Ptuj, petek, 4. marca 2005
letnik LVIII • št. 10 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Maribor, Ljubljana • Tudi drugi del zimskih počitnic končan
Počitnice so bile vesele
Ta teden je končala počitnice tudi druga skupina osnovno- in srednješolcev - iz mariborske in ljubljanske regije. Letošnje so bile
zares zimske tudi doma, ne samo v gorah.
Obvestilo
Prihodnji
petek:
priloga
Kakovost
bivanja
na 64
straneh
Foto: M. Ozmec
V Narapljah je bilo vse počitniške dni živo in veselo - kljub rdečim noskom ...
DOBRODOŠLI NA 2. VLAK ZVESTOBE!
Vabijo vas:

^ Slovenske železnice V SOBOTO, 21. MAJA 2005
tedmik	Poiščite kupon na strani gi
Postanite In ostanite naročnik Štajerskega tednika! Poslušajte Radio Ptuj I Potujte z udobnimi vlaki Slovenskih železnic!
Aktualno
Ljubljana •
Sloveniji še občin?
Doma in po svetu
Bo v Pokojnine • Na
18 novih starost pomislimo v mladosti
Stran 2
Po naših občinah
Gorišnica • Jedrsko odlagališče: bi, pa ne bi
Stran 5
Kronika	Gospodarstvo
Ptuj • Glas naše de- Ptuj • Nov zagon žele odslej pogostejši ptujskih gumarjev
in glasnejši
Stran 3

Stran 9
v Savi GTI
Stran 4
Po naših občinah
Dornava • Skupina 22 občanov zahteva rušenje livarne!
Stran 8
Sport
Nogomet • Pred nadaljevanjem prvenstva v I. SNL
Stran 15
9770040197060
Uvodnik
Inflacija in evro
Slovenci smo že deset mesecev uradno evropski narod. Lani prvega maja smo slovesno praznovali vstop Slovenije v EU in nekateri so si od Evrope veliko obetali, saj je bilo veliko obljubljenega. In kaj smo dobili?
Odgovor na to vprašanje nam ponuja poročilo Statističnega urada o inflaciji v februarju, ki pravi, da so se cene življenjskih potrebščin v primerjavi z mesecem januarjem zvišale za 0,6 odstotka. Dejstvo je, da so v minulih dveh mesecih inflacijo zavrli decembrski predpraznični popusti in ponovoletne razprodaje. Čeravno je februarska inflacija posledica višjih cen hrane in naftnih derivatov in ni spremenila povprečne dvanajstmesečne rasti cen, ki se uporablja za primerjavo rasti cen v EU, odraža neko stanje. In vprašamo se lahko, ali se bodo uresničile napovedi ev-roskeptikov, saj tudi revščina vedno pogosteje trka na vrata slovenskih družin.
Po opozorilih EU je v Sloveniji inflacija tista, ki zna biti edina težava Slovenije pri prevzemanju evra, pa tudi proračunski primanjkljaj ne sme preseči treh odstotkov BDP. Slovenska vlada sicer obljublja, da bo proračunski primanjkljaj s sedanjih 2,1 do leta 2007 znižal na 1,1 odstotka. Vse lepo in prav, ampak ta optimističen načrt se opira na domnevo, da se bodo povečali prihodki iz evropske blagajne, vlada pa namerava tudi drastično zmanjšati stroške države. Ob dejstvu, da je Slovenija že prestopila prag "revščine" v EU, bo morala v skupno blagajno prispevati več, kot bo od tam dobila, zato je lahko prevzem evra vprašljiv. Ali bo slovenski vladi uspelo potrditi zgodovinsko razliko med levico in desnico, ki pravi: "Levica se ukvarja s prerazdeljeva-njem, desnica pa z ustvarjanjem," pa bo pokazal čas.
Zmago Šalamun
Pokojninska problematika v EU in Sloveniji
Na starost pomislimo v mladosti
V vseh državah članicah Evropske unije sta socialna varnost in pokojninski sistem predmet številnih diskusij in podrobnega preučevanja.
Kontinentalne evropske države so razvile Bismarckov sistem socialnega zavarovanja, ki je dokaj velikodušen pri odmerjanju pravic. Zato so tudi stroški pokojnin v razmerju do BDP bistveno večji kot v anglosaksonskih državah, ki so razvile Beveridgov model in so na socialnem področju mnogo bolj skromne, saj sistem zagotavlja socialne pravice samo za pokritje minimalnih življenjskih potreb. Dosedanji prevladujoč sistem v večini Evropskih držav temelji na t. i. doklad-nem sistemu financiranja, kjer se sredstva za izplačevanje pokojnin zagotavljajo sproti iz prispevkov aktivnih zavarovancev. Izdatki za javno pokojninsko zavarovanje se v državah članicah EU po poročanju Evropske komisije gibljejo med 8 % in 12 %. Od povprečja bistveno izstopa Irska s 4,5 %, Velika Britanija s 5,5 % ter Italija in Avstrija s 13,8 % oziroma 14,5 %. Razli-
Sedem (ne)pomembnih dni
Slabo ali srednje dobro
Najnovejša mnenjska anketa dela nam razkriva kar nekaj pomenljivih podatkov: bralci, ki so ocenjevali odnose med Slovenijo in sosednjimi državami, so od možnih (najvišjih) petih točk Madžarski namenili 3,75, Avstriji 3,22, Italiji 2,79 in Hrvaški 2,24 točke. Potemtakem Slovenija z nobeno od svojih sosed ne živi »zelo dobro« in samo z Madžarsko komaj »dobro«. Srednje dobri naj bi bili odnosi z Italijo in Avstrijo.
Seveda bi bilo zanimivo slišati, kaj vse je vplivalo na ravno takšno opredeljevanje vprašanih Slovencev, vendar se anketarji v podrobnosti očitno niso spuščali. Tako lahko samo ugibamo in se spuščamo v različne kombinacije (in tudi špekulacije). Po svoje je šokantno, da so za najboljše ocenjeni odnosi z državo (Madžarsko), s katero so pravzaprav vsesplošni odnosi na relativno najnižji stopnji in kjer (vsaj navidezno) ni večjih odprtih problemov. Najslabši naj bi bili odnosi s Hrvaško, s katero ima sicer Slovenija vzpostavljeno izjemno veliko ekonomsko sodelovanje in (še zlasti) izjemen pretok ljudi. Meddržavne odnose Slovenije in Hrvaške že nekaj časa obremenjujejo nerešena mejna in nekatera druga vprašanja, čeprav nas obe vladi od časa do časa (bolj ali manj) bučno opozarjata, da to - v celoti vzeto - ne vpliva na dobro splošno (strateško) raven medsebojnih odnosov.
Merjenja javnega mnenja in njihovi rezultati zagotovo ne morejo biti kar avtomatsko glavni in edini kriterij za takšno ali drugačno državno politiko. Vsekakor pa so lahko eden izmed pomembnih kriterijev za ocenje-vaje in preizkušanje posameznih potez, predvsem tudi njihove utemeljenosti. Zaznavanje dejanskega razpoloženja ljudi (in poglavitnih vplivov na le-to) namreč lahko v marsičem pripomore k sprejemanju bolj premišljenih (in racionalnih) odločitev. Smisel dobrega (in demokratičnega) delovanja vsake oblasti je namreč tudi v tem, v kolikšni meri se je sposobna identificirati s posameznimi željami in opredelitvami ljudi ali pa distancirati od njih. Nikjer namreč ne piše, da je smisel vladanja samo v samovolji vladajočih, pa tudi ne zgolj v nekritičnem sprejemanju vsega, kar v določenih trenutkih vsiljuje in zahteva javno mnenje. Odgovornost (in dejanska kvaliteta) nosilcev javnih funkcij se v bistvu zares vzpostavljata šele tedaj, ko se dejansko vzpostavita trajna komunikacija in dialog med javnostjo in oblastjo. S tega vidika bi se morala slovenska (vladajoča) politika bolj tankočutno odzvati tudi na najnovejše rezultate ankete o med-sosedskih odnosih. Predvsem bi morala skušati ugotoviti, koliko so k takšnemu opredeljevanju prispevali ukrepi in poteze državne politike, še zlasti njene zunanje politike. Za kaj takšnega pa seveda ne more biti dovolj zgolj samovšečna ugotovitev zunanje-
ga ministra dr. Dimitrija Rupla izpred nekaj dni, da je s »Slovenijo in njeno zunanjo politiko v glavnem vse v redu, posebej še, če nam je ne bodo kalili s strankarsko pristojnostjo in kulturnim bojem«. Ministrova trditev zahteva kar nekaj pojasnil. Iz njegovega širšega razglabljanja o slovenski zunanji politiki in (političnih ter medijskih) napadih nanjo namreč ni povsem razvidno, ali si minister zares želi dialoga o zunanji politiki in sploh kritičnega razmišljanja o njej, pri čemer seveda ni mogoče povsem izključiti tudi različnih »enostranosti«, tudi nedobronamernosti. Vendar pa je svoboda, v kateri se pojavljajo in predvsem odkrivajo in razčiščujejo takšni »nenormalni«, če hočete - tudi škodljivi pojavi, sploh temeljni pogoj za kakršnokoli razpravo. Užaljeno (in diskvalifikatorsko) ministrovo reagiranje na vse kritike njegove oziroma aktualne zunanje politike pa nehote spominja na tisto, proti čemur se - vsaj tako pravi dr. Rupel - ogorčeno bojuje: na stare vzorce, na čase samoupravnega partijskega tiska, »ko so vladali in urednikovali ne glede na volitve in demokracijo, ko so tudi meddržavne odnose uravnavali glede na ideološko privrženost«. Dr. Rupel namreč svoje kritike bolj kot s (prepričljivimi) argumenti obklada predvsem z nekakšnim ideološkimi predznaki in očitki, da so varuhi nekakšne »komunistične kontinuitete«.
Jak Koprivc
ke obstajajo predvsem zaradi obsega pravic iz naslova javnega pokojninskega zavarovanja in tem večjega obsega dodatnih pokojninskih zavarovanj (Švedska, Danska, Irska, Nizozemska, Velika Britanija), zato se posledično soočajo z manjšim obsegom izdatkov. Države, katerih pokojninski sistemi temeljijo na socialni solidarnosti in med-generacijski vzajemnosti, pa ugotavljajo višje izdatke.
Tudi v Sloveniji se čutijo podobni demografski trendi kot v drugih evropskih državah. Zmanjšuje se tisti delež starostne skupine, v kateri dominira delovno aktivno prebivalstvo, povečuje pa se delež tiste starostne skupine, v kateri prevladujejo delovno neaktivni prebivalci in upokojenci (razmerje delovno aktiven prebivalec in upokojen je zdaj pri nas 1,5 : 1. V normalnih pogojih pa je bilo v šestdesetih in sedemdesetih letih značilno velikodušno povečevanje pravic, ki so pripadale zavarovancem in njihovim družinskim članom. V obdobju gospodarskega razcveta ni bilo problematično. Naftni šok in finančna kriza proti koncu sedemdesetih let pa sta pokazala mnoge pomanjkljivosti in nepravilnosti sistema. Podeljene pravice je težko, skoraj nemogoče odvzeti, zato država iz leta v leto postopoma krči pravice javnega pokojninskega sistema. Postopno se povečuje starost in pokojninska doba, ki je potrebna za pridobitev pravice do pokojnine. Po koncu prehodnega obdobja leta 2008 se bo v nasprotju s prejšnjim zakonom, ki je določal desetletno povprečje, upoštevalo že 18 najbolj ugodnih zaporednih let, kar bo lahko krepko znižalo pokojninsko osnovo. Zavarovancem, ki so se prvič zaposlili po 1. januarju 2000, se bo pokojnina za polno delovno dobo, ki bo za moške znašala 40 let, za ženske pa bo po dokončni uveljavitvi zakona znašala 38
let, odmerila v višini 72,5 %. Glede na sedanje razmerje med številom upokojencev in delovno aktivne populacije in pokojninsko reformo, ki počasi z vsakim letom poslabšuje upokojitvene pogoje, ugotavljamo, da gre pri medgeneracijski solidarnosti predvsem za enosmerno solidarnost mlajši do starejših. Premalo pa se upoštevajo koristi populacije, ki se bo upokojevala čez 20 ali 35 let.
Vizije drugačnih pokojninskih sistemov in novih oblik socialnega varstva za starost so se tako v svetu kot tudi pri nas pojavile z naraščanjem stroškov javnega pokojninskega sistema in naraščanjem proračunskih primanjkljajev. Tako javni prvi steber dopolnjuje več stebrov obveznega in prostovoljnega varčevanja oziroma zavarovanja za starost. Pravna ureditev sistema pokojninskih zavarovanj je poleg tega ustrezno podprta z davčnimi sistemom, ki z olajšavami podpira in vzpodbuja varčevanje v obliki drugega stebra. Žal pa se te oblike poslužujejo v večini le javni uslužbenci, ker jim premije plačuje država. Strokovnjaki se že v teoretičnih razpravah močno razhajajo. Vsem je skupno le to, da država ne more biti več edini ali najpomembnejši vir finančnih dohodkov za upokojeno
Foto: Jože Mohorič
generacijo. Sistem treh stebrov je v zadnjih nekaj letih priljubljeno izhodišče za razprave. Torej bistvo večstebr-nega modela pokojninskega sistema prinaša možnost razpršitve virov pokojninskih prejemkov, s čimer zmanjšuje tveganje in zagotavlja varnejši sistem nasploh. Da bo tudi v prihodnje država lahko zagotavljala zadosten obseg pravic upokojencem, morajo obstajati močnejše vzpodbude za poklicno in zasebno pokojninsko zavarovanje s strani države.
Naj za konec poudarimo, da bo naša preskrbljenost na stara leta odvisna predvsem od tega, koliko bomo privarčevali in kako donosno bomo znali nalagati svoje prihranke. Torej tisti, ki bodo želeli jesen življenja preživeti brezskrbno, bodo morali začeti o tem razmišljati že kmalu po prvi zaposlitvi. Ker pa bodo pokojnine nizke, bodo številni posamezniki sami hoteli delati dlje. Prav tako drži tudi trditev, da bodo upokojenci želeli delati še po upokojitvi. To kaže evropska raziskava o upokojencih. Slovenski upokojenci so med najbolj dejavnimi in organiziranimi v Evropi, saj je v starosti od 50. do 80. leta aktivnih 71 % upokojencev obeh spolov, od tega kar 68 % žensk.
Barbara Senekovič
	I. STEBER	II. STEBER		III. STEBER
Tip pokojninskega sistema	Z določenimi prejemki	Z določenimi prejemki	Z določenimi prejemki/prispevki	Z določenimi prispevki
Plačevanje prispevkov	Obvezno v skupni višini 24,35 % od bruto plače	Obvezno za določene težke poklice	Prostovoljno	Prostovoljno
Upravljanje	Država	Država/zasebno	Država/zasebno	Zasebno
Način financiranja	Dokladno	Naložbeno	Naložbeno	Naložbeno
Pokritost	Vsi zaposleni	Določeni poklici	Prostovoljno po lastni presoji	Plačniki prispevkov
*v II. Stebru je priporočljiva mesečna višina premije 6 % bruto plače, saj nam predstavlja ustrezni dodatek k državni pokojnini
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02 ) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02 ) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tedmk.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, wwwradio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Aktualno • Združenje KS pri predsedniku DZ dr. Francetu Cukjatiju
Bo v Sloveniji se 18 novih občin?
Sedemčlanska delegacija Združenja KS Slovenije, gre za združenje, ki povezuje krajevne skupnosti, katerih cilj je ustanovitev lastnih občin, se je pred nedavnim v Ljubljani srečala s predsednikom DZ Francetom Cukjatijem in predstavniki odbora za samoupravo in regionalizem. Namen srečanja je bil seveda jasen: izvedeti, ali oziroma kakšne so možnosti za nastanek novih občin in kakšno naj bi bilo bodoče financiranje občin - tako obstoječih kot novih.
Vodja delegacije Andrej Kos je Cukjatija seznanil tudi s težavami okoli pritožbe Združenja na ESČP (Evropsko sodišče za človekove pravice) v Strassbourgu. Kot je znano, se je namreč pritožba, v kateri so člani Združenja omenjeno sodišče obvestili o kršenju evropske konvencije o varovanju človekovih pravic in svoboščin -te naj bi bile kršene zaradi zavrnitve oz. neupoštevanja referendumsko izražene volje večine krajanov po ustanovitvi svoje občine - izgubila. No, po ponovnem pošiljanju lani so na ESČP pritožbeno dokumentacijo vendarle dobili.
Kot vse kaže, čeprav pisnih zagotovil o tem vendarle ni, pa bo nova vlada morda celo prehitela odločitev sodišča, saj je iz razgovora med predsednikom Cukjatijem in sodelavci ter predstavniki Združenja razbrati (načelno) podporo ustanovitvi novih občin. »Zagotovljeno nam je bilo, da bo Vlada RS v primeru ugoditve pritožbi Združenja na ESČP pripravila takojšnje spremembe zakonodaje s področja lokalne samouprave, tudi s tem, da bo omilila nekatere kriterije 13. člena ZLS, kot zmanjšanje kriterija 5000
prebivalcev, obstoj posameznih institucij in infrastrukture na področju zdravstva, šolstva, knjižnic, bank ipd.,« navaja Andrej Kos.
Spremembe zakonov v »doglednem« času
Sicer naj bi se novela ZLS, ki je po branju v DZ že bila deležna številnih amandmajev, umaknila iz nadaljnje obravnave in naj bi se pripravil nov osnutek ZLS, ki bi v celoti upošteval odločbe ustavnega sodišča glede pritožbenih postopkov pri ustanavljanju novih občin. »Prebivalci krajevnih skupnosti se počutijo zaradi kršenja pravic kot drugorazredni državljani. Teh prebivalcev je več kot 140.000,« je poudaril član delegacije Janez Jurgec.
Nova vlada je tudi že zadolžila finančno ministrstvo za pripravo novih podlag zakona o celoviti ureditvi financiranja sedanjih in bodočih občin. »Predstavniki DZ so nam zagotovili, da obstaja ustrezna politična volja v vladajoči koaliciji, da bo zakon o financiranju občin dobil ustrezno podporo v državnem zboru,«
Anton Kokot: »V Cirkulanah se občine!«
še pravi Kos.
Novi zakon o financiranju občin naj bi prinesel dolgoročnejše rešitve, zlasti v pogledu reševanja nelikvidnosti majhnih občin.
Sicer pa kaj več kot »pozitivne politične volje« do nastajanja novih občin iz pogovora z. dr. Cukjatijem ni razbrati. Edina dejstva, s katerimi je seznanil delegacijo Združenja, so namreč naslednja: da bo Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko (zdaj jo vodi Ivan Žagar, prejšnji slovenskobistriški župan) vladi v doglednem času v obravnavo predložila potrebne spremembe zakonodaje, ki je še v pripravi, in da bo v njih ustrezneje določila postopke ustanavljanja občin. Kdaj naj bi ta »dogledni« čas potekel, ni rečeno, vsekakor pa ne bi smel trajati predolgo, vsaj glede na roke za prijavo na razpis za ustanovitev novih občin.
Cirkulane in Leskovec - novi občini
J^ož^f Zavec: »Leslkovec bi kot samostojna občina lahko bolje in Srečanja s predsednikom hitreJe naPredoval!«_ Cukjatije'm s ta^ se kot člana
V Sloveniji trenutno obstaja 193 občin. Dobra polovica oziroma 95 občin ne dosega kriterija 5000prebivalcev, saj so občine v t. i. izjemnih primerih lahko nastale tudi z manjšim številom prebivalcev. Sicer pa je v naši državi vsaj osem občin, ki nimajo niti 1000 prebivalcev, med najmanjše pa prav gotovo sodijo občine Osilnica, Kobilje in Hodoš - slednja nima niti 400 občanov.
Foto: SM
pripravljamo na ustanovitev svoje
Združenja KS udeležila tudi predstavnika Cirkulan Anton Kokot (občina Gorišni-ca) in KS Leskovec Jožef Za-vec (občina Videm).
