga pobud/pritožb in prenos teh na nižje nivoje – šole naj pobude rešujejo same, Inšpektorat pa jih pregleda znotraj prej navedenih rednih svetovalnih nadzorov) in mo čnejšo kadrovsko zasedenost, saj bi morali biti ti nadzori izvedeni v dolo čenih časovnih okvirih. Le tako je mogo če redno spremljati razvoj posamezne šole. V nekaterih državah je npr. posamezen inšpektor zadolžen za nabor VIZ in je s temi zavodi v stalnem (ve čletnem) stiku, odnos med njimi pa ni »tradicionalno« nezaželen, saj inšpektor postane poslušalec in usposobljeni svetovalec. To postane tako temelj trajnega sodelovanja, iz katerega potem izide tudi odličnost v izobraževanju, saj bi šole imele merljive cilje, Inšpektorat pa bi jim pri tem pomagal in jim svetoval. Prav odličnost v vzgoji in izobraževanju pa je tema strateškega načrta SICI v novem obdobju. BILATERALNA TEHNIČNA POMOČ ČRNI GORI V drugi polovici leta 2021 je Slovenija prevzela polletno predsedovanje Svetu EU, Ministrstvo za zunanje zadeve pa si je kot eno prednostnih nalog zadalo pomo č pri pri- stopnih pogajanjih z EU na obmo čju Zahodnega Balkana. K sodelovanju pri tehni čni pomoči je MZZ pozval razli čne državne institucije, Inšpektorat se je tako odlo čil za bila- teralno tehnično pomoč Črni gori. Tema dvostranskega sodelovanja je bilo delo Inšpektorata za šolstvo in šport znotraj EU, vpetost v evropsko združenje inšpektoratov SICI in zagotavljanje vklju čenosti učencev v obvezno šol- sko izobraževanje s stališ ča nadzora in svetovalne vloge. Projekt izhaja iz Uredbe o izvajanju mednarodnega razvoj- nega sodelovanja in humanitarne pomo či RS, sprejeti na podlagi Zakona o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči RS; naslonil pa se je tudi na sprejeto Agendo za trajnostni razvoj 2030. Cilja iz Agende 2030, ki smo ju zasledovali, sta cilj 4 (vsem enakopravno zagotoviti kakovostno izobrazbo ter spodbujati možnosti vseživljenjskega u čenja za vsakogar) in cilj 5 (zgraditi vzdržljivo infrastrukturo, spodbujati vključujočo in trajnostno industrializacijo ter pospeševati inovacije). Oba izhajata iz 25., 55. in 58. to čke omenjene Agende, in sicer: Zavezujemo se, da bomo vsem omogočili enakopravno kakovostno izobraževanje na vseh ravneh, predšolski, osnovnošolski, srednješolski in visokošolski, ter tehnično in poklicno usposabljanje. Vsi ljudje, ne glede na spol, starost, raso in narodnost, tudi invalidi, migranti, domorodna ljudstva, otroci in mladi, zlasti tisti v težkih življenjskih okoliš činah, bi morali imeti možnost za vseživ- ljenjsko u čenje, ki naj jim pomaga pri pridobivanju znanja in veščin, s katerimi bodo lahko izkoristili priložnosti ter se celovito vklju čili v družbeno življenje. Prizadevali si bomo, da bi otrokom in mladim zagotavljali spodbudno okolje za uresni čevanje vseh njihovih pravic in zmožnosti, tudi z varnimi šolami ter prek povezanih skupnosti in družin, in tako državam omogo čili, da izkoristijo demografsko di- videndo (25. to čka). Splošni in konkretni cilji trajnostnega razvoja so medsebojno povezani in nelo čljivi, splošni in GLAS RAVNATELJA IN UČITELJA | 2022 | št. 3-4 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 87 povsod uporabni, upoštevajo razli čne razmere, zmožnosti in stopnje razvoja v posameznih državah ter spoštujejo nji- hove politike in prednostne naloge. Posamezni konkretni cilji vsebujejo težnje v svetovnem merilu, vendar si bo vsa- ka država na podlagi teh izhodiš č zastavila svoje cilje ob upoštevanju lastnih okoliš čin. Hkrati se bo odlo čila, kako svetovne cilje vklju čiti v načrtovanje, politike in strategije na državni ravni. Zavedati se je treba povezav med traj- nostnim razvojem in drugim gospodarskim, družbenim in okoljskim dogajanjem (55. to čka). Spodbujamo države, ki si prizadevajo ve čje možne ovire pri uresni čevanju našega skupnega programa obravnavati znotraj drugih medna- rodnih okvirov, pri tem pa spoštujemo njihovo neodvisno poslanstvo. Program in njegovo uresni čevanje naj bi te druge mehanizme dopolnjevala in naj ne bi posegala vanje in v njihove odlo čitve (58. to čka). Inšpektorat je na tej podlagi dolo čil cilje aktivnosti, ki so segali od osnovnih predstavitev dela obeh sodelujo čih držav partneric do specifičnih potreb obeh strani, in sicer: – predstavitev delovanja Inšpektorata in njegove umes- titve v slovenski prostor; – povezanost z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport; – sodelovanje