Anton Kokot, tudi koordinator Združenja, je svoje vtise s pogovora za naš časopis strnil tako: »Glede na odgovore predsednika DZ je možno sklepati, da bo prišlo do ustanavljanja novih občin. Predvidevamo, da bo aprila razpis za vložitev vlog za ustanavljanje občine z elaborati. V Cirkulanah se pripravljamo na to in peljemo aktivnosti za ustanovitev svoje občine. Na srečanju smo sicer v prvi vrsti hoteli dobiti zagotovila, da bo ustanovitev novih občin v obdobju 2005-2006 možna, saj je kriterij števila prebivalcev (5000) nemogoč in tudi sporen, dobili pa smo zagotovila, da se bo pripravila novela zakona, v katerem bo spremenjenih oz. omiljenih več kriterijev. Cirkulane imajo 2300 prebivalcev, že na prvem zboru krajanov pred leti pa se je za svojo občino odločilo 78 odstotkov zbranih. Danes sem prepričan, da nas je še več, ki to želimo.«
O morebitni združitvi s sosednjim Leskovcem v eno samo občino pa v Cirkula-nah, kot je zatrdil Kokot, ne razmišljajo: »Gre za to, da dobimo svojo občino. O finančni konstrukciji in velikosti proračuna še nismo razmišljali, vendar predvidevamo, da bi kot samostojna obmejna in nerazvita občina lažje pridobivali sredstva iz različnih naslovov ter razpisov.«
Jožef Zavec iz Leskovca je s srečanje s Cukjatijem prav tako ocenil pozitivno: »Veliko spodbudnega je bilo
slišati, ampak počakati moramo na razpis ministrstva, da bodo stvari res stekle. Razpis naj bi bil aprila, čeprav nismo dobili točnega časovnega zagotovila. Smo pa dobili pozitiven odgovor na naše vprašanje, ali nova vlada naša prizadevanja podpira. Osebno menim, da številčni kriterij prebivalstva sploh ne more biti (več) kriterij, saj ima praktično polovica občin v državni manj kot 5000 prebivalcev. Menim, da gre pri ustanavljanju občin veliko bolj za stvar politične volje kot pa nekih tehničnih kriterijev!«
Tako kot v Cirkulanah se je tudi v Leskovcu večina občanov že leta 1994 na referendumu odločila za svojo občino: »Takrat sta bili za ustanovitev občine dve tretjini krajanov, zdaj jih je brez dvoma še več, še posebno ko vidimo, kaj vse so postorile sosednje male občine. Čeprav se je nekaj naredilo tudi pri nas, pa bi kot samostojna občina gotovo lahko naredili veliko več, seveda z velikim trudom, ampak vseeno. Gotovo pa bi lastna občina preprečila tudi izseljevanje domačinov.«
Sicer pa tudi v Leskovcu ne razmišljajo o morebitni združitvi s Cirkulanami v eno občino: »O tem nismo nikoli rekli nobene besede, mislim pa, da bi bilo potem vseeno, ali bi ostali v Vidmu. Leskovec je pač že zgodovinsko zaokrožena celota, kar je eden od pogojev za ustanovitev. Smo pa za kasnejše interesno povezovanje občin.«
Prav tako se v Leskovcu še ne ukvarjajo z velikostjo proračuna, ki bi ga lahko sestavili kot samostojna občina: »Lahko si ga orišemo v primerjavi s podobno velikimi občinami, seveda pa bo izjemnega pomena za nas državno sofinanciranje oz. izravnava, ki naj bi bila v prihodnje višja za manj razvite občine.«
Združenje KS je zaprosilo tudi za srečanje pri premieru Janši. Ali bo do njega prišlo ali ne in kdaj, pa zaenkrat še ni znano.
V Združenje KS Slovenije, ki želijo ustanoviti lastne občine, je vključenih 18 krajevnih skupnosti oziroma krajev: Cirkulane, Leskovec, Bizeljsko, Frankolo-vo, Šentjošt nad Horjulom, Poljčane, Rimske Toplice, Straža pri Novem mestu, Polhov Gradec, Rečica ob Savinji, Voličina, Višnja Gora, Bogojina- Filovci, Sv. Tomaž, Jurovski Dol, Izlake, Šentrupert in Mala Nedelja.
Kaj pravita župana Gorišnice in Vidma
Jožef Kokot (župan Gorišnice): »Mi se nismo združili s Cirkulanami na svojo iniciativo. Združila nas je država. In če bo država sprejela zakon, da se razdružimo, in če se bodo občani Cirkulan odločili, da gredo iz občine Go-rišnica, bom takrat tudi peljal
zadevo v smeri odcepitve. Do tega časa oziroma dokler ne bosta izpolnjena ta dva omenjena pogoja, pa jaz vodim občino kot celoto, kot občino Gorišnica in me ne zanima, kaj se dogaja okrog odcepitve. Mislim pa, da bomo v primeru razcepitve oboji nekaj izgubili, ker bomo potem oboji male občine!«
Friderik Bračič (župan Vidma): »Ne nasprotujem zahtevi oziroma iniciativi KS Leskovec, da se institucionalizirajo kot svoja občina, če krajani pač tako želijo. Je pa to stvar državne in ne občinske politike. Naše soglasje v primeru možnosti odcepitve, če se bodo zanjo odločili, bodo dobili. V primeru odcepitve Leskovca tega ne ocenjujem kot negativno stvar, tudi Videm kot občina ne bo bistveno prizadeta, seveda pa bo v tem primeru manjša občina.«
SM
Foto: Arhiv
Foto: Arhiv
4 ŠtajerskiTEUHlK
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
petek • 4. marca 2005
Ptuj • Obiskali smo Savo GTI
Nov zagon ptujskih gumarjev
Potem ko se je tudi Savi GTI, d. o. o., Ptuj, nekaj časa črno pisalo, medtem so ukinili proizvodnjo avtozračnic iz ekonomskih razlogov, tudi stečaj je bil na vidiku, so se vremena ptujskim gumarjem zjasnila. Vodenje družbe za proizvodnjo gumeno-teh-ničnih izdelkov, ki ima sedež na Rogozniški c. 32 na Ptuju, je februarja lani prevzel Anton Rogina. V prejšnjih letih so direktorji prihajali iz Kranja. Ob njegovem prihodu je bilo vseh zaposlenih 54, danes jih je že 75. Letos naj bi dodatno zaposlili deset delavcev, nove zaposlitve načrtujejo tudi v prihodnjih letih glede na povečanje obsega poslovanja in uspešnost.
V letu 2004 so dosegli 3,4 milijone evrov prihodkov ali več kot 811 milijonov tolarjev, v enem letu so jih povečali za 600 tisoč, v letu 2005 načrtujejo, da bodo prihodki še višji, 3,5 milijona evrov. Iz-
gubo iz leta 2003 so sanirali, lani so poslovali pozitivno in izkazali 33 milijonov tolarjev dobička. Za četrtino so povečali prodajo v primerjavi z letom 2003, več izdelkov so prodali kupcem v avtomo-
bilski prvogradnji, pri tem je znašal delež v izvozu več kot 63 odstotkov, kupci so bili v večini iz zahtevnih trgov EU. Največ so prodali v Nemčijo, Avstrijo, Dansko in Anglijo. Uspelo jim je pridobiti do-
Foto: Črtomir Goznik
60 odstotkov proizvodnje Sava GTI izvozi.
datno zaupanje uveljavljenih kupcev v avtomobilski industriji (Renault in Knorr-Brem-se), ki so naročila še povečali, polet tega so jim zaupali razvoj sorazmerno zahtevnih izdelkov. Povečanje naročil iz avtomobilske industrije so omogočili odpiranje novih delovnih mest, na katerih so se zaposlili preizkušeni gumarji, ki so ob ukinitvi proizvodnje avtozračnic ostali brez dela. Glavnino proizvodnje predstavljajo gumeno-tehnični izdelki, ki jih izdelujejo predvsem za avtomobilsko industrijo. 60 odstotkov proizvodnje izvozijo, 40 odstotkov prodajo na domačem trgu, kjer so glavni kupci Cimos, Revoz in Eta Cerkno.
Brez slabih izdelkov na milijon kosov
V lanskem letu je družba doživela in uspešno preživela velike kadrovske in organizacijske spremembe. Novo vodstvo je ob podpori vseh zaposlenih uspelo uresničiti visoko zastavljene cilje. Kot je povedala Vesna Čadež, članica uprave Savatech, d. o. o., Kranj, je družba, gledano s prodajnega vidika, na trgu
uspela uveljaviti svoje bistvene konkurenčne prednosti. V prvi vrsti gre za strokovno usposobljenost zaposlenih, dolgoletne izkušnje v proizvodnji gumeno-tehničnih izdelkov, tudi vodja proizvodnje Janko Slameršek ima več kot 20-letne izkušnje v gumarski proizvodnji, hitro prilagodljivost zmogljivostim, relativno sodoben strojni park, lani so kupili novo stiskalnico za stiskanje gume, letos bodo kupili še eno, relativno ugodne cene glede na zahtevano kvaliteto in pozitivni vpliv blagovne znamke Sava. V Savi Kranj so zadovoljni, da je zaupanje v gumarje na Ptuju obrodilo sadove. Savina gumarska dejavnost poteka v več družbah, v Kranju, na Ptuju in v Zagrebu. Kvaliteta izdelkov in konkurenčne cene so ena najmočnejših primerjalnih prednosti Ptujčanov. Pri največjih odjemalcih na milijon izdelkov v zadnjem obdobju sploh niso imeli slabega izdelka, je povedal novi direktor Anton Rogina, ki največ stavi na motivacijo in zaupanje do delavcev. "S kar največjim odstotkom se poskušamo približati temu, da tudi dopoldne delamo
Foto: Črtomir Goznik
Anton Rogina, novi direktor Save GTI, d. o. o., PE Ptuj, je Ptujčan. V prejšnjih letih so direktorji prihajali iz Kranja.
tako, kot popoldne doma," poudarja Anton Rogina. Dopoldanska filozofija se ne more bistveno razlikovati od popoldanske, da bi dopoldne slabo delal, popoldne pa zahteval kot kupec največjo možno kvaliteto. Od lani ima družba Sava GTI tudi certifikat kakovosti ISO/TS 16949, ki pomeni nadgradnjo ISO TS 9001-2000, pred tem je pridobila tudi okoljskega.
V letošnjem letu nadaljujejo aktivnosti na področju organiziranja podjetja, pri čemer želijo še znižati stroške in poslovati s čim nižjimi stroški (vitka proizvodnja) in za svoje partnerje izdelati nove izdelke, ki zahtevajo še več razvojnega znanja.
Plače ptujskih gumarjev štrlijo iz povprečja zaslužkov delavcev na Ptujskem. K dobremu delu jih motivirajo tudi najrazličnejši dodatki. Že sedaj pa tudi vedo, da bo njihov regres za letni dopust v letu 2005 200 tisoč tolarjev bruto.
MG
Ptuj, Ormož • Še o trgu delovne sile in zaposlovanju
Se vedno premalo dela za ženske
Trg dela na Ptujskem in Ormoškem postaja vse bolj dinamičen, ugotavljajo v Območni službi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje na Ptuju, kjer je bila lani 11,4-odstotna stopnja brezposelnosti. Stopnja brezposelnosti se na tem območju približuje državnemu povprečju.
Število brezposelnih se je v enem letu zmanjšalo za 19,4 odstotka oziroma za 1054 oseb. Delavci iz podjetij, ki so v prejšnjih letih izgubili delo v podjetjih, ki so šla v stečaj ali so bila ukinjena, vse pogosteje najdejo priložnost drugje. V letu 2004 so največ zaposlovali v Carreri Optyl v Ormožu, v Boxmarku v Kidričevem in Perutnini Ptuj, zaposlovala pa so tudi manjša in srednja podjetja.
Od 31 delavcev Planike Majšperk, ki so zaposlitev izgubili v avgustu leta 2003, se jih je 25 že zaposlilo drugje. Iz Save gume, kjer je zaposlitev v decembru 2003 izgubilo 129 oseb, se jih je doslej drugje zaposlilo 91. Iz TvI Majšperk je bilo zaradi izgube dela na Zavodu prijavljenih 99 oseb, od teh jih je zaposlitev našla že tretjina. Zaradi likvidacije podjetja Pla-stispenser, d. o. o., v Ormožu je delo izgubilo okrog 180 delavcev. Ker gre za ugodno strukturo, delavce, ki imajo ustrezno izobrazbo, ugodna
je tudi starostna struktura, so nekateri med njimi že našli nove delodajalce. Možnosti nove zaposlitve jim ponujajo tudi mnoga manjša razvijajoča se podjetja, takšno je na primer Sava GTI. Še več priložnosti za nove zaposlitve pa bodo prinesli novo nastajajoči trgovski centri, na Ptuju jih načrtujejo kar nekaj.
Vlasta Stojak, direktorica Območne službe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, je povedala, da med pomembne naloge službe sodi usmerjanje brezposelnih oseb v zaposljive poklice, ki so v gradbeništvu, kovinar-stvu in prometu, in kjer tudi potrebujejo širšo družbeno podporo oziroma aktivnost za promocijo poklicev oziroma dejavnosti, saj gre za dela, ki potekajo pod posebnimi pogoji, ki pogosto kandidate tudi odvračajo od izobraževanja in zaposlitve. Posebno pozornost pa namenjajo vsem tistim, ki so že dlje časa brez zaposlitve in imajo pri iskanju le-te še določene
omejitve. Z izobraževanjem in usposabljanjem povečujejo njihovo konkurenčno sposobnost, jih pripravljajo na zaposlitev, delodajalce pa še dodatno stimulirajo ob zaposlovanju težje zaposlji-vih oseb. Glede na uredbo o kvotah, ki bo določila ciljno število zaposlenih invalidov v podjetjih, pričakujejo tudi porast zaposlovanja invalidov. Ob koncu lanskega leta je bilo pri območni službi na Ptuj v evidenci 541 brezposelnih invalidnih oseb. V programe zaposlitvene rehabilitacije jih je bilo v tem obdobju vključenih 140, v zdravniško svetovalni službi so jih obravnavali 498, 76 invalidov pa se lani zaposlilo. Subvencije je lani prejelo 151 oseb - za zaposlitev težje zaposljive brezposelne osebe, za iskalca prve zaposlitve in za zaposlitev za krajši delovni čas. V programe izobraževanja in usposabljanja je bilo v prvih štirih mesecih lanskega leta na novo vključenih 1510 brezposelnih
oseb. V programe usposabljanja jih je bilo vključenih 72, samozaposlilo pa se je 78 brezposelnih oseb. V evidenco brezposelnih se jih je na novo prijavilo 5609 ali za 0,7 odstotka več kot v letu 2003. Iz evidence jih je bilo odjavljenih 6663, od tega 2991 zaradi zaposlitve, 283 se jih je vključilo v programe javnih del, 3283 jih je bilo odjavljenih iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve, 106 pa jih je bilo prenesenih v druge evidence glede na zakonodajo. V 108 programov javnih del, ki so potekali na območju delovanja Območne službe Ptuj v letu 2004, je bilo vključenih 349 brezposelnih oseb. Delodajalci so v tem času prijavili 7470 potreb po delavcih. Najpogosteje so delodajalci iskali zdravnike, profesorje razrednega pouka, voznike avtomehanike, zidarje, tesarje, elektrikarje. Lani jim je uspelo zmanjšati tudi povprečni čas prijave brezposelnih oseb v evidenci brezposelnih, v enem
letu se je zmanjšal za pet mesecev, za letos načrtujejo zmanjšanje na 15 mesecev. "To lahko dosežemo z različnimi aktivnostmi za motiviranje brezposelnih oseb, z vključevanjem v programe zaposlovanja, kar posledično pomeni tudi večje možnosti za zaposlitev," poudarja Vlasta Stojak.
Za Podravje je še vedno značilna visoka strukturna brezposelnost. Med brezposelnimi je bilo ob koncu decembra leta 2004 kar 54,2 odstotka žensk, iskalcev prve zaposlitve je bilo 26,9 odstotka, 30 odstotkov iskalcev zaposlitve je bilo starih do 26 let, 17,5 odstotka iskalcev zaposlitve pa je bilo starih nad 50 let. Med vsemi iskalci zaposlitve so prevladovale osebe brez strokovne usposobljenosti, bilo jih je kar 40,5 odstotka, dolgotrajno brezposelnih pa je bilo le za 1,3 odstotka manj. V letu 2005 bo služba še posebno pozornost posvečala zaposlovanju žensk, mladim in
iskalcem prve zaposlitve in brezposelnim brez poklicne izobrazbe. V letu 2005 naj bi se jih v izobraževanje vključilo najmanj 430, v program 10.000, redno izobraževanje in v nacionalne poklicne kvalifikacije. V CIPS-u bodo nadaljevali s predstavitvijo poklicev, ki so zanimivi za trg dela. Pri tem bodo sodelovali z Obrtno in Gospodarsko zbornico. Veliko tudi pričakujejo od razpisov In-terreg in zlasti Phare 2003, pri katerih si bodo kot eden izmed partnerjev, nosilka je Poklicna in tehniško elektro šola Ptuj, prizadevali za dvig priljubljenosti naravoslovnih in tehničnih poklicev. Center za informiranje in poklicno svetovanje (CIPS), ki deluje v Hiši informacij, je lani obiskalo več kot enajst tisoč ljudi, kar potrjuje veliko zanimanje in potrebe po informacijah v zvezi s poklicno odločitvijo. Izvedli pa so tudi veliko skupinskih aktivnosti, med drugim delavnice do 26. leta starosti za manj iznajdljive in funkcionalno slabše pismene brezposelne osebe, je še povedala direktorica Območne službe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje na Ptuju Vlasta Stojak, kjer so najbolj deficitarni poklici monterji, elektrikarji, natakarji, vozniki, zidarji in tesarji.
Gorišnica • Z drugega dela 16. redne seje
Jedrsko odlagališče: bi, pa ne bi
Potem ko so gorišniške politične glave brez posebnih reklamacij potrdile zaključni račun za leto 2004 in se soglasno strinjale o tem, da se bo čistilna naprava v Forminu gradila na (že pred leti) določeni lokaciji, je precej bolj vročo razpravo spodbudilo vprašanje župana Jožeta Kokota, ali naj se prijavijo na razpis za morebitno lokacijo odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke ali ne.
»Če vam povem čisto odkrito, je možnosti, da bi kdaj bilo takšno odlagališče v naši občini, zelo malo. Na sestanku pri okoljskem ministru, kjer sem bil tudi sam, je župan Krškega jasno povedal, da če imajo že nuklearko, potem hočejo tudi odlagališče,« je na začetku razprave o tem vprašanju povedal Kokot.
Prijavo na razpis je tako označil bolj kot formalnost oziroma možnost, ki jo svetniki lahko sprejmejo ali ne; v primeru prijave pa obstaja minimalna možnost (glede na neuradno veliko število že prijavljenih občin), da bi se iz tega res kaj izcimilo.
»Osebno sem za prijavo na ta razpis, morda se uvrstimo med tiste tri občine, ki bodo izbrane za raziskavo terena, to pa pomeni 50 milijonov tolarjev letno v naš proračun. Kot je razvidno iz pogojev, se tudi med opravljeno raziskavo oziroma po njej lahko odločimo proti,« je razmišljal
podžupan Jožef Klinc. Pridružila sta se mu tudi Branko Majhen in Zalika Obran, ki sta nasprotovanje tovrstnemu odlagališču s strani ljudi povezala z njihovim nezaupanjem, sicer pa, kot je dejal Majhen, bi se po prijavi na razpis o tem itak odločili na referendumu. Ob takšnih razmišljanjih pa je hudo zavrelo svetniku Alojzu Ivanušu: »Niti približno ne more biti takšno odlagališče v naši občini! O tem se ne bi smelo niti dvomiti! Ali veste, kaj bi to pomenilo za naše kmetijce in vinogradnike? Kdo bi kupoval vino z območja, kjer je jedrsko odlagališče?!«
Jožef Klinc pa mu je kaj hitro »serviral« odgovor, na katerega ni bilo več slišati ugovora: »Nekoč se je že preprečila izgradnja tega odlagališča v Halozah prav na račun utemeljevanja ohranjanja čiste narave, kmetijstva in vinogradništva! Prebivalcev je vse manj, odseljujejo se. Odlaga-
lišča ni, Haloze pa kljub temu propadajo in se katastrofalno zaraščajo! Torej? Vinogradništvu 'crkuje' in je praktično 'crknilo' brez odlagališča!«
Resnici na ljubo je treba povedati, da kakšnega posebnega prerekanja potem ni bilo več slišati, le še mnenje Jožeta Petka, da odlagališče kot tako gotovo ni nevarno okolju, ostaja pa odprto vprašanje, ali bi bilo res zgrajeno in polnjeno le za 30 let in zakaj vlada ponuja toliko denarja občini, ki ga bo sprejela. Relativno visoka letna renta (okrog 550 milijonov tolarjev), zlasti v primerjavi z občinskimi proračuni manjših občin, je verjetno povezana z vprašanjem stroškov izvoza teh odpadkov, saj je znano, da jih Francija »z veseljem odkupuje«, zanimivo pri tem pa je, da ima prav Francija svoje odlagališče zgrajeno sredi vinorodnih krajev, pa zato ni njihovo vino nič manj cenjeno, prej nasprotno, vsaj v pri-
merjavi z našimi, haloškimi vini.
Svetniki, ki se (očitno) zavedajo splošnega ljudskega odpora, se tako vse do konca razprave niso mogli odločiti, ali naj se občina prijavi ali ne, in so vso zadevo zelo diplomatsko prenesli na naslednjo sejo s pojasnilom, da je takšna tematika potrebna zelo široke obravnave, ki je na tokratni seji niso predvideli. Morda pa bo do takrat tudi že konec roka za prijavo in razprava sploh ne bo potrebna ...
Župan besen,
svetnikom
neprijetno
Za konec pa je na zadnji gorišniški seji zagorelo še pri vprašanju cene kvadratnega metra v industrijski coni. V igri sta bili dve varianti brez posebne razlike, šlo je bolj za
Ptuj • Kritično o socialno-ekonomskem področju
"Prepričan sem, da je to le del skrbno pripravljenega scenarija, ki se vse od osamosvojitve poizkuša realizirati v Sloveniji in je naperjen proti delavstvu in srednjemu razredu ter v korist veleka-pitala," je prepričan Rastko Plohl, ki nadaljuje: "Verjetno se marsikateri zagovornik ne zaveda škodljivih posledic ali pa jih pozna in ne prizna ter zavestno pod krinko dobro-
namernosti sledi realizaciji popolnoma drugega cilja, kot se javnosti prikazuje.
V Sloveniji se je že pred leti širila teza, da ne potrebujemo splošne kolektivne pogodbe; če dodamo še sedaj morebitni izpad panožnih pogodb, pridemo na minimum socialnega dialoga in zaščite delavcev, to je na raven samo podjetniških kolektivnih pogodb. Slednje bi tako postale temelj,
Foto: M. Ozmec
Rastko Plohl: "Neorganizirani delavci se lahko znajdejo v popolnem kaosu, prepuščeni na milost in nemilost brezsrčnemu kapitalu."
ne pa nadgradnja splošne in panožne pogodbe.
Če k zadevi dodamo, da se je pred sprejetjem novega zakona o delovnih razmerjih zagovarjalo, da podjetja ne bila več dolžna odvajati sindikalne članarine, in prenos mnogih pravic v panožne pogodbe, ki bi se sedaj začele ukinjati skupaj s pravicami, ugotovimo dejanske posledice - popolno sesutje sindikalnega gibanja in odvzem delavskih pravic delavcem, saj jih ne bi vseboval nov zakon in ne kolektivne pogodbe, ker bi bile ukinjene. Tako bi se ti neorganizirani znašli v popolnem kaosu in bi bili prepuščeni na milost in nemilost brezsrčnemu kapitalu. Tako bi se dejansko udejanjila kruta šala, da bi lastniki kapitala radi, da vsak delavec še prinese plačo v podjetje."
Podoben pomen ima po besedah Rastka Plohla tudi zagovarjanje neobveznega članstva v Gospodarski zbornici Slovenije, "saj bi se ta tako razklala in slovenski možganski servis, ki je nudil dokaj dobro podporo gospodarstvu, tega ne bi več mogel izvrševati. Slovenija je dejansko premajhna, da bi bili določeni modeli, ki veljajo v svetu, dobesedno preslikani v naš prostor, saj so lahko bolj škodljivi kot koristni za celotno skupnost," je prepričan Plohl.
Iz teh skoraj zanesljivih po-
je morda vseeno bolje izgubiti kakšen evro na kvadrat, zato pa dobiti denar prej, kot pa vztrajati pri predlagani obliki ocenitve, ki sicer prinaša evro več, zato pa daljši rok odplačila, so se slednji - z očitnim nelagodjem, kar je dokazovala večina neodločenih - odločili v prid nekoliko višje cene, ki skupaj s komunalnim prispevkom in DDV znaša 33 evrov. Ne glede na takšen izid glasovanja pa so svetniki nato še predlagali, da je treba ceno kvadratnega metra izenačiti ali nekoliko znižati glede na ceno v sosednji, markovski obrtni coni. Ali se bo to zgodilo ali ne, ostaja odprto vprašanje: sklep je navsezadnje sklep in župan je, sicer pošteno 'raz-kurjen', dejal, da bo vztrajal pri sklepu, četudi se mu nikakor ne zdi pameten. Svetniki pa v jok - razen svetnice Za-like Obran.
SM
Grozi Sloveniji sesutje sindikalnega gibanja?
Izjave, ki jih zadnje čase dajejo nekateri vidni slovenski ekonomisti, da bi se ukinile kolektivne pogodbe dejavnosti kot institut in da bi se pogajanja prenesla le na podjetniško raven, pod izgovorom, da bi tako rešili slabo stoječa podjetja, ki težko dosegajo postavljene normative, imajo po besedah Rastka Plohla, predsednika Neodvisnih sindikatov Slovenije, mnogo globlje ozadje, kot to izgleda.
sledic lahko torej dejansko predvidimo popolno sesutje socialnega in ekonomskega polja. Za nameček pa se poleg medsebojno sprtega gospodarstva doda še malo medsebojnih sindikalnih razprtij, okrepijo konfrontacije med sindikati in gospodarstvom, pa dobimo recept "a la mala Gruzija", o čemer Plohl takole razmišlja:
"Tako pripravljeno jed lahko skoraj neomejeno do-grevamo, da ima konstantno primerno temperaturo. Jedi lahko po naročilu še dodamo druge vrste začimb ali zmesi, odvisno, kaj naročnik želi. Ko se tako ukvarjamo sami s seboj, se pač na drugem koncu dogajajo zadeve mimo nas. Od nekdaj velja ugotovitev, "da se pri slabih kuharjih hrane ne naroča, saj lahko zaboli želodec".
Izjave navedenih ekonomistov niso skladne z utečenim socialno ekonomskim pravnim redom, ki je pri nas dogovorjen in v veliki meri tudi uzakonjen ter je v nasprotju z ustavnimi svoboščinami in mednarodnimikonvencijami, še posebej s konvencijama, ki govorita o nevmešavanju države v sindikalno organiziranje in s tem v delovanje, še posebej pa v administrativno prepovedovanje ustanavljanja in delovanja sindikatov," končuje Rastko Plohl.
-OM
vprašanje osnove za obdavčenje, ki bi bila ugodnejša za investitorje, hkrati pa ne bi bistveno prikrajšala občinskega proračuna.
»Ne, podjetnikov pa ne bom podpirala! Cena naj bo takšna, kot jo je predlagal odbor za gospodarstvo,« je odločno zatrdila Obranova, ki se ji je zdela zelo pripravna varianta za prodajo parcel v industrijski coni tudi licitacija, saj bi po tej logiki, če je že tako veliko povpraševanje, občina lahko iztržila največ. Ta predlog se svetnikom ni zdel resen in vreden obravnave, pošteno pa je »dvignilo« župana: »Kaj, saj nihče ne zahteva, da podpirate podjetnike! Najti poskušamo le naj-optimalnejšo možnost za ene in druge. Po drugi strani pa so vas kar naprej polna usta o tem, da ni delovnih mest! Ko se odpirajo možnosti zanje, pa ste proti!«
Kljub poskusom župana, da bi svetnike prepričal, da
Prejeli smo
Novi Jork - ponos ali kamen spotike?
Obrtna cona Novi Jork je ponos naše občine. V to nas je še vedno prepričanih mnogo, ki smo se zavzemali za zastavljene cilje gospodarskega razvoja občine Markovci. Sedaj postaja kamen spotike za nekatere, ki ne zmorejo globalno razmišljati o pomenu Novega Jorka. Še bolj žalostno je to, da nočejo prisluhniti nikomur, ki drugače razmišlja. Po pravilu »kdor ne razmišlja tako kot mi, je sovražnik«.
Tako nekako se obnaša iniciativni odbor proti Eko-lesu. Nisem bil vabljen na posvet v Prvence niti nihče iz odbora za okolje in prostor občine Markovci. Zato sem primoran, da dam odgovore na očitke v časopis, tako kot IO.
V prostorskem planu obrtne cone N. J. je predvidena vrsta različnih dejavnosti (kovinska, živilska, kemična v eno izmed dejavnosti obrtne cone N. J. sodi tudi dejavnost Eko-lesa. Po pridobitvi lokacijske informacije je Eko-les začel tudi z dejavnostmi za realizacijo svoje selitve v občino Markovci - nakup parcele po javnem razpisu. Kupil je 5 parcel (skupaj 1,20 ha), ki so imele po zazidalnem načrtu (za neznane kupce) drugačno razporeditev objektov. Pristopiti smo morali k spremembi zazidalnega načrta, ki ga Eko-les spreminja na svoje stroške. Tako kot prvotni zazidalni načrt in prostorski plan tudi spremembe opravlja in vodi za občino Markovci Skupna občinska uprava Ptuj. Preden se je pristopilo k spremembi razvojnega načrta, nas je Eko-les seznanil s svojo dejavnostjo na občinskem svetu in nato še namensko z ogledom podobne dejavnosti pri matični firmi v Avstriji. Odklonilnih mnenj v svetu nismo imeli. Sprememba zazidalnega načrta je stekla po postopku, ki ga je vodila Skupna občinska uprava Ptuj - g. Napast. Eko-les je moral izdelati idejne projekte in študije o vplivih na okolje. Ko so bili projekti in študija izdelani, je bila tudi javna razgrnitev 30 dni od 20. novembra do 20. decembra 2004. Vmes so bile javne konference o projektu (na eni izmed teh je bil tudi g. Slana), ki so bile slabo obiskane. Da bi javnost čim bolj informirali o Eko-lesu, smo organizirali TV-oddajo na naši KTV, kije bila predvajana v mesecu decembru 2004. 20. decembra je bila zaključena javna razgrnitev. Pripombe, ki so nastale ob razgrnitvi (ni jih veliko, so bolj splošne, konkretnih - strokovnih - je bolj malo), še niso bile obravnavane, ker postopek s strani Skupne občinske uprave še ni zaključen.
Da bi pridobili še kakšno vprašanje na dvome o Eko-lesu, smo 12. januarja organizirali javno razpravo, ki je bila dobro obiskana, vendar žal nedemokratična, saj predstavnikom Eko-lesa in njihovim strokovnjakom ni bila dovoljena razlaga dejavnosti Eko-lesa. Pa naj še kdo trdi, da nismo želeli informirati občanov o dejavnosti Eko-lesa. Želeli smo dobiti vprašanja, ne nezaupanja in dileme v zvezi z dejavnostjo Eko-lesa, ki jih ni, oziroma se je vse strnilo v neko nerazumno odklanjanje Eko-lesa brez pravega vzroka, zgrajeno na bojazni: "Kaj pa če pride do kakšne nesreče?" Nesreče so bile in bodo. Nevarne pa so tam, kjer ni kontrole, in takšnih je največ. V tehnologiji dejavnosti Eko-lesa pa je teh varovalk mnogo.
Ob reakcijah nekaterih naših občanov, ki so dobro situirani in dela ne potrebujejo, se mi vsiljuje misel, kaj bomo delali v bodoče. Obrtna cona se je sprevrgla v negativno smer. Kmetijske farme na kmetijskem področju niso dovoljene, komasacije in namakanja ne moremo izvesti, ker so lastniki zemljišč proti. Od česa bomo živeli?
Franc Kekec, župan občine Markovci
Ptuj • Mestni svetniki o predšolski vzgoji
Bo analizi sledila razvojna vizija?
Ptujski mestni svetniki so na 27. seji, ki je bila zadnji dan februarja, poglobljeno razpravljali o analizi stanja na področju predšolske vzgojnovarstvene dejavnosti v mestni občini Ptuj. V razpravo so dobili temeljito analizo, ki so jo pripravili v oddelku za družbene dejavnosti mestne občine Ptuj na kar 67 straneh.
Prvič po dolgem času so bili svetniki zares zadovoljni s pripravljenim gradivom, iz katerega so dobili tudi odgovore na občasno zastavljena vprašanja o predšolski vzgoji na sejah mestnega sveta, ki jih sicer iz podatkov o višini plač zaposlenih v vrtcu in števila zajetih otrok ne bi dobili.
Vrtec Ptuj, ki deluje kot enovit javni zavod z devetimi dislociranimi organizacijskimi enotami, obiskuje 845 otrok, poseben oddelek vrtca pa že dvanajsto leto dela na otroškem oddelku ptujske bolnišnice, za vse hospitali-zirane otroke. Žal pa večina občin, razen, mestne občine Ptuj, stroškov bolnišničnega programa ne plačuje, zato program tudi stroškovno ni pokrit. Dnevni strošek bolnišničnega programa znaša 3020 tolarjev na otroka. Poleg dnevnega in poldnevnega program v ptujskem vrtcu izvajajo tudi programe za otroke s posebnimi potrebami, že vrsto let deluje tudi izmenski vrtec.
Proračun tudi za nadstandardne
programe?
Ob redni dejavnosti vrtec staršem ponuja tudi nadstan-dardni program, ki pa ga je potrebno dodatno plačati. Mesečno znaša obiskovanje teh programov več kot šest tisoč tolarjev. Gre za glasbeno in plesno dejavnost, učenje tujih jezikov. Delež staršev za plačilo vrtca je odvisen od razvrstitve v enega od osmih plačilnih razredov. Večina jih
je razvrščena v nižje plačilne razrede, s tem plačujejo do največ 30 odstotkov ekonomske cene vrtca, le 5,5 odstotka staršev v mestni občini Ptuj je uvrščenih v sedmi in osmi plačilni razred. Povprečni prispevek starša za otroka v vrtcu Ptuj je 20.828 tolarjev po podatkih iz letošnjega januarja.
Nazadnje so ptujski mestni svetniki o predšolski vzgoji poskušali razpravljati lani oktobra, ko so dvignili roke za sedemodstotno povišanje cen programov, ki pa staršev iz mestne občine Ptuj ni v ničemer prizadelo, saj razliko med staro in novo ceno v celoti krije mestni proračun, gre za okrog pet tisoč tolarjev višje plačilo vrtca, kar dodatno mesečno znaša 2,8 milijona tolarjev. S tem se tudi mestna občina Ptuj uvršča med tiste slovenske občine, ki na podobne načine že razbremenjujejo družinske proračune. Večina sredstev, ki jih mesečno namenja za obveznosti na področju predšolske vzgoje, okrog 37 milijonov tolarjev, gre v resnici za pokrivanje razlike do polne cene vrtcev, subvencijo. V strukturi vseh proračunskih izdatkov mestne občine Ptuj so programi predšolske vzgoje zajeti z 10 odstotki. V predšolsko vzgojo je zajetih blizu 59 odstotkov otrok, s čimer se mestna občina Ptuj zelo približuje republiškemu povprečju, ki pa ga še ni nikoli presegla. Najnižje je zajetje v jasličnih oddelkih, ki znaša le 13 odstotkov. V oddelku za družbene dejavnosti mestne občine si ta podatek
razlagajo z dejstvom, da starši za otroke v tej starosti, če je le mogoče, poiščejo individualno varstvo. Podatek za vključenost otrok mestne občine v oddelke drugega starostnega obdobja (nad tri leta) pa je višji in znaša nad 70 odstotkov, kar pa je še vedno pod republiškim povprečjem.
256 staršev ne plačuje vrtca
Iz analize stanja predšolske vzgoje v mestni občini Ptuj še posebej bode podatek o neplačnikih, torej starših, ki ne plačujejo vrtca, čeprav ga otroci redno obiskujejo. Zaradi neplačnikov ima vrtec velike likvidnostne težave. Konec januarja letos so neporavnane obveznosti staršev dosegle že 13,4 milijona tolarjev, ki jih je dolgovalo 256 staršev. Ta znesek pa dolgujejo starši, ki nimajo eksistenčnih težav, kar pomeni, da bi vrtec lahko plačali brez posebnih težav, a tega ne storijo. Skozi zakonodajo bo te starše potrebno na nek način disciplinirati, zdaj pravih možnosti ni, postopki pred sodiščem trajajo dolgo, tudi osem do deset let. O tem bodo Ptujčani govorili tudi ob obisku ministra za šolstvo in šport dr. Milana Zvera, ki bo 18. marca obiskal Ptuj. Drug velik problem, s katerim se srečujejo v vrtcu Ptuj, je van-dalizem, v nočnih urah jim za zdaj neznani storilci uničujejo igrala in tudi sicer drugače pustošijo po vrteških igriščih, da je varnost otrok zelo ogrožena. Zato tudi razmišljanja o postavitvi ograj in vrat, ki
Foto: Črtomir Goznik
V daleč najslabših razmerah dela vrtec na Bregu, ki je še edini montažni vrtec, star pa je že krepko čez 50 let. Novega naj bi zgradili v letu 2006, letos bodo izdelali vso potrebno tehnično dokumentacijo.
bi bila opremljena s ključavnicami na senzor. Projekt ocenjujejo na okrog 100 milijonov tolarjev. Vsem otrokom naj bi tudi omogočili enake možnosti razvoja, zato naj bi v mestnem proračunu v bodoče zagotovili tudi sredstva za nadstandardne programe.
Posegi v prostor oddaljeni
Čeprav analiza opozarja za velike prostorske probleme ptujskega vrtca, o tem niso posebej govorili. Leta 2006 poteče rok, do katerega je potrebno zagotoviti najmanj 3 m2 igralne površine na otroka. Izračuni pri notranjih
prostorskih kapacitetah kažejo na to, da bi smelo biti v ptujskih vrtcih le 608 otrok, dejansko jih je 845, kar je 237 otrok več, kot dovoljujejo prostorski normativi. Pri igralnih površinah se podatek nekoliko izboljša, razpoložljiva površina zadošča za 689 otrok, odstopanja so tudi pri zunanjih igralnih površinah. Posegi v prostor so v glavnem predvideni šele v letih 2007 in 2008, ko tega mestnega sveta več ne bo. Prostorsko naj bi rešili dva vrtca letno, takšna so predvidevanja. V letu 2006 pa naj bi končno zgradili novi vrtec na Bregu, ocenjena vrednost je okrog 350 milijonov tolarjev. Zdajš-
nji objekt vrtca je star čez 50 let, poškodovan je do take mere, da že ogroža varnost bivanja otrok in zaposlenih. Potrebe po vrteških kapacitetah na desnem bregu Drave pa so velike, ker v bližini ni nobenega vrtca.
Podatki kažejo, da se ptujski vrtec na vseh področjih približuje ali je pod republiškim povprečjem, s kvaliteto dela pa to sivino povprečja močno presega, zato je tudi mentorsko središče za druge slovenske vrtce. Svetniki so pohvalili delo ptujskega vrtca, konkretna dejanja bodo sledila. Za analizo sledi po vsej verjetnosti vizija.
MG
Ptuj • Z županom o integralnem razvojnem programu
Ptuj ponovno na zemljevid pokrajin
Ptujski mestni svetniki so konec februarja soglasno potrdili integralni razvojni program kot živi dokument, ki ga bodo sprotno dopolnjevali. Gre za dokument, ki upošteva vrednote uravnoteženosti na področju socialnega, gospodarskega in okoljskega razvoja. Na nekaj vprašanj Štajerskega tednika je ob tej priložnosti odgovoril tudi ptujski župan.
Št. tednik: Integralni razvojni program mestne občine Ptuj je pod streho. Ste si oddahnili? Za celotno županstvo in številne strokovnjake, ki so sodelovali pri njegovem nastajanju, se je končalo skoraj dveletno delo?
Dr. Š. Čelan: "Priznati moram, da sem z odločitvijo mestnega sveta, ki je na zadnji seji dokončno potrdil integralni razvojni program mestne občine Ptuj, zadovoljen. Po dolgotrajnih razpravah in usklajevanjih smo dobili dokument, ki nam kaže smer, v katero naj se naša občina razvija. Številni strokovnjaki so oblikovali razvojno vizijo, iz katere je razvidno, da želimo Ptuj ponovno umestiti na zemljevid bodočih pokrajin. Da ne smemo ponovno prepustiti gradnje pomembnih
prometnih in informacijskih križišč drugim mestom ter da se moramo pri razvojnih projektih povezovati in ne deliti po ozkih sebičnih interesih. Iz sprejete vizije izhajajo tudi vrednote, ki naj upoštevajo načela uravnoteženosti na področju socialnega, gospodarskega in okoljskega razvoja."
Št. tednik: Za kakšno obdobje je sprejet integralni razvojni program, kateri projekti so prednostni in kako se bodo finančno pokrivali?
Dr. Š. Čelan: "Razvojni program je sestavljen kot živ dokument, ki ga je možno nenehno dopolnjevati. Posamezne vsebine, kot je vizija in globalna strategija, bodo zagotovo veljale deset ali več let. Mnenja sem, da bodo tudi glavne programske usmeritve na področju socialnega, go-
spodarskega in okoljskega razvoja v veljavi več kot deset let. Iz predloženega dokumenta izhaja, da bomo največ pozornosti namenjali dvigu kakovosti življenja naših ljudi. Iz občinskega proračuna je razvidno, da bo večina sredstev v
prihodnje namenjena programom in projektom s področja družbenih dejavnosti (šolstvo, kultura, sociala, znanost itd). Pomembno mesto v proračunu predstavljajo investicije na področju okoljske, komunalne in cestne infrastrukture.
Dr. Štefan Čelan, župan mestne občine Ptuj
Del denarja pa je namenjen delovanju civilne družbe. Veliko aktivnosti in dela bomo v bodoče posvetili privabljanju tujih investitorjev zlasti na področju turizma, podjetništva in trgovine."
Št. tednik: Integralni razvojni naj bi bil projekt vseh Ptujčanov, na kak način jih boste spodbudili, da bodo sodelovali pri njegovem uresničevanju?
Dr. Š. Čelan: "V naslednjih mesecih nameravamo na številne načine seznaniti čim več občank in občanov z vsebino razvojnega programa. Pripravili bomo skrajšan izvleček iz tega dokumenta, ki ga bomo posredovali na vsako hišno številko. Originalni dokument, ki obsega več kot tristo strani, pa bo možno pridobiti v elektronski obliki na naših internetnih straneh. Za tiste,
ki niso vešči elektronskega poslovanja, pa bo dokument v pisni obliki dosegljiv v naši knjižnici in Mestni hiši. Upam in verjamem, da se bodo vsi, ki imajo interes sodelovati pri izvedbi razvojnega programa, v ta proces tudi vključili."
Št. tednik: Kako bo potekala njegova operacionalizacija?
Dr. Š. Čelan: "Za potrebe operativnega dela smo v Mestni občini ustanovili projektno pisarno, ki jo vodi Simona Kašman. Izdelan je bil namenski računalniški program, ki omogoča popis vseh nalog pri posameznih projektih. Za vsako nalogo je določen rok izvedbe, prav tako odgovorni nosilci posameznih nalog. Za vsako nalogo so opredeljeni tudi stroški in viri financiranja. Z mesecem marcem uvajamo redni mesečni županov projektni kolegij, kjer bomo s posameznimi nosilci sprotno reševali nastajajoče probleme pri izvajanju posameznih projektov. V tem trenutku je v obravnavi 32 konkretnih projektov, ki so bili opredeljeni kot prioritetni projekti v sprejetem razvojnem programu Mestne občine Ptuj."
MG
Ekologija • Kje bo skladišče NSRAO
Izbrane občine naj bi bile znane v začetku poletja
Že decembra lani je Agencija za radioaktivne odpadke poslala vsem občinam v Sloveniji ponudbo oziroma možnost za prijavo na razpis za morebitne lokacije izgradnje odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke. Kot je znano, se je na razpis (z večinskim soglasjem svetnikov) prijavila tudi občina Zavrč.