med obema institucijama (pri partnerski državi sodelovanje med inšpektoratom in Ministrstvom za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ter drugimi pristojnimi ustanovami); – temeljna zakonska dolo čila delovanja organa (zavezanci za nadzor, področja nadzora, vrste nadzora, prioritete nadzora, ukrepi, sankcije, inšpekcijski in prekrškovni postopki); – razmerje med šolskim sektorjem in sektorjem za šport; pravne dileme in na čin reševanja pravno zahtevnejših primerov; – svetovalna vloga organa; – spremenjen na čin dela v času epidemije (sprememba prioritet, pove čanje nadzora na terenu, prevzemanje nadzora Zakona o nalezljivih boleznih v delu izobraže- vanja in športa); – uporaba novih orodij pri delu organa (aplikacija za delo, novi na čini vro čanja po e-poti zaradi epidemije, upora- ba orodij Zoom in Teams); – prepoznati razmerja med de čki in deklicami, ki izpadejo iz šolskega sistema, in razloge za to; – vloga kariernega svetovanja in vodenja v izobraževalnih ustanovah in ustanovah zaradi nastajajo čih sprememb na trgu dela (izkušnje partnerske države); – vloga izobraževanja odraslih v času pandemije in prila- gajanje novim pogojem na trgu dela (izkušnje partner- ske države); – predstavitev vpetosti organa v mednarodne organizaci- je in delo znotraj EU. Sodelovanje v projektu je potekalo najprej na daljavo prek Zooma, pri čemer smo se povezali tudi z Veleposlaništvom RS v Črni gori in MIZŠ, tako da sta bila klju čna govorca ministrica za izobraževanje, prof. dr. Simona Kustec in veleposlanik RS v Črni gori, nj. eks. Gregor Presker, v nada- ljevanju pa s konkretnim delom v obeh državah, pri čemer so se izmenjali inšpektorji iz obeh držav. Oba inšpektorata kot ciljni skupini sta se znotraj projekta seznanila s pri ča- kovano razli čnim pristopom delovanja organov v državah, prepoznali smo skupne to čke in dobre prakse; delili dobre prakse (npr. uporaba tehnologije v času pandemije, sveto- valna vloga organa, potek nadzorov pri zavezancih, sode- lovanje v evropskih ustanovah); si izmenjali dobre prakse, ugotovljene pri delu organa, glede vklju čenosti otrok v obvezno izobraževanje (neobiskovanje pouka) ter razmerja med de čki in deklicami, ki izpadejo iz šolskega sistema, in razloge za to. Bilateralna tehnična pomoč je v primerjavi s SICI podobna njihovim delavnicam, saj je šlo za konkretno sodelovanje med dvema državama. Prednost obeh držav partneric je tudi v tem, da imata vzpostavljeno podobno delovanje obeh organov, Črna gora je že pred leti za osnovo svojega dela prevzela tudi slovenske ideje, vendar pa so se njihove inšpekcije povezale v Upravo za inšpekcijske zadeve, ki je krovna institucija, v kateri so združeni inšpektorati, ki so v Sloveniji samostojni. Organizacijsko je taka uprava smiselna, saj delo poteka lažje in hitreje, stroški dela pa se znižajo, saj so se skupne službe združile. Partnerski državi smo pomagali predvsem pri idejah, kako učinkoviteje vo- diti inšpekcijske nadzore – naslonili smo se na izhodiš čno temo tehnične pomoči, pri čemer jim je zelo ustrezal na čin vodenja inšpekcijskih nadzorov prek posebne aplikacije, ki jo uporabljamo. Vsebinsko sta si obe državi podobni, tudi v Črni gori ima inšpekcija »tradicionalno« vlogo, zato jim je bila zelo zanimiva naša svetovalna vloga, predvsem v obliki predavanj strokovnim delavcem. Obe državi pa bosta morali preiti iz te tradicionalno prepoznane vloge v modernejši sistem, kot ga že izvaja SICI. Sodelovanje med Črno goro in Slovenijo ima tako tudi v prihodnje perspek- tivo, saj si bosta obe partnerici lahko v pomo č pri prehodu v sodobno inšpekcijo. SKLEP Mednarodno sodelovanje Inšpektorata je prihodnost, saj se mora organ odpreti navzven in se strokovno razviti ter preoblikovati, pri čemer bo temelj sodelovanje v mednaro- dnem združenju inšpektoratov SICI. To je platforma, v ka- teri je velik nabor znanj in prakse za nadaljnje delo, usmer- jeno stran od tradicionalne nadzorne vloge inšpektoratov v svetovalno vlogo in organ za prepoznavanje ter krepitev kakovosti v vzgoji in izobraževanju. Posamezni dvo- ali ve čstranski projekti, kot je bila bilateralna tehni čna pomo č Črni gori v letu 2021, so prav tako pomembni, saj se med dvema ali tremi partnerskimi državami hitreje in jasneje pokažejo prednosti in lo čnice, ki so temelj za premislek o konkretnem preoblikovanju lastne inšpekcijske službe in njene prihodnje vloge.