Prijava ne pomeni še ničesar
»Doslej smo prejeli že več ponudb, med njimi tudi prijavo občine Zavrč. Preden pa se bo razpis iztekel, jih bo verjetno še nekaj. Sicer je predviden zaključek prijav v začetku aprila, izbrane lokalne skupnosti za prve raziskave pa bodo znane maja ali junija,« je povedala Nadja Železnik z ARAO.
Občine kot potencialne lokacije za skladišče bi lahko, zanimivo, prijavljali tudi župani sami, brez soglasja občinskega sveta: »To je seveda možno, saj soglasje ni pogoj za prijavo, vendar po eni strani nesmiselno, saj se priporoča najmanj soglasje občinskega sveta, po možnosti pa naj bi bilo to soglasje še širše, torej naj bi veljalo v celotni lokalni skupnosti!«
Prijava na razpis agencije namreč ne pomeni še ničesar, saj bo večina občin »izločenih« že v prvem postopku izbire, eden najpomembnejših kriterijev pa je t. i. družbeni vidik, ki predstavlja pozitivno mnenje prebivalstva določene občine glede tovrstnega odlagališča. Poleg tega bo pri izbiri določene lokacije upoštevan še tehnični in okoljski kriterij. »Kakšna je splošna klima v določeni občini, nam bodo povedali
Slovenska Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) že nekaj časa vodi nov, tako imenovan kombiniran postopek izbora lokacije za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Ta zagotavlja poleg tehničnega vrednotenja prostora tudi vključevanje javnosti v postopek od vsega začetka. Kombinirani postopek je bil pripravljen na podlagi pregleda različnih pristopov, predvsem v skandinavskih državah, njegova prednost pa je, da je transpa-renten, prilagodljiv ter da zagotavlja vključevanje in sodelovanje javnosti. Agencija ARAO bo vse postopke izbora lokacije vodila v skladu z določili Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah in s tem lokalnim skupnostim zagotovila, da aktivno sodelujejo v postopkih umeščanja odlagališča v prostor.
rezultati javnomnenjskih raziskav, čeprav neuradne podatke na prijavljenih lokacijah zbiramo in spremljamo sproti. Jasno je, da občina, kjer bo večina ljudi izražala negativno mnenje, ne more priti v nadaljnji postopek izbire,« še pojasnjuje Železnikova.
Odločilna bo volja občanov
Postopek vključevanja javnosti je razdeljen v več faz. Prva, ki se že izvaja, je povabilo lokalnih skupnosti k sodelovanju, v naslednji se med prijavljenimi občinami poleg tehnično-okoljskih ocen izvajajo raziskave javnega mnenja: »V tistih lokalnih skupnosti, kjer bo uresničljivost
ARAO je že leta 2002 objavila zemljevid izhodiščnih območij za umeščanje odlagališča NSRAO vpros-tor, ki prikazuje z geološkega vidika primernejša potencialna območja iskanja lokacije za odlagališče. Podrobneje si je moč način vrednotenja in njegove rezultate ogledati tudi na spletnih straneh agencije ARAO. Lokacije se prednostno iščejo v okviru izhodiščnih območij, vendar samo na podlagiprostovolj-nega sodelovanja lokalnih skupnosti.
Konec novembra 2004 je bil sprejet Program priprave državnega lokacijskega načrta za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov.
pozitivno ocenjena, bomo z metodo moderacije ter s serijo sodelovalnih delavnic z lokalnim prebivalstvom ugotavljali in ovrednotili njihova stališča in pogoje, pod katerimi so pripravljeni nadaljevati s sodelovanjem. V tej fazi ima pomembno vlogo mediatorka, ki posreduje informacije, mnenja in pobude med lokalno skupnostjo in agencijo ARAO. V tretji fazi bo agencija vzpostavila lokalno partnerstvo. Med izvajanjem lokalnega partnerstva bo imela lokalna skupnost pravico enakopravnega sodelovanja pri odločanju o izbiri lokacije odlagališča NSRAO na svojem območju ter do enakopravnega sodelovanja v vseh postopkih, povezanih z izgradnjo in obratovanjem odlagališča NSRAO.«
Sicer pa bodo občani po zagotovilih agencije lahko aktivno sodelovali tudi v času raziskav oziroma konkretnega določanja lokacije: »Lokalna skupnost ima pravico, da kadarkoli v fazi postopka predlaga lokacijo in jo pozneje tudi umakne. Ne more pa je več umakniti takrat, ko je zanjo z njihovim soglasjem izdelan predlog državnega lokacijskega načrta. Prav tako
Na zboru so ocenili delo med dvema zboroma, sprejeli program dela in izvolili novo vodstvo. Tudi v prihodnje ga bo vodil Anton Žerak. Kot gostje so se ga udeležili predstavniki medobčinskih društev iz Ljubljane, Celja, Maribora in Murske Sobote, Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije pa je predstavljal Anton Kos.
Predstavnikov lokalnih skupnosti ni bilo, sicer pa za celotno Slovenijo velja, da občine ne samo, da se ne zanimajo za delovanje humanitar-
nih društev, tudi financirajo jih v glavnem ne. Redno pa se občnih zborov Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj udeležuje Majda Šerona iz Centra za socialno delo Ptuj, sicer tudi zunanja sodelavka društva. Stari-novi predsednik Anton Žerak se sobotnega občnega zbora zaradi bolezni ni udeležil. Poslal je pozdravno brzojavko z lepimi željami za uspešno delo zbora. Predstavniki medobčinskih društev slepih in slabovidnih Slovenije, ki so se udeležili sobotnega zbora
Ce bo večina občanov proti odlagališču, ga v občini Zavrč ne bo.
ima lokalna skupnost pravico do finančnih sredstev v času obravnave lokacije na njenem območju kot potencialne lokacije za odlagališče, ki ji zagotavljajo izvedbo neodvisnih študij, svetovanj in preverjanj; ter pravico do nadomestila zaradi omejene rabe prostora v fazi izvajanja terenskih raziskav.«
Izbrane bodo največ tri občine
Upoštevajoč vse tri omenjene kriterije izbora naj bi se za postopek raziskave primernosti terena izbrale največ tri občine. Te bodo znane, kot že rečeno, ob koncu pomladi ali v začetku poletja: »Lokalnih skupnosti, kjer se bodo izvajale nadaljnje raziskave, bo lahko tudi manj. To je pač stvar postopka in izločitvenih kriterijev. Stroški raziskav pa so predvideni za
največ tri območja.«
Nobena skrivnost ni, da bodo občine, izbrane za raziskavo primernosti terena, že takoj ob začetku dobivale 10-odstotno vrednost letne rente, ki je namenjena okolju, kjer bo odlagališče zgrajeno. To v številkah pomeni približno 50 milijonov tolarjev letno (233.118 evrov). Občinski proračun lokalne skupnosti, ki bo izbrana za gradnjo odlagališča, pa bo potem vsako leto bogatejši za dobre pol milijarde tolarjev (2.331.180 evrov).
Koliko možnosti ima Zavrč, da bi bil izbran kot lokacija za skladišče NSRAO, na agenciji zaenkrat (seveda) ne morejo povedati. Posredno pa je bilo
vendarle razumeti, da ob odklonilnem stališču večine prebivalstva do raziskav ne bo prišlo, ne glede na primernost terena. Bližina hrvaške meje oziroma meje druge države v kontekstu izbire nima nobenega pomena ali morebitnega zavirajočega kriterija, saj je skladišče namenjeno nizko in srednje radioaktivnimi odpadkom: »Edino, kar je potrebno pri morebitni umestitvi skladišča v obmejnih občinah upoštevati, je ozek obmejni pas, namenjen kontroli mejnih organov, ki je določen že v skladu z zakonodajo oz. pristojnim notranjim ministrstvom.«
SM
Za izgradnjo odlagališča NSRAO je treba zagotoviti približno 10 hektarjev veliko zemljišče, sama velikost objekta pa naj bi znašala 4000 kubičnih metrov. Objekt naj bi bil dokončan do leta 2013.
Ptuj • Občni zbor slepih in slabovidnih
Delovanje za zgled
V Narodnem domu na Ptuju je 26. februarja potekal volilno-programski občni zbor Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj, ki združuje 192 članov, slepih in slabovidnih z območja 16 občin na Ptujskem in Ormoža.
slepih in slabovidnih s Ptujskega in Ormoža, so izredno pohvalili delo ptujskega društva, ki iz nemogočega dela mogoče. Uspešno je lani izpeljal vseh 27 posebnih socialnih programov, ki jih za člane izvaja v okviru javnega interesa na področju sociale in zdravstva ter nekaterih drugih dejavnosti. Programi so bili usmerjeni v zmanjšanje socialne izključenosti oziroma so z njihovo pomočjo slepi in slabovidni postali samostojnejši v vsakdanjem življenju in delu. Končni fi-
nančni rezultat je pokazal, da so odhodki za 341 tisoč presegli prihodke, razliko so pokrili iz prihodkov prejšnjih let. Tudi v letošnjem letu nameravajo uresničevati vseh 27 programov, za celoletno dejavnost pa bodo potrebovali nekaj manj kot 19 milijonov tolarjev. Na Ptuju se je v soboto predstavil tudi eden izmed kandidatov za novega predsednika Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Stane Padežnik, sicer predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ljubljana, ki svoj program gradi na specialnih interesih in potrebah slepih in slabovidnih ter na tem, kaj zmorejo slepi in slabovidni. Vse to je razvidno tudi iz njegove sociološke raziskave oziroma knjige pod naslovom Ustvarjalnost ne pozna teme. Če bo postal novi predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, si bo prizadeval, da bi spet pridobili tudi nekatere
zdravstvene in socialne pravice, ki so jim bile odvzete. Za predsednika Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj Antona Žeraka je poln lepih besed, njegovo delo v upravnem odboru zveze je
zelo uspešno, prav tako pa sodi tudi med najuspešnejše slepe in slabovidne podjetnike v Sloveniji, kar je zapisal tudi v svoji knjigi.
MG
Slepe in slabovidne bo še naprej vodil Anton Zerak.
Foto: arhiv Štajerskega tednika
Foto: SM
Dornava • Skupina 22 občanov noče livarne
Zahtevajo rušenje!
Skupina 22 občanov naselja Mezgovci v Dornavi, ki jo zastopa Vesna Emeršič, je decembra na naslov MOPE (inšpektorat za okolje in prostor) v Ljubljano in na OE Maribor-Ptuj (inšpektorju Branku Kmetcu) naslovila dve pritožbi, in sicer: pritožbo zaradi neizdaje odločbe prve stopnje (molk organa), v drugem dokumentu pa gre za zahtevo za rušenje objekta livarne Donaj v občini Dornava.
Vesna Emeršič pravi, da se sosedje (in ostali prizadeti občani) ne bodo sprijaznili s, po njihovih besedah, samovoljnim delom in ravnanjem lastnikov livarne: »Miru še zdaleč ni, hrup pa je zaradi zagona nekega novega stroja še večji kot poprej.« Vodstvo livarne Donaj po mnenju Emeršičeve tudi ni pokazalo nobenega interesa po pogovoru in iskanju skupne, sprejemljive rešitve za obe strani. Zato, oziroma predvsem zaradi, kot pravijo, vse bolj nevzdržnih razmer za življenje, so se odločili poslati omenje-
no zahtevo po rušenju na pristojne institucije: »Leta 2003, ko nam je okoljsko ministrstvo po naši pritožbi dodelilo status stranke v postopku, je vodstvo livarne Donaj umaknilo zahtevo po izdaji enotnega gradbenega dovoljenja, ki ga doslej še ni ponovno vložilo. Kolikor pa nam je znano, so bile za livarno izdane lokacijske informacije za gradnjo pomožnih objektov, konkretno za garažo in nadstrešek. Ker se lahko na eni parceli za vsako stanovanje zgradi le en tovrstni objekt in ker je v omenjenem objektu garaža
že bila, a je spremenjena v livarsko delavnico, menimo, da gre za grobo izigravanje zakonodaje. Pridobili pa naj bi tudi lokacijsko informacijo za gradnjo prizidka ter prezidavo delavnice. Po našem prepričanju ne gre za enostaven objekt, ki bi se lahko širil brez gradbenega dovoljenja, ravno nasprotno!«
Da so svojo zahtevo tokrat razširili kar na rušenje celotnega objekta in ne le dela livarne, pa Emeršičeva utemeljuje tako: »Investitor potrebuje soglasje vseh, ki bi utegnili biti kakorkoli pri-
Markovci • 17. seja sveta
Ekolesa ni bilo na dnevnem redu
Člani sveta občine Markovci so se v četrtek, 24. februarja, sestali na 17. redni seji občinskega sveta in razpravljali o osmih točkah dnevnega reda.
Točko, ki naj bi bila osrednja tema četrtkove seje, to je obravnava projekta Ekoles v obrtni coni Novi Jork, je župan Franc Kekec umaknil z dnevnega reda. Po predlaganih spremembah so svetniki dnevni red soglasno sprejeli, nato pa so uro svojega dela posvetili pregledu in potrditvi zapisnika 16. redne seje občinskega sveta.
V nadaljevanju seje so mar-kovski svetniki potrdili predlog meril za izračun dotacij, namenjenih za dejavnost kulturnih društev, strinjali pa so se tudi s predlogom osnovne šole za povišanje cene vrtca. Ta točka je sicer bila v obravnavi že na 16. seji sveta, a so takrat svetniki soglašali, da se iz dopisa osnovne šole v zvezi z zvišanjem cen ne da razbrati, zakaj je podražitev potrebna. Šola je na občinski svet naslovila ponoven dopis, ki natančneje opredeljuje razloge za podražitev. Predsednik sveta OŠ Markovci Milan Ga-brovec pa je na občinski svet
naslovil tudi dopis, ki navaja sklepe sveta zavoda OŠ Mar-kovci. Ta med drugim navaja: »Šolo, kot največjega bodočega uporabnika nove telovadnice, je na nek način potrebno vključiti v dogajanje v zvezi z gradbenim projektom večnamenske dvorane.« V nadaljevanju dopisa je zapisano, da bi bilo potrebno znesek občine Markovci, namenjen za nemoteno vzdrževanje in investicijska vlaganja v šolsko poslopje, povečati vsaj za 100 odstotkov. »Šola in občina naj v sodelovanju pripravita štiriletni plan za financiranje oziroma vzdrževanje šolske stavbe in opreme,« so še zapisali v svetu markovske šole.
Obširna debata na četrtkovi seji markovskega občinskega sveta pa se je razvnela okrog predlogov za višino povračila za priključek na vodovodno omrežje in za ceno vzdrževalnine kabelske televizije. Markovski svetniki so z osmimi glasovi za, dvema proti in enim vzdržanim
potrdili zvišanje cen vzdrže-valnine kabelske televizije. Ta odslej znaša 1400 tolarjev plus DDV. V razpravi o kabelskem sistemu se je obširna polemika odvijala okrog kabelskega sistema v Spuhlji, saj le-ta spada pod markovskega. Svetniki so se dogovorili, da se o celotni zadevi pridobijo podrobne informacije, tudi glede financiranja posodobitve kabelskega sistema na območju Spuhlje, in da bodo s to temo nadaljevali tudi na eni izmed prihodnjih sej. Enako mnenje, da je treba dobiti natančnejše podatke, pa so svetniki podali tudi v zvezi z višino povračila za priključek na vodovodno omrežje.
V točki pobude in vprašanja je beseda tekla o pripravi dokumentacije za gradnjo večnamenske dvorane Mar-kovci, financiranju občinskih odborov političnih strank s strani občine Markovci ter rekonstrukciji oziroma novogradnji mrliške vežice.
Mojca Zemljarič
zadeti s tovrstno dejavnostjo, saj je splošno znano, da se pri livarstvu ustvarja mnogo strupenih vplivov in prekomernega hrupa. Treba je tudi povedati, da že pri izdaji prvotnega gradbenega dovoljenja nobeden od sosedov ni bil o tem niti obveščen, kaj šele povabljen k postopku. In nobeden od sosedov tudi nikoli ni dal soglasja za to dejavnost! Zato menimo, da tudi gradbeno soglasje, ki naj bi bilo izdano, ni bilo izdano zakonito in od tod zahteva po rušenju celotnega objekta.«
Kot je povedal župan Do-rnave Franc Šegula, je livarna pred časom zaprosila za izdajo dovoljenja oz. odločbe za začasno zaporo ceste v času razkladanja tovora, vendar je bila vloga zavrnjena.
Inšpektor je izdal odločbo o odstranitvi prizidka
In kaj o livarni Donaj in o zahtevah skupine občanov pravijo na ministrstvu za okolje - Inšpektoratu RS za okolje in prostor (IRSOP): »Urbanistični inšpektor je ob koncu leta 2001 pri inšpekcijskem pregledu livarske delavnice investitorja Donaj v Dornavi ugotovil, da je investitor zgradil prizidek k obstoječi proizvodni hali ne da bi pred tem pridobil lokacijsko ali enotno dovoljenje za gradnjo. Zato je
investitorju izdal odločbo, s katero mu je naložil odstranitev prizidka. Investitor je pri Upravni enoti Ptuj vložil vlogo za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo prizidka, vendar dovoljenje ni bilo izdano.«
S tem se potrjujejo navedbe Vesne Emeršič, ki ji tudi na IRSOP-u priznavajo status stranke v postopku, vendar pa le v postopku izdaje dovoljenja za gradnjo, ne pa tudi v ostalih inšpekcijskih postopkih: »Prijaviteljica (Vesna Emeršič, op. a.) je v postopku izdaje dovoljenja za gradnjo pridobila status stranke, to pomeni, da s svojimi zahtevami lahko sodeluje v postopku izdaje dovoljenja in je z izdanim dovoljenjem tudi seznanjena. Ista prijaviteljica pa v postopku urbanistične in gradbene inšpekcije nima statusa stranke, nima možnosti sodelovanja v postopku, ker se inšpekcijski postopek uvede po uradni dolžnosti, ne na zahtevo stranke. V inšpekcijskem postopku se ugotavljajo le kršitve zakona in v zvezi z ugotovljenimi kršitvami izrekajo ukrepi in sankcije. Zato prijavitelji z inšpekcijskimi odločbami niso seznanjeni!«
Določene inšpekcijske odločbe pa so bile lastnikom livarne Donaj očitno izdane, saj je Helena Lovše Vrhovec iz IRSOP na vprašanje, ali in kako je pristojni inšpektor nazadnje ukrepal v primeru dozidave livarske delavnice ter kakšen je bil odziv lastnikov livarne Donaj, pojasnila: »Urbanistični inšpektor je investitorju izdal odločbo, s katero mu je naložil odstranitev nelegalno zgrajenega prizidka. Podal je tudi predlog sodniku za kaznovanje investitorja zaradi nelegalne gradnje. Ker investitor Do-naj prizidka ni odstranil, kot mu je urbanistični inšpektor naložil, in tudi ne legaliziral,
je gradbeni inšpektor pričel z izvršilnim postopkom prisilne izvršitve odločbe. Kot je to določeno v zakonu o splošnem upravnem postopku, je investitorju izdal sklep o dovolitvi izvršbe inšpekcijske odločbe, s katero mu je določil naknadni rok za odstranitev prizidka. Rok še ni potekel. Če investitor tudi v naknadnem roku prizidka ne bo odstranil, ga bo prisilno, na stroške investitorja, odstranil gradbeni inšpektor.«
Kam z livarnami?
Zakon sicer ne določa roka za prisilno odstranitev objekta, določi pa ga (v vseh primerih) organ, ki izda odločbo, torej v tem primeru gradbeni inšpektor. Pri določanju končnega roka se, kot pravijo na IRSOP, upošteva več kriterijev, od zahtevnosti del do posledic izvršitve.
Kdaj naj bi ta rok (za livarno Donaj) potekel, ni znano. Navsezadnje pa je tudi težko pričakovati, da bi se rušenje livarskega objekta lahko zgodilo kar tako. Vsaj vsa dosedanja praksa kaže, da so prisilna rušenja (če ne gre ravno za kakšen plastičen nadstrešek) silno, silno redka. Lastniki livarne Donaj so sicer že pred časom kupili tudi parcelo v obrtni coni v Markovcih, vendar pa jih tudi tam (ko in če se bodo sploh odločili za začetek investicije), kot kaže zadnje dogajanje okoli Ekole-sa, ne bodo sprejeli ravno z odprtimi rokami.
Človek se ob vsem tem lahko le vpraša, kam potem s tovrstnimi dejavnostmi kot je livarstvo, ki res ne spada v sredino stanovanjske soseske - ampak če ne spada niti v obrtno-industrijske cone, potem res ni več jasno, kje bi takšna dejavnost, ki zaposluje (nemalo) ljudi, lahko sploh še obstajala.
SM
Videm • Branko Marinič uraduje ob ponedeljkih
Poslansko gnezdece pripravljeno
Z izvolitvijo poslanca Branka Mariniča (SDS) se je občina Videm poleg ponosa srečala tudi z vprašanjem, kje bo za občane, ne le Vidma, ampak celotnih Haloz in Ptujskega polja, lahko uradoval in bo na razpolago novoizvoljeni državni uradnik.
Prejšnji poslanec s tega območja Anton Butolen iz Žetal si je za svoj poslanski domicil izbral pisarno v občinski stavbi v Kidričevem, in kot je bilo slišati hitro po lanskih volitvah, je bil prostor takoj ponujen novemu izbrancu. Ampak da bi pristni občan Vidma ostal brez pisarne v matični občini — to vendar ne gre! Videm se lahko ponaša z relativno novo občinsko stavbo, v kateri je kup prostorčkov, ki se jih lahko uredi po meri državnega politika. Tako so se tudi v občinskem svetu hitro strinjali, da bodo pisarno za poslanca iz domačih logov uredili v svoji občini, čeprav se jim je prvotna ponudba za opremo pisarne v višini 1,6 milijona tolarjev vseeno zdela pretirana.
Nova pisarna za Branka Mariniča je bila januarja že pripravljena. Resda ne za dober milijon in pol, ampak le za tretjino te cene, ki jo je "častila" občinska blagajna, saj v pisarni (še) ni računalnika in
ognjevarne omare za shranjevanje dokumentacije. Sicer pa ne eno ne drugo v tem trenutku še ni nujno potrebno, saj bo Marinič lahko uporabljal svoj službeni prenosni računalnik, dokumentov, ki bi jih bilo potrebno spraviti pred ognjem, pa tudi še ni.
Čisto uradno pa je poslanec Marinič od 21. februarja naprej na voljo v pisarni v pritličju občinske stavbe
Vidma vsak ponedeljek med enajsto in trinajsto uro. In da je videmsko vodstvo v tem pogledu ravnalo v stilu dobrega gospodarja, dokazuje tudi dejstvo, da bo ista pisarna ob sredah in petkih služila tudi za namene policijske pisarne, za srečanja ali sestanke pa bi jo lahko uporabljala tudi KS Videm, ki je zaenkrat še brez svojih prostorov.
SM
Poslanska pisarna za Branka Mariniča v videmski občinski zgradbi je pripravljena.
Foto: SM
Ptuj • Predstavili smo torkov Štajerski tednik
Glas naše dežele odslej pogostejši in glasnejši
Na predvečer velikega dogodka, prve torkove izdaje Štajerskega tednika, smo se v ponedeljek, 28. februarja, zbrali vsi, ki ustvarjamo časopisni "glas naše dežele" in skupaj s svojimi prijatelji ter uglednimi gosti proslavili prelomni dogodek v palaciju ptujskega gradu.
Pomlajen in aktualnejši Štajerski tednik, poln svežih lokalnih novic in nove energije, ki je po 57 letih izhajanja ob četrtkih 1. marca pričel izhajati dvakrat tedensko, ob torkih in petkih, je zbranim s prvo, "še vročo" številko v roki, predstavil direktor naše družbe Jože Bračič: "Zavedamo se, da nam ustvarjalcem to prina-
ša nove obveznosti, vendar tudi nove priložnosti, vsem vam, dragim bralcem, prinaša predvsem hitrejše, pestrejše in bogatejše informacije, vsem oglaševalcem pa seveda dodaten oglaševalski prostor. V torkovih izdajah bomo v Štajerskem tedniku dajali poudarek predvsem aktualnim dogodkom čez vikend, zdravstvenim in drugim na-
svetom ter obilnim športnim stranem. V petkovih izdajah, ki bodo praviloma obsežnejše, na 32 straneh, pa se bomo lotevali tudi zahtevnejših in raziskovalnih sestavkov ter jih popestrili s TV oknom in celo vrsto brezplačnih prilog."
Dejstva, da se odslej srečujemo dvakrat tedensko, da lahko svojim bralcem po-
Foto: M. Ozmec
Državni sekretar Franc Pukšič se je informiral, kaj se dogaja v njegovi volilni bazi; ob njem poslanec Branko Marinič (v sredini) in Bojan Vojsk iz Motela Podlehnik.
Foto: M. Ozmec
nudimo resnično več, je bil odkrito vesel tudi odgovorni urednik Štajerskega tednika Jože Šmigoc: "S tem v slovenskem medijskem prostoru sicer nismo storili nič revolucionarnega, saj dva regionalna tednika že nekaj časa izhajata dvakrat tedensko, eden pa celo dnevno. Zavedamo se, da živimo v družbi, kjer so hitre informacije vse
Urednik Štajerskega tednika Jože Smigoc si ogleduje torkov izdelek v družbi novinarskih kolegic Simone Meznarič (na levi) in Anemari Kekec.
Ptuj • Združenje šoferjev in avtomehanikov
Preveč denarja gre v Ljubljano
Člani Združenja šoferjev in avtomehanikov - ZŠAM Ptuj, ki so se v soboto, 26. februarja, sestali na 54. letnem občnem zboru, menijo, da je članarina previsoka, predvsem pa, da gre preveč denarja za zvezo v Ljubljani.
pomembnejše. Zagotovo je prednost, da vam jih odslej tudi mi ponujamo dvakrat hitreje kot prej, ob torkih in petkih, čeprav je svet dobesedno preplavljen z najrazličnejšimi informacijami."
Da smo lahko v prijetni družbi in dan pred izidom bolj slastno prelistavali ter prebirali prvo torkovo številko Štajerskega tednika, so
nam z ubrano pesmijo pomagali pevci Ptujskega noneta Območne obrtne zbornice, šansonjerka Mili ob klavirski spremljavi Tomija Valenka ter Stari prijatelji s Kicarja. Seveda smo zatem v prepričanju, da boste ostali še naprej naši zvesti bralci, vsi skupaj novemu projektu z veseljem nazdravili!
M. Ozmec
Na občnem zboru ZŠAM Ptuj, ki je potekal v dvorani gostišča Lužnik, so bili med skoraj 100 udeleženci posebej veseli župana Mestne občine Ptuj dr. Štefana Čelana ter predsednika sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj Franca Kozela. Med številnimi gosti pa so bili tudi predstavniki Zveze iz Ljubljane, združenj iz Slovenske Bistrice, Poljčan, Celja in Rogaške Slatine ter mariborskega Certusa.
Kot je povedal dosedanji predsednik Milan Belšak, je v ZŠAM Ptuj trenutno 230 članov, od tega 7 častnih in 30 uniformiranih. Dejansko aktivnih, oziroma takih, ki sodelujejo v njihovih aktivnostih,
pa je le okoli 15 članov. Sicer so minulo leto 2004 bili pri svojem delu precej aktivni. V aprilu so bili organizatorji regijskega tekmovanja med člani združenj iz Slovenske Bistrice, Poljčan in Ptuja v znanju Cestno prometnih predpisov, streljanju z zračno puško, kegljanju in pikadu. V maju so pripravili tradicionalno srečanje z družinskimi člani na letališču v Moškanjcih. V juliju so organizirali osrednjo proslavo ob 13. juliju, prazniku šoferjev in avtomehanikov v restavraciji Gastro, kjer so podelili tudi pokale in priznanja za dosežene športne rezultate.
Organizirali so tudi prevoz na tradicionalno srečanje slo-
venskih šoferjev na Rogli. Posebej so se izkazali v septembru, ko je njihovo uniformirano moštvo ob pričetku šolskega leta opravilo prek 130 ur dela ob varovanju nevarnih križišč in prehodov čez cesto. To je sicer že ustaljena praksa, v akciji pa sodelujejo skupaj s člani občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter Policijsko postajo Ptuj. Novembra pa so pripravili še zanimivo ekskurzijo na Madžarsko s skupnim mar-tinovanjem. Posebej so bili pohvaljeni tisti člani Združenja, ki so skozi vse leto pridno urejali okolico njihove stavbe ob Ormoški cesti, ter ekipa, ki je s prostovoljnim delom pomagala pri prestavitvi elektro
omarice v tej stavbi.
Kritični so bili zaradi višine letne članarine, ki znaša 6000 tolarjev, ter nad tistimi člani, ki članarino plačajo šele tik pred iztekom leta, saj morajo obveznosti do republiške Zveze - 4000 tolarjev na člana - poravnati že v marcu. Poleg tega se vse več članov sprašuje, zakaj morajo nakazovati zvezi toliko sredstev, saj morajo sami posebej plačevati vse stroške pridobljenih značk za delovni staž ter članske izkaznice. Lani so po štirih letih povišali članarino na 6000 tolarjev, a od tega morajo več kot polovico, ali 4000 tolarjev, nakazati na Zvezo v Ljubljani. Finančne težave jim sedaj še uspeva premagovati z odda-
jo poslovnih prostorov svoje stavbe na Ormoški cesti avto-šoli Prednost, s sredstvi, zbranimi od najemnine, pa plačujejo tudi stroške za stavbno zemljišče in manjša popravila v svoji stavbi.
Zaradi izteka mandata so razrešili dosedanje vodstvo ter izvolili nov 9-članski upravni odbor, nadzorni odbor ter častno razsodišče. Za novega predsednika ZŠAM Ptuj so soglasno izvolili Franca Grila. Dosedanjemu predsedniku
Milanu Belšaku so v zahvalo za sedemletno uspešno vodenje izročili plaketo tovarištva ZŠAM Slovenije, s spominskimi značkami ZŠAM pa so se spomnili članov, ki so v združenju že 5, 10, 15, 20 ali 25 let. Za 45-letno zvestobo so značke prejeli Alojz Lah, Martin Merc, Ivan Rašl in Jože Trafela, za 50 let članstva pa so značke prejeli Martin Korenjak, Alojz Matjašič, Bogdan Prstec, Franc Šmigoc ter Ciril Pintarič.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
O aktivnostih v minulem obdobju je govoril dosedanji predsednik ZŠAM Milan Belšak.
DOBRODOŠLI NA 2. VLAK ZVESTOBE!
v SOBOTO, 21. MAJA 2005 TEDNIK
RADIOPTUJ
69.B'98.E-IO-q73
i želcznice
Na vlak zvestobe bomo z žrebom povabili bralce, ki bodo odgovorili na vprašanja v naslednjih številkah Štajerskega tednika. Danes vas vprašujemo:
KAJ MENITE O DVAKRATNEM IZHAJANJU ŠTAJERSKEGA TEDNIKA?
□ menim, daje odločitev dobra in pravilna.
Ime in priimek:. Naslov:_
□ menim, da odločitev ni dobra.
(Prosimo, da obkrožite enega od odgovorov!)
la tediijlail I^MhiiajtB lUidio mjl IWii}l» z udobnimi vlou Slove^^
Kupon nalepite na dopisnico in jo pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Sodelujejo lahl(o samo naroenil(i Štajersliega tednil(a.
Kmetijstvo • Novi zakon o dohodnini
Bodo kmetje preživeli?
Po novem zakonu o dohodnini bodo v kmetijstvu obdavčene tako subvencije kot podpore za investicije na kmetijah, še najbolj grenko pa bodo morali požreti (manjši) vinogradniki, ki se jim obeta visoka obdavčitev prodaje domačega vina.
Osnovna kmetijska dejavnost bo sicer še vedno kot doslej obdavčena po višini katastrskega dohodka, vendar pa zakon precej globoko posega v to, kaj je osnovna kmetijska dejavnost. »Med najbolj perečimi in problematičnimi vprašanji je vinogradništvo. Po novem zakonu naj bi bila namreč prodaja vina, pridelanega iz domačega grozdja, obdavčena kot dejavnost in ne več zgolj na osnovi katastrskega dohodka. Vinogradništvo kot tako je sicer še vedno ocenjeno kot osnovna kmetijska dejavnost (OKD), vendar pa ne več, če se vinogradnik ukvarja s prodajo vina. Se pravi, da je sama pridelava grozdja in proizvodnja vina še OKD, prodaja vina pa ne več,« pojasnjuje Felicita Domiter s ptujske svetovalne službe.
To z drugimi besedami pomeni, da so bili doslej vsi vinogradniki obdavčeni le po katastrskem dohodku, zdaj pa bo med njimi razlika: tisti, ki bodo hoteli še naprej prodajati doma pridelano vino, bodo morali to registrirati kot posebno dejavnost in od prihodka plačevati dohodnino.
Podan je sicer predlog, po katerem naj bi v OKD še spadala pridelava (in lahko tudi prodaja) vina do omejene količine, in sicer do 240 litrov po družinskem članu na kmetiji, kar pomeni, da bi res majhni vinogradnik še lahko prodajali domače vino, ne da bi to posebej registrirali kot dejavnost, obdavčeni pa bi bili (kot doslej) na osnovi katastrskega dohodka. »Registracija dejavnosti prodaje domačega vina pomeni, da mora kmet priglasiti to dejavnost na davčnem uradu in potem ni več obdavčen po katas-
trskem dohodku za velikost vinograda, ampak se lahko odloča med obdavčitvijo na podlagi normiranih stroškov ali pa obdavčitvijo na podlagi dejanskih stroškov.«
Mali vinogradniki bodo propadli!
Kako naj se vinogradnik odloči, je drugo vprašanje; niti ena niti druga varianta namreč ni posebno ugodna: »Ko gre za vprašanje obdavčitve po normiranih stroških, je sporno določilo, da ti stroški lahko znašajo le 25 odstotkov od vseh prihodkov. To pa je zelo malo, ta priznan strošek, saj pomeni, da je obdavčenih kar 75 odstotkov prihodkov. Stopnja obdavčitve oziroma akontacije dohodnine pa znaša 25 odstotkov!«
Povedati je treba, da so bile nekatere kmetijske dopolnilne dejavnosti obdavčene že doslej, vendar so se normirani stroški priznavali v višini 60 odstotkov od prihodkov. Osnova za davek je z novim davčnim zakonom torej dosti višja. Zanimiv je podatek, da recimo Avstrija še vedno priznava kar 70 odstotkov normiranih stroškov, pri nas pa naj bi bila ta meja trikrat nižja. Kako na ta način pospeševati konkurenčnost, je težko odgovoriti!
»Takšna davčna zakonodaja bo, jasno, najbolj udarila male vinogradnike. Zato, ker imajo visoke stroške dela in nizko prodajno ceno svojega vina. Vino prodajajo z minimalno razliko med prodajno in lastno proizvodno ceno. Lahko bi rekli, da že prodajajo skoraj z izgubo, da bi bilo potem treba na to plačati še davek, je lahko res problematično.
Specialist za agrarno ekonomiko Stane Leskovar: »Avstrija priznava 70 odstotkov normiranih stroškov, naša zakonodaja naj bi jih le 25!«
Če ne bo spremembe, oz. če se bo obdržala ta ureditev, potem lahko pričakujemo, da bodo, posebej mali vinogradniki, začeli množično opuščati pridelavo vina in vinogradništvo nasploh. Tudi večji vinogradniki bodo lahko imeli težave, vendar veliko manjše,« napoveduje svetovalec in specialist za agrarno ekonomiko Stane Leskovar
Knjigovodstvo bo predrago
Pri malih pa bo prva velika težava že samo vodenje knjigovodstva, ker pavšalno plačevanje, glede na višino obdavčitve, pravzaprav ne pride v poštev: »Samo vodenje knjig pa stane in ta strošek je lahko celo večji kot je dejanski dohodek pridelave. Pravzaprav - če bi te male kmetije vodile knjigovodstvo, potem davka
praktično ne bi plačevale, saj so stroški toliko višji glede na prihodek, « nadalje ugotavlja Stane Leskovar in še dodaja: »Po mojem mnenju tisti, ki so urejali ta davčni zakon, dejansko niso vedeli, kaj delajo. Po drugi strani pa moramo priznati, da gre za velik pritisk lobija velikih vinskih kleti, saj se po medijih kar naprej objavljajo prispevki o neki črni prodaji vina in sivi ekonomiji vinskega trga. Vedeti moramo, da smo 15 let v tržnem gospodarstvu in da črne prodaje vina ni! Do sedaj prodaja vina ni bila posebej obdavčena, saj je poleg pridelave grozdja spadala med OKD in je bila obdavčena po katastrskem dohodku. Torej ni bilo nobenih utaj davkov! Čeprav je bilo s strani velikih kleti ves čas slišati prav to!«
Vinogradnik, ki se bo odločil za registracijo dejavnosti
prodaje vina, bo hkrati izločen iz obdavčitve katastrskega dohodka. Celoten postopek registracije dejavnosti in izvzema vinogradniških površin iz katastrske obdavčitve sicer še ni točno znan, vse pa naj bi vinogradniki uredili na pristojnem davčnem uradu.
Bo pravilnik omilil zadeve?
Novost, ki jo prinaša davčna zakonodaja, pa sega tudi v področje vrtnarstva: »Po zakonu se kot OKD šteje pridelava poljščin vključno s pridelavo vrtnin v njivskem kolobarju, vse ostalo pa naj bi bilo tudi obdavčeno po dejavnosti. To bi teoretično pomenilo, da bi moral dejavnost registrirati že vsak, ki ima majhen vrt. Vendar pa osnutek pravilnika, ki je že v izdelavi, vendarle nakazuje omilitve oz. bolj
življenjske omejitve. Tako naj bi tiste kmetije, ki pridelujejo vrtnine na vrtu do velikosti 0,5 hektarja ali na njivah in kolobarijo, kar pomeni, da imajo letno na njivi največ dve vrtnini, bile še naprej obdavčene po katastrskem dohodku. Če pa bi bile na njivi letno posejane tri vrtnine, potem bi bilo to potrebno že registrirati kot dejavnost,« pravi Domitrova.
Pomembna je še naslednja novost: z letošnjim letom bodo obdavčene vse subvencije kot dohodek kmeta, razen subvencij za ekološko pridelavo. Prav tako bodo obdavčene podpore za investicije, ki jih daje država. To pa pomeni dvojno obdavčitev kmetov - po katastrskem dohodku in po prejeti subvenciji!
»Menim, da bi bilo v tem pogledu nujno spremeniti zakon o izračunavanju katastrskega dohodka tako, da bi dejansko bila dana možnost, da je ta dohodek lahko tudi negativen. Če bi bil ta zakon spremenjen v tej smeri, potem zelo negativnih učinkov in posledic nove dohodninske zakonodaje ne bi bilo.«
Stane Leskovar pa navaja še dodatne težave, v katerih se bodo znašli t. i. polkmetje, tisti, ki so ob dejavnosti na kmetiji še zaposleni v kakšnem podjetju in dobivajo plačo: »Takih kmetov je v Sloveniji daleč največ. Pri teh se k plači prištevajo katastrski dohodki in zdaj še subvencije, kar pomeni, da bo takšen človek avtomatsko padel v višji davčni razred ter s tem v višje zneske plačil dohodnine. Za čiste kmete, sploh če je na kmetiji še več vzdrževanih članov, to ne bo takšen problem. Razen pri res velikih kmetijah, kjer bodo plačevali zdaj tudi bistveno več davka kot doslej. Koliko se kmetje zdaj tega zavedajo, je težko reči, ampak ko bo treba začeti plačevati poračune, ne bo lahko.«
Agencija RS za kmetijske trge bo sicer že letos ob izplačilih subvencij odračunala akontacijo dohodnine v višini 16 odstotkov, kar pomeni, da bodo upravičenci dobivali le razliko. Da ne bo kakšnih presenečenj.
SM
Kmetijstvo • Industrijska konoplja
Letos prvič subvencije za konopljo
Konoplja, pa ne tista za opojne substance, čeprav se menda iz vršičkov katerekoli lahko pripravi kaj podobnega, ampak le industrijska, je letos v skladu z uredbo prvič med rastlinami, za katere kmetje lahko pridobijo subvencije.
Pogoji glede minimalne površine zasaditve so pri konoplji enaki kot sicer, se pravi najmanj 0,3 hektarja na kmetijsko gospodarstvo z dodatnim pogojem, ki velja zgolj za industrijsko konopljo. Ta pogoj pravi, da mora biti najmanjša skupna (enotna) površina, zasajena s konopljo, prav tako najmanj 0,3 ha, kar pomeni, da en nasad konoplje ne sme biti manjši, lahko pa je večji ali pa jih ima kmet več.
Poleg tega pa uredba predpisuje še posebne pogoje za gojenje industrijske konoplje. Tako uredba pravi, da mora imeti pridelovalec v primeru
gojenja konoplje (z oznako KN 5302 10 00) sklenjeno pogodbo s predelovalcem, imeti pa mora tudi posebno dovoljenje za gojenje konoplje.
Zahtevku oz. vlogi za neposredna plačila za lan in konopljo je potrebno priložiti še uradne etikete najkasneje do 30. junija, s katerim je opremljeno seme v prometu in iz katerih je razvidna vsebnost tetrahidrokanabiola (THC), ki ne sme presegati 0,2 %. Kontrola vsebnosti THC se analizira vsaj na 20 % površin pod konopljo, ki se jo goji za vlakna, kar pomeni, da če ima nekdo recimo 5 ha konoplje,
je potrebno narediti kontrolo vsaj na 1 hektarju.
Sicer pa so kmetje do neposrednega plačila za lan in konopljo upravičeni le, če gojijo točno določene sorte.
50 jurjev na hektar
V letu 2005 je višina neposrednega plačila za žita, oljnice in stročnice ter za mešanico žit ali za mešanico stročnic in žit 298,81 evrov/ ha (približno 71.511 SIT/ha). Za lan in konopljo, gojeni za vlakna, pa je višina neposrednega plačila 199,20 evrov/ha (47.672 SIT/ha). Zneski v ev-rih se bodo izplačali v tolarski
protivrednosti, preračunani glede na menjalne tečaje v skladu s pravnimi akti Evropske komisije.
Čisto tako enostavno torej vseeno ni. Ampak skoraj 50.000 tolarjev za hektar konoplje, ki zna rasti brez posebnega truda, pa tudi ni od muh. Če nič drugega, se je s takšno uredbo zgodila »majhna« legalizacija, čeprav le industrijske konoplje. Vsekakor bo zanimivo videti, koliko kmetov z našega območja se bo odločilo za vlogo za neposredna plačila iz naslova ko-nopljinih nasadov ^
SM
Industrijska konoplja naj bi se že po videzu razlikovala od tiste »druge« (na sliki)
Foto: SM
Ormož • Čebelarji si želijo medeno leto in posluh države
Čebela ima svojo naravno funkcijo
Ormoško čebelarsko društvo deluje že 12 let. Prvi predsednik je bil Ljubo Lesničar. Pred tem je bila večina včlanjena v čebelarsko društvo Središče ob Dravi. Ker pa je bilo veliko članov iz Ormoža, so ustanovili lastno društvo. S središkim društvom tesno sodelujejo, saj jih vežejo skupni interesi, ki se vrtijo okrog 1500 brnečih panjev.
Ormoško društvo ima 45 članov, aktivih pa je okrog 30. Starostna struktura je takšna kot v vsej Sloveniji. Neizpodbitno je, da so čebelarji vedno starejši, zato so veseli vsakega mladega člana. Predsednik društva mag. Boštjan Štefančič pa je mnenja, da bi prav v čebelarstvu lahko marsikdo našel del zaslužka ali pa kar svojo zaposlitev. Začetna investicija je nekoliko večja, vendar bi bila z ekonomskimi spodbudami mogoča. Nekje med 200 in 300 panjev je obseg, ki zagotavlja dohodek in delovno mesto današnjemu čebelarju. Seveda je zaslužek odvisen tudi od načina gospodarjenja s pridelanim medom. Ni vseeno, ali ga prodamo grosistu ali na domu. Čebelarstvo pa nudi še kopico drugih možnosti za zaslužek - nabiranje cvetnega prahu, matični mleček, propolis. Z dodatnim delom se lahko intenzivira samo čebelarstvo, ne le pridelava meda. Čeprav je takšnih, ki se ukvarjajo le s čebelarstvom, pri nas zelo malo, jih odvračajo tudi nejasne zakonske določbe. Njihov status se ni uredil, čebelarji namreč ne morejo imeti statusa kmeta. Problem je tudi z novo davčno zakonodajo. Štefančič pravi, da bi se pri tem lahko ozirali na Avstrijo, kjer pri čebelarjenju z do 58 panjev nimajo nobenih daja-
tev. "Nam pa sedaj zmanjšujejo še normirane stroške in če si vse preračunaš, prideš do rezultata, da je med 10 % obdavčen. Že Marija Terezija, ki je bila zelo sposobna ženska, je čebelarje oprostila davkov, zakaj Slovenija ne? Čebelarstvo ne prinaša za državo velikega ekonomskega učinka, njegov učinek je v opraševa-nju rastlin in sami ekologiji. Čebele namreč opravljajo do 70 % tega dela. Število naravnih opraševalcev je vedno manjše zaradi intenzivnosti kmetijstva. Število čebel se bo še zmanjšalo, če ne zaradi drugega, zaradi starosti čebelarjev. In potem bo tudi pri nas tako kot v Avstriji, kjer pridelovalci buč, sončnic, oljne repice, vabijo čebelarje, da pripeljejo čebele na njihova polja in jim to celo plačajo ..." Lani je država za sredstva prikrajšala tudi ormoško društvo, nekaj malega pa je za delovanje čebelarjev primaknila občina.
Pomorov čebel ni bilo
Čebelarji se manj družijo kot člani kakšnih drugih društev. Sestanejo se, ko čutijo potrebo po izobraževanju, ko je organizirana skupna nabava raznega materiala, odkup voska, menjava za satnice ali ko gre za skupni načrt za
zdravljenje čebel. Sicer pa so čebelarji prijatelji, ki po potrebi priskočijo na pomoč tudi kateremu starejšemu članu ali OŠ Ormož pri njihovem čebelnjaku. Čeprav je bil nekoč čebelnjak pri vsaki hiši, je čebelarstvo danes hobi. V ormoškem društvu se jih nekaj ukvarja tudi s prevoznim čebelarjenjem, ki lahko bistveno poveča pridelek. Pri tem je potrebno nemalo iznajdljivosti, in zato so člani vedno veseli inovativnih idej Dejana Bezjaka, ki jih veselo posnemajo. Z novo zakonodajo in pasišči bo prevozno čebelarstvo še lažje. Na osnovi pašnega katastra lahko da čebelarsko društvo svoja pasišča na voljo tudi drugim čebelarjem.
Med boleznimi je največja težava še vedno varooza, ki jo s skupnimi močmi lahko držijo pod kontrolo. Čebelarji so zadovoljni, ker lani na ormoškem ni prišlo do nobene zastrupitve čebel. Pravijo, da so kmetje zelo vestni, na posebno pazljivost pa bi radi opozorili pri škropljenju cvetoče podrasti v vinogradih, ki naj bi jo izvajali proti večeru, ko so cvetovi zaprti.
Sicer pa si čebelarji želijo medeno leto in da bi Slovenija imela malo več posluha za čebelarje, ne samo za organizacije, ki se s tem ukvarjajo.
vki
Ptuj • Občni zbor zveze čebelarjev
Davki udarjajo tudi po čebelah
Predstavniki čebelarskih društev širšega ptujskega območja so se v nedeljo dopoldan v jedilnici gostišča Gastro sestali na rednem letnem občnem zboru.
Pred začetkom pregleda dela za minulo enoletno obdobje so za kulturni utrip poskrbeli ljudski pevci in godci iz Bukovcev ter tamburaši iz Zagojičev, ob katerih je zapela tudi solistka Simona Mez-narič.
Ko so zbrani predstavniki čebelarskih društev soglas-
no pod okrilje ptujske čebelarske zveze sprejeli novega člana - čebelarsko družino Juršinci - je delo zveze za minulo obdobje predstavil predsednik Ivan Vojsk. »Zaskrbljeni smo nad novo davčno zakonodajo, ki je v slab položaj potisnila tudi nas čebelarje. Naložili so nam ošte-
Foto: Mojca Zemljarič
Predsednik Zveze čebelarskih društev Ptuj je Ivan Vojsk.
vilčenje čebelnjakov, subvencije bodo ukinjene, stroški vzdrževanja zdravih čebeljih družin in pridelave medu pa so vse večji. Čebelarji predlagamo, da država čebele obravnava kot vse ostale domače živali. V lanskem letu nam je pri čebelarjenju zagodlo tudi slabo vreme, saj je bilo v času cvetenja veliko dežja, svoje pa je dodal še sušni veter,« je razložil predsednik Vojsk in dodal, da so se člani ptujske zveze čebelarjev v minulem letu udeleževali tudi strokovnih predavanj, seminarjev in razstav s področja čebelarstva.
V načrtu dela, ki so si ga zadali za letošnje leto, pa navajajo: »Organizirati nameravamo predavanje za vzgojo matic, ki ga bo vodil Janko Pislak. Udeležili se bomo čebelarskega seminarja in prodajne razstave v Celju, vsekakor bomo pripravili tudi kakšen strokovni seminar, o boleznih čebel pa nas bo na predavanju podrobneje poučila veterinarka Vida Lešnik.«
Mojca Zemljarič
Foto: M. Ozmec
Zamušani • 13. občni zbor mlekarske zadruge
Tacingerjevi oddali preko 420 tisoč litrov
Člani ptujske mlekarske zadruge so se konec februarja že trinajstič zapored zbrali na rednem občnem zboru.
Gasilska dvorana v Za-mušanih je bila premajhna za vse, ki so se ga udeležili; malo zato, da se vidijo med seboj, pogovorijo in izmenjajo izkušnje, predvsem pa zato, da slišijo, kaj je novega in kaj jih čaka v tem letu. Da nikakor ne bo enostavno, je že znano, da pa se bo vendarle lahko in moralo preživeti, pa tudi. Še posebej zdaj, kot je bilo slišati iz vrst zbornične zveze, ko mlekarji vendarle niso popolnoma odvisni od domačih mlekarn in se lahko odločajo tudi za pro-
dajo izven meja Slovenije, čeprav naj bi bila to ena zadnjih potez oziroma izhod v sili, uporabljen le v primeru nadaljnjega in nesprejemljivega nižanja odkupnih cen mleka. Slednje je, vsaj kar zadeva rejce, vključene v ptujsko MZ, na resnično zavidljivi kakovostni (in količinski) ravni, kot so potrdili tudi predstavniki Pomurskih mlekarn.
Najboljši med najboljšimi so bili tudi letos še posebej nagrajeni v dveh kategorijah; in sicer za največjo količino
oddanega mleka v letu 2004 so prejeli nagrade (zvonce): kmetija Tacinger iz Lešja (420.789 litrov), kmetija Skledar iz Apač (418.856 litrov) in kmetija Pintarič iz Zamuša-nov (4i6.341 litrov).
Posebne nagrade pa so dobile tudi tri zbiralnice mleka z najboljšimi rezultati pri kvaliteti mleka in čistoči: zbiralnica Stanovno - Dragica Prijol, zbiralnica Mez-govci - Marica Janžekovič in zbiralnica Njiverce - Alojz Podgoršek.
SM
Ponosni nagrajenci - člani Mlekarske zadruge Ptuj z direktorjem Dragom Zupaničem (tradicionalne zvonce so dobili najboljši v kategoriji količine oddanega mleka)
Foto: SM
Kulturna društva v delovnih organizacijah
Tudi kulturno društvo je promocija firme
Prejšnji petek je predsedstvo Zveze kulturnih organizacij Slovenije na svoji seji razpravljalo o delovanju kulturnih društev v delovnih organizacijah.
V času samoupravljanja je znotraj delovnih organizacij delovalo veliko kulturnih društev, ki so nekako spadal pod organizacijsko okrilje sindikata. V zadnjem času je tega manj, svetli primeri so v Talumu, Tenzorju, Bolnišnici Ptuj, Vrtcu, Kreditni banki ...
Kulturno društvo v delovni organizaciji je nesporno učinkovita oblika permanentnega izobraževanja zaposlenih. Izkušnje kažejo, da so ljudje, ki se izkažejo v
društveni kulturni dejavnosti, po pravilu nadpovprečni na svojem delovnem mestu. Prav posebej to velja za delovna mesta, kjer je pomembna komunikativnost. Kakovosten menedžment to vedno upošteva, zato ni presenetljivo, da firme s tradicijo podpiranja kulture redkeje doživljajo stečaje od drugih.
Podpora kulturnemu društvu v delovni organizaciji je pravzaprav naložba v sožitje
s krajevnim okoljem, kar še posebej velja za manjše kraje. Ne gre zgolj za sponzoriranje kulture, temveč za poslovni interes.
Kulturna društva v delovnih organizacijah pa se običajno izognejo nekaterim težavam, ki tarejo ostala kulturna društva. Delovne organizacije nudijo svojim društvom dobre prostorske pogoje za delovanje, kar je za firmo običajno zanemarljiv strošek, za kulturno društvo
Foto: Črtomir Goznik
Tenzor je eno od podjetij, v katerem imajo velik posluh za kulturo; na fotografiji utrinek s prve avkcije del ptujskih slikarjev.
Ljutomer • 100 let prvega filmskega zapisa
pa odločilen predpogoj. Finančna podpora kulturnemu društvu v delovni organizaciji ima več dopustnih oblik in zanesljivo ni ovir, da firme ne bi mogle tudi v obstoječih razmerah enako naklonjeno obravnavati te dejavnosti kot v preteklosti. Vedno gre zgolj za to, ali razumejo pozitivne posledice, ki iz tega izhajajo.
Najbolj opazna povezava firme in njenega kulturnega društva je promocija: kulturna društva praviloma nosijo ime firme. Kakovostna lastna kulturna promocija prinaša firmi ekskluzivnost, ki je ni mogoče kupiti in je za druge konkurente nedosegljiva.
Za kulturna društva v delovnih organizacijah pa je dobrodošla tudi strokovna pomoč, ki jo lahko dobijo od matične delovne organizacije, ki se kaže v tehničnem, organizacijskem in finančnem svetovanju, kar pa vse dviguje kakovost društvenega delovanja.
V pripravi novega zakona o društvih je predvidena tudi možnost institucionalnega članstva v društvih. Na ta način bi lahko delovna organizacija tudi formalizirala svojo vlogo in interes v delovanju kulturnega društva. Doslej je bila povezanost varovana zgolj preko individualnega članstva.
O delovanju kulturnih društev v delovnih organizacijah se bo Zveza kulturnih društev pogovarjala z Gospodarsko zbornico Slovenije in s sindikati.
Franc Lačen
Za projekt pridobili 61.000 evrov
Filmska produkcija danes velja nesporno za glavno in najvplivnejšo svetovno umetniško zvrst. Njena zgodovina je bogata, burna in polna prelomov, delček te zgodovine pa je na nek način z dr. Karol Grossmannom ukradla tudi Prlekija.
Prlekija je namreč rodila in vzgojila človeka, ki je posnel in s tem zakoličil presenetljivo zgodnje leto 1905 za začetek jugovzhodne evropske filmske zgodovine. Letošnje leto 2005 je okroglo stota obletnica teh posnetkov in dogodek bo na tak ali drugačen način odmeval med širšo javnostjo.
Kot začetek jugovzhodne evropske filmske zgodovine se omenja leto 1905, saj je takrat v Ljutomeru nastal prvi filmski zapis, ki ga je na trak posnel prleški rojak dr. Karol Grossmann. Prleška razvojna agencija se je skupaj s partnerjema - občino Ljutomer in društvom Filmska praksa Plan 9 - odločila, da obeleži ta veliki dogodek ter prijavila projekt Grossmann 2005:100 let filma na program Phare CBC Sklad za male projekte Slovenija-Avstrija 2002. Izmed 80 konkurenčnih projektov iz celotne Slovenije je
bil med dvanajst dobitnikov donacije omenjenega programa izbran tudi omenjen projekt v spomin na Grossman-novo delo. Vrednost projekta znaša 61.000 evrov, delež sofinanciranja pa je določen za Evropsko unijo 77,67 odstotkov, delež ljutomerske občine pa je preostalih 22,33 odstotkov. "Od začetka projekta do danes smo na Prleški razvojni agenciji s partnerji opravili že vrsto aktivnosti, ki so v sklopu tega projekta, pa tudi aktivnosti, ki se nanašajo na obletnico izven projekta. Tako je bil ustanovljen projektni svet, informirane so bile ciljne skupine in zainteresirane javnosti o projektu, vzpostavljeni so bili kontakti s ciljnimi skupinami in strokovnjaki na področju filma v Sloveniji in Avstriji, pripravljen je operativni plan izvajanja projekta, vzporedno pa potekajo dogovori s partnerji in strokovnjaki o sami izvedbi
projekta. Projekt je pri strokovni javnosti na nacionalni ravni požel odobravanje in pripravljenost na pomoč institucij, ki so pristojne za ta kulturni segment v Sloveniji (Filmski sklad Republike Slovenije, Slovenska kinoteka, Slovenski filmski arhiv)," nam je dejal vodja projekta pri Prleški razvojni agenciji Peter Beznec.
Program kot celota se skuša navezati in opozoriti na dejstvo, da Grossmann ni bil institucija, ki bi komercialno izkoriščal svoje kinematografske dosežke, temveč drzen ljubitelj fotografije in gibljivih slik, pripravljen na eksperimentiranje s takratnimi novimi tehnologijami. Sto let po tem podobno revolucijo za kinematografijo pripravlja digitalna tehnika snemanja in montaže, ki na nek način spet vrača film in eksperimentiranje z njim v roke pravih ljubiteljev filma.
V okviru tega projekta se bodo odvijale številne aktivnosti. V začetku julija bodo organizirane delavnice, na katerih bodo med drugim v digitalni tehniki snemali kratke filme, ki jih bodo nato na Grossmannovem festivalu digitalnega filma tudi predvajali. V Grossmannovi spominski sobi v Ljutomeru bosta na ogled stalna in začasna zbirka na temo Grossmann in začetki slovenske kinematografije, lokalni filmski ustvarjalci pa bodo posneli dokumentarni film o Grossmannu ter ga na festivalu, ki bo od 9. do 12. avgusta potekal v Ljutomeru, tudi premierno predstavljen. V Ljutomeru bodo tudi ustanovili Grossmannov sklad, ki bo kot krovna institucija skrbel za koordinacijo omenjenih projektov, dolgoročno pa naj bi se iz tega sklada štipendiralo mlade nadarjene filmarje.
Miha Šoštarič
Tednikova knjigarnica
Otroštvo
Zadnje čase postaja otroštvo predmet besedne umetnosti bolj in drugače, kakor smo bili doslej navajeni. Vse več je literarnih mojstrovin, ki upovedujejo skozi ali s pomočjo otroških literarnih junakov: so knjige, kjer avtorji odlično razkrivajo podobe časa skozi otroške oči, so knjige, kjer najtemnejše čase popisujejo iz perspektive mladostnikov, in so knjige, kjer je pripovedovalec otrok, vendar to zdaleč ni branje za mladino.
Taka je na primer knjiga Agote Kristof Šolski zvezek (prevedla Alenka Moder Saje, Ljubljana: Študentska založba, 2002), kjer se najbolj kruti vojni čas zrcali v dejanjih dvojčkov in njuni sli po preživetju. In roman nobelovca Imra Kertesza Brezusodnost (prevedel Jože Hradil, Ljubljana: Študentska založba, 2003), kjer fantič doživlja taborišče smrti. Omenjeni knjigi sta vrhunski literarni podobi časa, ki je zaznamoval generacije, in sta pomnik zgodovine, ki je bila, kot je bila, četudi bi jo radi mnogi pozabili ali predru-gačili. Nepozabna je knjiga Lojzeta Kovačiča Otroške stvari (Ljubljana: Študentska založba, 2003). Med temi iz otroštva in spominov stkanimi mojstrovinami naj omenim še roman Miljenka Jergovića Mama Leone (prevedla Tadeja Kleč, Novo mesto: Goga, 2003), kjer avtor imenitno reflektira povojno Jugoslavijo, in zbirko zgodb, poetične spominske proze Josipa Ostija Učitelj ljubezni (Maribor: Litera, 2004). Pri mariborski založbi Litera pa je izšla tudi zame presenetljiva zbirka zgodb Oboževalec trenutka (prevedla Ivana Vinovrški, 2004) avtorja Jasmina Imamovića.
Po bralnem užitku, sproščujočem in takem, ki mije vzbudil spomine na čase odraščanja v bivši federaciji, mi je vzbudil razmišljanja zapis o avtorju (str. 127): Imamović je bil rojen leta 1957, diplomiral je na pravni fakulteti v Sarajevu, kot pravnik je objavil več znanstvenih in strokovnih del na področju državljanskega prava. Ukvarja se s pisanjem romanov, kratkih zgodb, esejev, scenarijev in radijskih iger. Je član Društva pisateljev Bosne in Hercegovine. In zdaj to, kar me je najbolj presenetilo: Ob književnosti igra v njegovem življenju pomembno vlogo tudi politika, trenutno opravlja funkcijo župana Tuzle, v kateri tudi živi in dela. Ko pomislim na domačo župansko sceno, si ne morem zamisliti, da bi bil kateri izmed slovenskih županov hkrati odličen literat, kar Imamović brez dvoma je. Njegovi prozni teksti so prevedeni v angleščino (prejel je nagrado britanske ambasade za kratko prozo, njegove zgodbe pa so bile objavljene v sodobni antologiji), poljščino, nemščino, francoščino in tudi slovenščino. Njegov drugi roman Nesmrtni jelen (1996) je prejel nagrado na mednarodnem srečanju založnikov in kulturnih skladov v Pazinu, prvenec Ubijanje smrti (1994) je bil v ponatisu razprodan v dveh mesecih.
Oboževalec trenutka je avtorjevo tretje delo (125 str.), avtobiografske zgodbe so pripovedovane na način razmišljanja odraščajočega otroka, čemur je prilagojen tudi besedni slog. Kakor pravi pisec spremne besede, urednik Nino Flisar, daje ravno ta otroška perspektiva predvsem prvi polovici knjige veliko avtentičnost, neposrednost in iskrenost, obenem pa omogoča številne komične obrate in humorne razlage v očeh otroka. Glavni literarni junak Latif je hkrati protagonist in pripovedovalec zgodbe, ki teče sredi šestdesetih in sedemdesetih let v Tuzli. Mnogo je podobnosti s slovensko generacijo, ki ji leta tečejo okoli abrahama (družinsko življenje očetov, ki politizirajo, in mater, ki gospodinjijo, prihod »dobrobiti« ameriškega napredka, priprave na Titova praznovanja, prva ljubezen, odhod v vojsko, doživljanje olimpijade, glasbena scena
Oboževalec trenutka je enostavno, verodostojno, a tudi poetično in prijetno nostalgično branje, ki ga priporočam najširšemu krogu bralcev.
Liljana Klemenčič
petek • 4. marca 2005
Kultura, izobraževanje
ŠtajenkiTEDHUK 13
Ptuj • Pogovor s Tonijem Hamlerjem, mojstrom umetnostne poslikava M Od tod in tam
Umetnik v nekdanji ptujski sinagogi
Mogočna stavba v Jadranski ulici 9 na Ptuju je bila dolgo prazna. Potem ko je dolgo samevala, jo je odkril Toni Hamler, mojster umetnostne poslikave, sin slovenskih staršev, rojen v Nemčiji, samostojni slikar od leta 1993, ki pa se je odločil, da bo poslovno priložnost poiskal tudi na Ptuju.
Svoje znanje si je med drugim izpopolnjeval na številnih zasebnih umetniških šolah v Italiji, Nemčiji, Franciji, Rusiji in Avstriji. Njegova učitelja sta bila tudi Christian Wahl in ruski umetnik Eldar Zeinalov, katerega dela so poznana daleč zunaj Rusije, pa tudi Rainer Maria Latz-ke. Hiša z bogato zgodovino in dediščino je tako v svoje okrilje dobila umetnika, ki ji bo vnovič vlil dušo. Hišo je odkril lani, zdaj je že štiri mesece v njej. Najprej se je delno lotil fasade, obnovil je tudi vrata, a je že naletel na prve ovire, ko je vrata okrasil z nekaterimi zlatimi detajli. »V Nemčiji sem delal podobne stvari, vedel sem, kakšne barve moram uporabiti, zlato se vklaplja k vsemu, pogled v zgodovino pokaže, da se je zlato vedno dekoriralo, ker je nevtralno. Fasado sem uredil kot vzorec, ker nisem mogel delati v objektu, ki ne bi bil vsaj na zunaj urejen, ker se sicer ne bi mogel ljudem predstavljati kot nekdo, ki obvlada svoje delo. Komentarjev je bilo na moja obnovljena vrata veliko, iz stroke pa, da je med resnico in kičem mala razlika. Zdaj, če to ni bilo na Ptuju narejeno, da bi se cerkev bogatila, vedeti namreč moramo, da je bila stavba na Jadranski 9 nekoč cerkev, še to ni rečeno, da bogatenja v tem smislu, kot sem ga sam opravil, ne more biti. Toliko pa se že moram zavzeti za svojo stroko in znanje,« poudarja Toni Hamler.
Dnevno sobo bo obogatil s freskami, baročno bogato, ker to obvlada. To bo tudi neke vrste šov prostor, ki mu bo služil za druženje z ljudmi, ki so mu blizu. »Kopiramo čisto vse, vse stile, umetnike, zadnjič smo kopirali Mono Liso, seveda z mojim podpisom.«
V Slovenijo je prišel, ker je prepričan, da je dejavnost, s katero se ukvarja, zanimiva
Foto: Črtomir Goznik
»Ptujski Michelangelo« pri delu, v stilu velikega italijanskega umetnika bo dihala njegova dnevna soba v Jadranski ulici 9.
tudi zanjo. Doslej je namreč v glavnem delal v Nemčiji, Franciji, Belgiji in Avstriji. Delal pa je tudi že v Kijevu, konferenčne prostore za ministre, ki so jih obogatili s štukaturami, bogatimi freskami in z zlatenjem. Želel je prehiteti konkurenco, ki bo slej ko prej tudi prišla, potem ko je Slovenija postala del velikega evropskega trga. Kot Slovenec pa ima tudi nekatere prednosti, vključno s poznavanjem jezika, je prepričan. Zanimive umetnine in restavratorske spretnosti sedaj ponuja tudi na domačih tleh, nekateri na Ptuju in v več drugih slovenskih krajih so ga že spoznali, še vedno pa bo deloval internacional-
no. Pri tem se najrazličnejših objektov, velikih in malih, loteva celostno, od načrta naprej, barvne palete, umetniške tehnike, do končne izdelave. Prednost je v tem, ker vse prihaja iz ene roke, poudarja. Na Ptuju ga je pritegnila arhitektura, lahko bi sicer izbral Ljubljano ali Maribor tudi zaradi večjih možnosti in priložnosti za delo, umetnik kot je, pa potrebuje mesto z dušo, kar najstarejše mesto tudi je. Mesto ga je v kratkem času posrkalo, razmišlja o tem, kako mu vrniti nekdanjo patino. Prešernovo ulico vidi restavrirano v originalnih barvnih odtenkih, kar bi precej izboljšalo turistično podobo mesta, Ptuj bi lahko
s to ulico naredil in dosegel veliko, je prepričan Hamler. Pri obnovi hotela Mitra se že pozna njegova roka. Poskusil se bo uveljaviti v Sloveniji, v njegov prid govorijo skoraj dvajsetletne izkušnje. Že v kratkem času odkar je tu je spoznal, da je v Sloveniji več življenja, nasmeha, v Nemčiji je bil kot stroj, delal je od jutra do večera. »Živel sem le, ko sem prišel domov, v Slovenijo.« Vse več ljudi se odloča, da v njihovih hišah drugače, z močjo, zaživi vsaj en prostor, tudi v Sloveniji, pravi. Pri spalnicah na primer ljudje iščejo iluzijo šotora z arabskimi motivi.
Toni Hamler je razširil svoje delovno področje starega rokodelstva na slikanje sten, stensko slikanje, ki je danes spet zaživelo kot prostorsko delo v stari, vendar kljub temu novi dimenziji. Obvlada stensko slikarstvo v različnih benečanskih in toskanskih tehnikah, v fresco in seco tehniki, stensko slikarstvo v maniri iluzijskega slikanja prostora in različnih stilnih arhitekturnih elementov. Prav tako pa tudi restavrira-nje sakralnih objektov in objektov stavbarske kulturne dediščine ter kipov, reliefov in grbov.
Če bo Ptuj dobil več To-nijev, bo marsikatera stara stavba na Ptuju, ki sedaj še sameva, dobila novo vsebino, s tem novo priložnost za mesto in njegove prebivalce.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Tomi Hamler, mojster umetnostne poslikave.
Zgodovinski viri o Jadranski ulici 9. Jadranska ulica vodi z začetka Prešernove ulice proti Dravi. V srednjem veku so tu tudi živeli Judje.
V	14. in na začetku 15. stoletja je ta ulica v virih zapisana kot Ju-dengasse (tudi Juden-strazz). Leta 1494 so Jude izgnali iz mesta, ulico pa preimenovali v Ulico vseh svetnikov (Allerheiligengasse).
V	hiši s številko 9 je bila do okoli leta 1435 sinagoga. Po izgonu Judov so jo spremenili v cerkev Vseh svetnikov, v 16. stoletju pa je služila protestantom. Zato so jo leta 1607 ob rekatolizaciji ponovno posvetili in okrog nje uredili pokopališče za nekatoličane. Cerkev in pokopališče so leta 1785 ukinili, proti koncu stoletja je izgubila še zvonik s čebulasto strešico. Leta 1840 so cerkev prezidali v stanovanja, tako da ni več mogoče razbrati njene nekdanje notranjščine. Samo mogočen klasicističen portal opozarja na drugačnost te hiše.
(Povzeto po ptujskem
turističnem vodniku)
Ljutomer • Nastop Ljubljanskega kvarteta violončel
Foto: NikoSoštarič
V	dvorani Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer se je številnim obiskovalcem predstavil Ljubljanski kvartet violončel, ki ga od leta 1985 sestavljajo Matija Lo-renz, Ivan Šoštarič, Tanja Babnik in Klemen Hvala (na fotografiji). Kvartet, ki je edinstven tovrstni komorni sestav pri nas, je bil ustanovljen leta 1978, od takrat pa je v zasedbi le še Matija Lorenz, na pobudo katerega je bil tudi ustanovljen. S svojimi uspešnimi nastopi je kvartet povsod deležen velikega odobravanja in navdušenja tako pri poslušalcih kot tudi pri kritikih, odlično pa ga je sprejela tudi ljutomerska publika. Izvrstni glasbeniki so v Ljutomeru predstavili dela Francka, Škerjanca, Griega, Ramovša, Šedlbauerja, Debussy-ja in Lobosa.
Niko Šoštarič
Trnovska vas • LAN Party
V	petek, 4. marca, s pričetkom ob 15. uri v kulturnem domu v Trnovski vasi športno društvo Kenguru organizira prvi LAN Party. Organizatorji vabijo vse zainteresirane, da pridejo in se pomerijo v tekmovanju v igranju iger Call of Duty, Half Life 2, Counter Strike, NFS uG2 .... Število tekmovalcev je omejeno na 24 sodelujočih, zato organizatorji pozivajo zainteresirane, da se prijavijo. Na tekmovanje je treba prinesti računalnik, monitor, tipkovnico in miško, računalnik pa mora imeti vgrajeno mrežno kartico. Zaželeno je, da ima računalnik čim boljšo konfiguracijo. Uporaba zvočnikov ni dovoljena, lahko pa si zraven prinesete slušalke. Tekmovalci, uvrščeni na prva tri mesta, bodo prejeli praktične nagrade in seveda pokale. Prvi trije tekmovalci iz občine Trnovska vas pa bodo prejeli tudi točke za izbor športnika leta.
Zmago Šalamun
Ptuj • Gimnazijci o nacističnih taboriščih
Foto: B. Rokavec
Ob 60. obletnici osvoboditve nacističnih taborišč so dijaki ptujske gimnazije pripravili več prireditev pod vodstvom svojih mentorjev Marije Meznarič, Boštjana Šeruge, Jelke Kosi in Radovana Pulka. V šolski avli je bila v četrtek, 24. 2., otvoritev razstave z naslovom „Tisti, ki so trpeli, ne morejo pozabiti, mi pa ne smemo", isti dan pa je bila v kulturni dvorani učna ura zgodovine z gostom g. Jožetom Križančičem, ki je bil v času vojne izgnan iz svojega doma in je velik del svoje mladosti preživel v nacističnem taborišču. Dijaki so z zanimanjem prisluhnili trpki zgodbi človeka, ki je svojo mladost preživel v nacističnem taborišču. Razgovor z g. Križančičem seje končal z mislijo, da si mora narod zapomniti svojo zgodovino, da so preživeli že zdavnaj odpustili, vendar pa ne bodo nikoli pozabili. Slovenija mora svojo prihodnost graditi na dejstvu, da smo bili Slovenci s fašizmom in nacizmom obsojeni na smrt in da sprava pravzaprav ni potrebna. Potrebna je edino resnica!
Brane Rokavec
Juršinci • Pet let društva rojaka Janeza Puha
Puhovci trmasti in delovni
Slovenske gorice so skozi zgodovino dale veliko znamenitih Slovencev, med katerimi ima častno mesto Janez Puh. V raziskovanje njegovega življenja in dela so vložili veliko truda tudi člani Društva rojaka Janeza Puha iz Juršincev.
v društvu ob obnovi Puhove cimprače z veliko vnemo in veseljem iskali in restavrirali stara vozila ter se v društvu lahko danes pohvalijo s 47 osebnimi avtomobili, 41 motorji, 8 kolesi z motorjem in dvema motorjema z bočno prikolico. V tem času pa je društvo postalo tudi član Slovenske zveze starodobnih vozil Slovenije in mednarodne organizacije FIVA. V Saku-šaku pa so naredili brajde in Puhovo klet. Člani pa se tudi redno udeležujejo srečanj starodobnikov v domovini in tujini. V letu 2002 je Sakušak obiskalo vse več turistov in v društvu so začeli razmišljati o turistični dejavnosti.
Minulo soboto, 26. februarja, so se člani društva rojaka Janeza Puha Juršinci zbrali na jubilejnem petem občnem zboru, na katerem so pregledali narejeno v preteklem letu in si zastavili program dela za letošnje leto. Puhovci so lani organizirali več srečanj, delovnih akcij. V društvu za skrbijo tudi za družabno življenje, tako so organizirali tudi izlet. Odmevna pa je bila tudi prireditev Juršinci 2004, ko so pokazali svojo muzejsko tehniko širom Haloz in Slovenskih goric.
Lanski požar pa je še bolj strnil vrste članstva in kaj hitro so ugotovili, da je najslabše, če odnehajo, zato so pričeli z obnovo. Organizirali so dobrodelni koncert za obnovo Puhove cimprače, na katerem so skupaj z donacija-mi zbrali dobra dva milijona tolarjev. Puhova cimprača pa je bila skupaj s prizidkom ponovno pokrita s slamo v drugi polovici novembra.
V letošnji program pa so si zapisali, da bodo poskušali čimprej ponovno odpreti Puhov muzej in zaključiti z
deli. Čimprej pa nameravajo končati tudi novi del - Puho-vo delavnico - v kateri bodo razstavljeni Puhovi motorji. Prostor pa bo namenjen tudi predstavitvi kratkega filma iz življenja in dela Janeza Puha, ki ga nameravajo pričeti snemati v tem mesecu. Pripravili pa bodo tudi spletne strani društva. Organizirali bodo tudi srečanje starodobnih vozil, imenovano Juršinci 2005 in se udeleževali srečanj sta-rodobnih vozil po domovini in tujini. Letošnjo sezono nameravajo zaključiti s trgatvijo in piknikom na Sakušaku. Prisotni na letnem občnem zboru so še sklenili, da želijo postati del verige slovenskih muzejev, kar jim bo omogočalo dodatno promocijo, povezovali se bodo tudi s podobnimi klubi in društvi v domovini in tujini. Skratka sporočilo rednega letnega občnega zbora je bilo: "V svetu se ljudje in narodi zavedajo svoje zgodovine in svojih prednikov, tega se zavedamo tudi mi!"
Zmago Šalamun
"Krivi" za dobro delovanje društva in promoviranje Janeza Puha (z desne): predsednik društva Vlado Slodnjak, podpredsednik društva in župan občine Juršinci Alojz Kaučič in direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj in član društva Aleš Arih
Veliko truda pa so vložili v Juršincih tudi v postavitev Puhove cimprače. Aleš Arih in Alojz Kaučič sta v bližini Puhove domačije našla enako cimpračo, kot je bila Puhova. Odločila sta jo postaviti na mesto, kjer je nekoč stala Puhova rojstna hiša. Ideja ni obrodila sadov, saj je cimpra-ča pred izdelavo načrta za prestavitev zgorela.
Leta 1999 je občina Juršin-ci v bližini Puhove domačije odkupila cimpračo, ki sodi v čas Puhovega rojstva. Alešu Arihu je bilo zaupano, da jo v okviru spomeniške službe preuredi v Puhov muzej. Razstavni del projekta je pre-
vzela žal že pokojna Kristina Šamperl Purg in ga odlično izpeljala. Projekt je uspel, vendar je cimprača nekaj ur pred odprtjem (12. avgusta 2000) pogorela. Tega leta (19. marca 2000) pa je bilo ustanovljeno društvo rojaka Janeza Puha Juršinci. Na ustanovitvi se je zbralo 98 članov, ki so si ob številnih nalogah zadali dve temeljni nalogi predstavljati tehnološko dediščino širši javnosti in obujati spomine na rojaka Janeza Puha.
Po požaru cimprače so bili v Juršincih spet na začetku. Žalost, trma in odločnost odgovornih in članov novoustanovljenega društva jim je
dala novih moči in v rekordnem času jim je uspelo postaviti nov objekt, ki je ohranil zgodovinske, etnološke in sociološke značilnosti časa, v katerem je Janez Puh živel in deloval. Tudi ta hiša je lani 8. julija končala enako kot njena predhodnica. Člani društva so se ponovno lotili njene obnove, ob njej so zgradili prizidek, ki ga imenujejo Puhova delavnica.
Ob vseh žalostnih trenutkih pa se je krepilo tudi društvo rojaka Janeza Puha, ki danes šteje 308 članov, ki prihajajo iz 28 slovenskih občin in tudi iz sosednje Avstrije. V petletnem delovanju so
Obnovljena Puhova cimprača s prizidkom
Ptuj • Uspešno leto Kluba Soroptimist International
Ženske, ki želijo pomagati
Soroptimist International Klub Ptuj, ki deluje od septembra 2001, je leto 2004 končal zelo uspešno.
Največji uspeh minulega leta je opremljeno varno stanovanje, ki služi kot izhod v sili za ogrožene ženske in otroke. Sredstva za opremo stanovanja, ki začasno opravlja naloge varne hiše, so soroptimistke zbrale z dobrodelnim koncertom v novembru, pa tudi po njem, saj so se sredstva številnih donatorjev stekala na račun kluba vse do konca leta 2004. Doslej je bilo za opremo varnega stanovanja zbranih in porabljenih približno 1.000.000 SIT, pa tudi nekaj opreme in pripomočkov. Skrb kluba za varnost žensk, ki potrebujejo tovrstno zaščito, pa s tem nikakor ni končana, ampak ostaja tudi v prihodnje med prednostnimi nalogami.
Članice so izjemno vesele še ene uspešne akcije. Po-
Soroptimistke so pomagale tudi mali Mojci iz Kidričevega in njeni družini.
moč Mojci Sagadin iz občine Kidričevo, ki je zbolela za redko mišično boleznijo, se je začela spomladi z manjšo donacijo, končala pa januarja 2005, ko so članice kluba njeni družini izročile zadnji del svoje pomoči, potrebne za nakup posebnega elektro-stimulatorja. Sredstva, ki jih je zbral klub, pa še zdaleč ne bi zadostovala za nakup drage naprave, zato se je klub povezal z mediji. Povabilo je padlo na plodna tla pri Valu 202, ki je 1.000.000 SIT, zbranih v akciji Slovenec leta, namenil prav družini Sagadin. Deklica bo tako lahko s pomočjo sodobne medicinske opreme uspešneje premagovala svojo bolezen, česar se gotovo najbolj veselijo prizadevni starši.
Klub pa svoje pozornosti ne namenja samo ljudem v stiski, ampak spodbuja tudi izobraževanje deklet in žensk. V ta namen že drugo leto zapored podeljuje štipendijo perspektivnim dekletom iz svojega okolja. Prva štipendistka kluba je bila nadarjena glasbenica Nina Rogina, druga pa je v tem šolskem letu postala
Tina Štrafela, ki študira na univerzi v Leedsu v Veliki Britaniji.
Klub je pristopil tudi k mednarodnim projektom za mir - k podpisu mirovne listine in izdelavi punčke za mir. Mirovno listino bodo podpisale na povabilo ptujskega kluba uspešne ženske iz različnih krajev Slovenije. Punčko za mir, oblečeno v tradicionalna oblačila našega okolja, bo klub skupaj s tisoči drugimi prodal na dobrodelni dražbi poleti 2005, katere izkupiček bo namenjen ženskam, žrtvam vojn.
V letu 2005 čaka klub največja naloga v jesenskem času, ko bo Ptuj gostil soroptimistke iz dežel Alpe-Ja-dran. Srečanje bo potekalo na temo izobraževanja žensk, pri pripravi pa bodo sodelovale tudi članice mariborskega kluba, ki je najstarejši v Sloveniji.
Zaščitni barvi gibanja So-roptimist International sta rumena in modra, in kadar boste opazili klubsko stojnico ali zastavo, ste vabljeni v družbo žensk, ki mislijo globalno in delujejo lokalno.
NG
Foto: Puhi
Rokomet
Pred nadaljevanjem tekmovanja v Ligi prvakov Stran 16
Rokomet
Gorenje premočno za ormoške vinarje
Stran 16
Stanko Glažar
Prioriteta: izbrati ustrezen tekmovalni sistem na vseh ravneh
Stran 17
Vid Kavtičnik
Na poti do zvezd
Stran 17
Tenis
Boris Breskvar obiskal TK Ptuj
Stran 18
Košarka
V polfinale kot zadnji Ljudski vrt
Stran 18
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič,^ Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik.
tednik
Športni zavod Ptuj
2250 Ptuj, Čučkova 7 Telefon: 02/787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
Prestopi nogometašev pri slovenskih prvoligaših
DRAVA:
Prišli: Vladimir Sladojevic (SČG), Branimir Petković (Sturm St. Poelten/Avt)
Odšli: Denis Selimovic (Ljubljana), Nenad Vuckovic (Hajduk Split/Hrv), Izudin Kamberovic (Čelik Zenica/BiH), Matjaž Majcen (Fla-via Solva/Avt), Jure Arsic (Dravinja), Marko Velecic (Stojnci), Slaviša Jevdženic, Boris Klinger, Denis Krajnc (vsi nižje lige/Avt) HIT GORICA:
Prišla: Rade Vukotić (OFK Beograd/SČG), Vladimir Čurcić (Mogren/SČG)
Odšla: Aleksandar Rodic (Portsmouth/Ang), Vladislav Lungu (?) CMC PUBLIKUM:
Prišli: Sebastjan Cimirotic (KD Olimpija), Dominik Beršnjak (Maribor Pivovarna Laško), Samir Duro (Saturn/Rus), Duško Stajić (Synot/Češ), Gabriel Zambe (Kamerun)
Odšli: Dragan Čadikovski (Zenit/Rus), Gregor Helbl (nižja liga/Avt), Dalibor Bojovic (posojen v Krško), Dejan Plastovski, Dejan Kelhar, Dejan Urbanc (posojeni v KD Olimpijo), Sebastjan Čelofiga (posojen v Šmartno), Nejc Pecnik, Uroš Plaznik, Denis Srša (posojeni v Dravograd), Gregor Finik (posojen v Dravinjo) KD OLIMPIJA:
Prišli: Enes Sinanovic (Slovan), Goran Aleksic (posojen iz Domžal), Dejan Kelhar, Dejan Plastovski, Dejan Urbanc (posojeni iz CMC Publikuma), Alen Ščulac (Koper), Željko Spasojevic (Rudar Velenje), Bojan Milič (Šmartno), Peter Deisinger (posojen iz Domžal), Sebastian Vitagliano (Koper), Domen Zaviršek (Slovan), Kristijan Cimerotič (Slovan), Viktor Trenevski (Koper), Miloš Popivoda (Domžale)
Odšli: Anton Žlogar (Enosis Neon Paralimni/Cip), Boštjan Cesar (Dinamo Zagreb/Hrv), Blaž Puc (Bela krajina), Fausto Budičin (Pasching/Avt), Ermin Hasič (Unterhaching/Nem), Enes Handana-gič (Koper), Branko Ilič, Darijan Matič (Domžale), Nedim Jusufbego-vič (Željezničar Sarajevo/BiH), Sebastjan Cimirotič (CMC Publikum), Janez Aljančič (Ljubljana), Blaž Brezovački (Benfica Lizbona/Por), Zoran Pavlovič (Rot Weiss Erfurt/Nem); Igor Devič (?), Aleksandar Popovič (?), Jasmin Handanovič (?), Rusmin Dedič (?) PRIMORJE:
Prišli: Rade Medić (Szeged/Mad), Goran Arnaut (Teleoptika/SČG), Andrej Rastovac (Koper), Luka Spetič (Tabor Sežana) Odšel: Goran Vincetič (Medžimurje/Hrv) MARIBOR PIVOVARNA LAšKO:
Prišla: Simon Kramberger (Malečnik), Leon Panikvar (Aluminij) Odšla: Aleš Čeh (LASK/Avt), Dominik Beršnjak (CMC Publikum) DOMŽALE:
Prišli: Branko Ilič, Darijan Matič (oba KD Olimpija), Marko Lunder (Dob Radomlje), Anže Hribar (Factor), Branko Bučar (Izola, posojen v Ihan), Darko Brljak (Ljubljana, posojen v Dob Radomlje), Lucas (posojen iz Londrine/Ita)
Odšli: Željko Mitrakovič (Ethnikos Achnes/Cip), Robert Stranjak (nižja liga/Avt), Peter Deisinger (posojen v KD Olimpijo) MURA:
Prišli: Mihael Ivanič (Kalsdorf/Avt), Emir Džafič (Malezija), Amir Karič (Torpedo Metalurg), Robert Najdenov (Zagorje) Odšla: Mitja Erniša (Nafta), Žarko Jeličič (SČG) LJUBLJANA:
Prišli: Vedran Gert (Rijeka/Hrv), Sunday Chibuke Ibeji (El Rams/ZAE), David Šprah (Avstrija), Denis Selimovič (Drava), Janez Aljančič (KD Olimpija), Mentor Jašari (Dob Radomlje)
Odšli: Martin Šarič (Izrael), Darko Karapetrovič (Ried/Avt), Senad Tiganj (Rot Weiss Erfurt/Nem), Denis Šudlič, Milan Marič (posojena v Livar)
BELA KRAJINA:
Prišli: Blaž Puc (KD Olimpija), Joviša Kraljevič (Avstrija), Goran Brajkovič (Pomorac/Hrv), Rok Cirar (Zagorje)
Odšli: Dejan Majerle, Igor Stojanov (oba Livar), Matjaž Mrak, Bojan Fabjan (oba Elan), Andrej Struna (Avstrija) KOPER:
Prišli: trener Borut Jarc, Enes Handanagič (KD Olimpija), Ivica Hu-ljev (Solin/Hrv), Darko Djukič (Želježničar/BiH), Matej Valenčič (Dekani), Matej Luznar (Portorož Piran), Zdravko Savič (Mustang/Kan)
Odšli: trener Ivan Marjon, Andrej Rastovac (Primorje), Alen Ščulac, Juan Sebastian Vitagliano, Viktor Trenevski (vsi KD Olimpija) ZAGORJE:
Prišli: trener Borče Sredojevič, Luka Grešak (Domžale), Ranko Nišandžič (Segestica Sisak/Hrv), Tonči Pirija (Hajduk Split/Hrv), Riad Aliriza (posojen iz KD Olimpije), Dejan Lazič (Krško)
Odšli: Robert Najdenov (Mura), Ismir Pintol (Grčija), Ismir Berbič (Avstrija), Samir Balagič (Livar Ivančna Gorica), Rok Cirar (Bela krajina)
Nogomet • Pred nadaljevanjem prvenstva v 1. SNL
Kdo lahko prehiti Gorico?
1. SNL
1.	HIT GORICA 17
2.	CMC PUBLIKUM 17
3.	KD OLIMPIJA 17
4.	PRIMORJE 17
5.	MARIBOR PL 17
6.	DOMŽALE
7.	DRAVA
8.	MURA
9.	LJUBLJANA
12 3 2 27:14 39 9 2 6 24:13 29
17 6 17 6
10. BELA KRAJINA 17 4 2 2
4	5 20:17	28
5	5 20:14	26
5	5 25:20	26
6	5 26:20	24
5	6 22:23	23
7	5 23:19	22 7	5 23:26	22 3	10 14:32	15
6	9 12:23	12 5	10 8:23	11
11.	KOPER 17
12.	ZAGORJE 17 Ta vikend se bo pričel spomladanski nogometni ples v 1. slovenski nogometni ligi. Skorajda vsi klubi so tempirali formo, da bi vrhunce dosegli že v prvih petih krogih, si izborili kar najboljši izhodiščni položaj, oziroma imeli dovolj točk za uvrstitev predvsem v ligo za prvaka, medtem ko naj bi bila borba za prvaka v domeni treh ali štirih klubov. V jeseni 2004 smo komaj čakali, da se odigra zadnji krog ter da si vsi oddahnemo od nogometa, sedaj pa je ravno obratno, saj si vsi želijo čim prej na nogometne zelenice, ki pa bodo po prvem odigranem krogu postale njive, saj ne kaže na bistveno izboljšanje vremenskih razmer. Toda tudi to in zdravje nogometašev ne bo pomembno. Vse se bo pričelo zares in s polno angažiranostjo. Vsak spodrsljaj, vsaka točka ali poraz bi nekatere klube oddaljil od želene uvrstitve.
Uvod v slovensko nogometno dogajanje je bil prestopni rok v mesecu januarju in začetku februarja. Bilo je veliko prihodov in odhodov in tudi že po tem se da slutiti, kam kdo meri. V najboljšem položaju je Gorica, aktualni prvak, vendar zaradi atraktivnih novih okrepitev o naslovu prvaka razmišljajo tudi Celjani. Ob takšnem razmišljanju so no-
gometni veleumi pozabili malce na vijoličaste iz Maribora, ki delajo v primerjavi z minulimi sezonami bolj tiho. Pozabiti pa ne gre tudi na ljubljansko Olimpijo, ki jo je zapustilo kar sedemnajst igralcev, vendar jih je prišlo štirinajst, in to znana imena. Primorje, Domžale, Mura, Ljubljana in ptujska Drava pa naj bi bili bitko za preostale vstopnice za slovensko
Nogomet • Iz Drave Ptuj
Zmaga bi bila velik korak k Ligi za prvaka
V soboto se bo pričelo zares. Govorimo seveda o pričetku nadaljevanja nogometnega prvenstva v 1. slovenski nogometni ligi, kjer nogometaši ptujskega prvoligaša gojijo ambicije za uvrstitev med prvih šest. S tem pa bi nekoliko razbili monotonijo klubov, ki so se praviloma tja uvrščali. Njihov jutrišnji nasprotnik so Domžale, ki se vidijo ravno tam kot Drava. Obračun z direktnim konkurentom pa šteje skorajda dvojno. Glede izgube igralcev v prestopnem roku in pridobitvami so v veliki prednosti Domžalčani. Toda tudi na Ptuju imajo svojo računico, za povrh vsega pa še igrajo pred svojimi navijači. Priprave v Medulinu in Puli so pokazale neke nove stvari pri Dravi. Ekipa diha v skupni rog, igralci so prijatelji, prava klapa. In ravno
tu bi lahko bila velika prednost ptujskih modrih. Nenastopanje Nedžada Alibabica bi se lahko najbolj poznalo, manj Štelcer-ja, Germica, Sladojevica in Ljubanica. Pod znakom vprašaja je tudi nastop reprezentanta Matjaža Lundra.
Trener Drave Srečko Lušič nam je pred jutrišnjo tekmo povedal naslednje: "Možnosti za zmago vsekakor so. Vsi skupaj si tega mocno želimo. Nimamo nobenih kalkulacij glede odpovedi tekme ali poškodovanih in bolnih. Temu se ni možno izogniti. Vendar ce bomo imeli pravi pristop, bi lahko bili mi tisti, ki bi se veselili. Ne smemo pa pozabiti na moc Domžal, ki so se res okrepile, skorajda po njihovih željah.«
Verjetna postava Drave: Dabanovic, Zajc, Grižonic, Šterbal, Miljatovic, Emer-
Razpored Drave v naslednjih petih krogih pred razvrstitvijo v Ligi za prvaka in obstanek: 18. krog: Drava - Domžale;
19.	krog: Zagorje - Drava;
20.	krog: Drava - Primorje; 21. krog: Hit Gorica -Drava; 22. krog: Drava -Maribor PL.
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Drave kljub s snegom pokritemu igrišču trenirajo zelo zavzeto.
ligo za prvaka. Ravno zaradi izenačenosti ekip in ne prevelikih točkovnih razlik med ekipami je možno vse. Na Ptuju pravijo, da bi bilo za uvrstitev med prvo šesterico dovolj sedem točk. Za njih pa bo že veliko odgovorov dalo prvo srečanje z Domžalami, ki so se veliko močneje okrepili kot Drava, vendar igrajo igralci in šele nato imena.
Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti na tradicijo v slovenskem nogometu, ki je v prid t. i. starim velikim in močnim. Ali bodo spustili zraven kakšnega manjšega ali mlajšega? Verjetno težko, toda vse je mogoče in praktično tudi izvedljivo. Seveda si želimo, da bi tam bila Drava, bo pa to zelo težko narediti. Če se bo nogometni ples pričel to soboto, potem bo vse jasno že konec marca.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznil<
Srečko Lušić, trener Drave
šic, Korez, Težački, Čeh, Zilič. Gorinšek. Rezervna klop: Cesenjak, Petek, Toplak, Prejac, Ljubanic in Lunder. Trener: Srecko Lušic.
Rokomet • 1. SRL - moški
Gorenje previsoka ovira za vinarje
1. A SRL MOŠKI
REZULTATI 14. KROGA:
Gorenje - Jeruzalem Ormož 37:31 (18:11), Gold club - Celje Pivovarna La{ko 30:36 (17:17). Druge tekme 14. kroga bodo odigrane v soboto.
1.	CELJE PIVO. LAŠKO	14 14	0	0	28
2.	GORENJE	14 10	1	3	21
3.	TRIMO TREBNJE	13 9	0	4	18
4.	JERUZALEM ORMO@	14 8	1	5	17
5.	GOLD CLUB
6.	TERMO
7.	PREVENT
8.	RUDAR
9.	CIMOS KOPER
10.	ADRIA KRKA
11.	SVI[
12.	PRULE 67
14	7	1
13	6	2	5
13	7	0	6
13	6	0	7
13	5	1	7
13	4	0	9
13	1	0	12 2
13	0	0	13 0
6 15 14 14 12 11 8
Gorenje - Jeruzalem 37:31 (18:11)
Jeruzalem: G. Cudic (11 obramb), Dog{a (4 obrambe), Cvetko; Bel{ak 6, Mesarec 1, Koražija 8 (4), Bezjak 6, Gra-bovac, Ivanu{a 4, B. Cudic 4, Kosaber, Hanželic, Stefanic 2, Potocnjak. Trener: Sa{a Prapo-tnik.
Zaradi nastopa Velenjcanov v cetrtfinalu Pokala pokalnih zmagovalcev v soboto proti Izviđaču iz Ljubu{kega sta mo{-
Bojan Čudič (RK Jeruzalem Ormož)
Foto: Uroš Krstič
tvi Gorenja in Jeruzalema v zadnjih {tirinajstih dneh odigrali {e tretje medsebojno srecan-je. Tokrat je bil na sporedu prvenstveni obračun 14. kroga, ki so ga zasluženo dobili rumeno-crni.
Gorenje je zacelo silovito in hitro povedlo s 5:0, tako je bila klop Ormožanov že v 6. minuti prisiljena poklicati minu-
to odmora. Prvi gol so ormo{ki vinarji preko Bezjaka (dosegel prvih pet golov za Jeruzalem) zadeli {ele v 9. minuti (5:1), v 11. minuti pa je trener Pra-potnik v gol namesto neraz-položenega G. Cudica poslal Dog{o. V prvem polcasu je blestel domac vratar Podpe-čan (14 obramb v 1. polčasu), ki je med drugim zaustavil
dve sedemmetrovki gostom (B. Cudic, Bezjak) ter dva cista zi-cerja Ivanu{i in Štefaniču. V napadu domacih je blestel Ilic (7 zadetkov) za katerega Ormo-žani niso imeli zdravila in razlika rumeno-črnih se je s 4 goli (14:10) povečala na 7 golov prednosti (17:10, 18:11).
V drugem polčasu je pri gostih trener Vajdl dal priložnost nekaterim igralcem s klopi. Na golu soliden G. Cudič, v napadu sta se razigrala Koražija in Bel{ak (vse gole je dosegel v 2. polčasu) in Ormožani so se približali Velenjčanom na 4 gole zaostanka, 32:28. Domači strateg je v 54. minuti spet v igro vrnil Iliča, Soviča in Sirka, ki so svojo ekipo mirno pripeljali do zmage 37:31. Tekmo sta zelo solidno odsodila sodnika Romih in Nikolič, ki sta domače kaznovala s {tirimi, Ormo-žane pa s tremi dvominutnimi izključitvami. Za Gorenje nista zaigrala Kavtičnik in Dobel{ek, pri Jeruzalemu so manjkali M. Horvat, Grizolt, D. Horvat.
Uroš Krstič
Odbojka • 1. DOL (m, ž), 2. DOL (ž)
Pomembna tekma za Ptujčanke
Prvoliga{ke odbojkarske ekipe, katerih nastope spremljamo v Štajerskem tedniku, Svit Slovenska Bistrica, Benedikt in Zavarovalnica Maribor Ljutomer, bodo sezono 2004/2005 zaključile v ligi za obstanek. Mo{ka vrsta iz Slovenske Bistrice bo po vsej verjetnosti izpadla iz prve lige, odbojkarice Benedikta in Ljutomera pa so si že pred časom izborile obstanek v družbi najbolj{ih.
V prvoliga{ki ženski konkurenci so bili minuli konec tedna odigrani dvoboji drugega kroga za razvrstitev od petega do desetega mesta, tako od-bojkarice Benedikta, kot tudi Ljutomerčanke, pa so tekmo po petih nizih končale s porazom. Benedikt je v derbiju lige za končno peto mesto na domačem igri{ču po težkem boju izgubil proti ljubljanskim od-bojkaricam, ki so že zaostajale z 2:1 v nizih, odločilni, peti niz pa se je končal z razliko 20:18. Ljutomerčanke so gostovale v
Ali se bodo igralke Ptuja tako veselile tudi jutri?
Foto: Črtomir Goznik
Kopru, po zaostanku z 2:0 pa so si kljub težji po{kodbi Sonje Vrbančič uspele priigrati točko, saj so klonile {ele po skraj{anem, zadnjem nizu. Že jutri čakata Benedikt in ljutomersko Zavarovalnico Maribor nekoliko lažja nasprotnika. Lju-tomerčanke bodo gostile predzadnji Formis Bell, ki je v tej sezoni zabeležil le tri zma-
ge, Benedikt pa bo gostoval na Prevaljah pri zadnjeuvr{če-ni ekipi lige.
Minulo soboto so ekipe za obstanek v prvoliga{ki mo{ki odbojkarski konkurenci odigrale dvoboje prvega kroga, igralci Svita pa so gostovali v Kanalu pri Salonitu ter izgubili brez dobljenega niza. Bistri-čani tako ostajajo brez zmage
ter le s tremi točkami na zadnjem mestu, v preostalih devetih krogih pa bi se moral zgoditi čudež, da bi si zagotovili obstanek v ligi. Sinoči so se odbojkarji Svita pomerili z novome{ko Krko (o rezultatu v prihodnji {tevilki Štajerskega tednika), glede na predstave v tej sezoni pa bi bilo veliko presenečenje, če bi Dolenjce tudi premagali.
Obstanek v ligi pa je primarni cilj tudi ženske odbojkarske vrste Ptuja, ki nastopa med drugoliga{i. Ptujčanke so z veliko mero sreče minulo soboto premagale mariborski Tabor ter se približale ekipam, ki se bodo v preostalih petih krogih potegovale za igranje v drugi ligi tudi v sezoni 2005/2006. Ptujčanke so sicer {e vedno na zadnjem mestu druge lige, že jutri pa jih čaka pomembno gostovanje v Dravogradu, ki ima sedaj le dve točki naskoka pred ptujsko vrsto.
Miha Šoštarič
Nogomet • Selekcija U-12
Uspešni mladi Dravaši
Mladi nogometa{i ptujske Drave so v zimskem času zelo aktivni, saj zraven redne vadbe pridno, predvsem pa uspe{no nastopajo na nogometnih turnirjih. Tokrat so nogometa{i U-12 nastopili v Avstriji na turnirju, ki ga je organiziral FC Sparkase Lankowitz v {portni dvorani v Koflachu. Nogometna {ola Drave Ptuj je imela v konkurenci desetih ekip v ognju dve. Prva ekipa je osvojila prvo mesto po zmagi s 4:0 proti ekipi Mariatrost, druga ekipa
pa je bila tretja, potem ko je z 1:0 premagala ekipo Union Murfeld. Za prvo ekipo Drave so nastopili: Dalen Dabič, Matija Goričan, Aljaž Horvat, Severin Serdin{ek, Denis Perger, Danijel Ljubec, Tomaž Bezjak. Za drugo ekipo so nastopili: Blaž Pongrac, Tomaž Zorec, Smiljan Kos, Matej Kolednik, Niko Strelec, Blaž Oroz, Rok Kajzer, Aljo{a Ta{ner. Obe ekipi je vodil trener Branko @ge~.
DK
Mladi nogometaši Drave, selekcija U-12
Rokomet • Liga prvakov
Stari dobri Lemgo
Nadaljujejo se rokometna tekmovanja po Evropi
Pred nami je vroč rokometni teden in nadaljevanje najmoč-nej{ega rokometnega klubskega tekmovanja, Lige prvakov in Pokala pokalnih zmagovalcev. V Ligi prvakov bo Slovenijo zastopal aktualni evropski prvak iz Celja, ki je glede na trenutno formo Lemga v prednosti za uvrstitev v polfinale. V nekoliko manj kvalitetni konkurenci nas bo zastopalo Gorenje iz Velenja, njihov premagljiv nasprotnik bo Izviđač iz Lju-bu{kega, kjer igra glavno vlogo reprezentant Hrva{ke Denis Buntic, odkritje minulega svetovnega prvenstva v Tuniziji.
Liga prvakov: Lemgo - Celje
V leto{nji sezoni Celjani v predtekmovalni skupini niso blesteli, zelo tesno je bilo tudi na tekmah osmine
v [paniji ne izgubijo za več kot pet zadetkov. Na povratni tekmi v Veszpremu je vse mogoče. NA[ TIP: Fotex
Kiel - Barcelona
Novi klub Vida Kavtičnika bo posku{al zaustaviti slovito Barcelono, ki je visela na nitki v četrtfinalu proti Portland SA. Zeitz, Petersson, Hagen, Pre-iss, Ahlm, Boquist niso takega kalibra kot igralci na nasprotni strani: Jeppessen, Iker Romero, Nagy, Barrufet, Škrbič, Fernandez, na{ Žvižej in Hernandez. Barca je absolutni favorit tega para.
NAŠ TIP: Barcelona
Montpellier - Flensburg
Obe ekipi igrata izjemno hiter in dopadljiv rokomet. Montpellier je pred leti (2002/03) že osvojil evropski klubski naslov. Flensburgu je lani spodr-
Ali bo trener Celja Pivovarne Laško Miro Požun (levo, ob njem Matjaž Brumen) tudi tokrat pripravil pravo taktiko za Nemce?
finala proti madžarskemu Szegedu, kjer pa se je na koncu vse srečno i2{lo po načrtih 11-kratnih slovenskih prvakov.
V soboto čaka celjsko vrsto Lemgo, stari znanec iz prej{-nje sezone, pri katerem glavno breme {e vedno nosijo izku-{eni rokometa{i, nekateri tudi že veterani: Schwarzer (35 let), Zerbe (36 let), Baumgartner (34 let), Stephan (31 let), Tem-pelmeier (37 let), Ramota (31 let), Kehrmann (28 let), Baur (34 let). Lemgo je v letu 2005 na petih tekmah uspel zmagati le enkrat ob {tirih porazih in se trenutno nahaja {ele na petem mestu Bundeslige brez možnosti za naslov prvaka. Ru-tenka, Kok{arov, Zorman in ostali so glede na trenutno formo in po{kodbe Nemcev tudi letos prevelik zalogaj za Lemgo.
NA[ TIP: Celje
Ciudad Real - Fotex
Derbi četrtfinala. Rokometni strokovnjaki dajejo prednost bogatim [pancem, ki imajo veliko rokometnih zvezd. Mogoče celo preveč. To so Džomba, Stefansson, Zaky, Kallman, Ja-cobsen, Dinart, [terbik, Entrer-rios, Ortega, Urios, Hombrados in {e na{ Pajovič. Ciudad {e letos v Ligi prvakov nima poraza. Trdi Madžari se ne bodo kar tako predali. [ola, Laza-rov, Pasztor, Gal, Perez in Ekle-movic so lahko presenečenje četrtfinala, a pod pogojem, da
snilo v finalu, letos pravijo, da bo naslov evropskih klubskih prvakov romal na sever Nemčije. Nosilci igre v francoski vrsti so Karabatic (po sezoni odhaja v Kiel), Anquetil, Guigou, Bojinovic, Siuod, Juricek. Pri Flensburgu izstopajo Christiansen, Stryger, Lackovic, Bold-sen, Solberg, Jensen, Lijewski. Igralci Flensburga so zagotovo najbolj uigrana ekipa trenutno na svetu in prvi favoriti za nove prvake.
NA[ TIP: Flensburg
Pokal pokalnih zmagovalcev:
Gorenje - Izvi|aô Ljubu{ki
Obe ekipi sta v prvem delu tekmovanja nastopali v Ligi prvakov. Na{ predstavnik je bil v osmini finala močnej{i od francoskega Ivrya, predstavnik BiH je premagal ježke iz Slovenj Gradca. Za Velenjčane bo zelo pomembna prva domača tekma, kjer si bo potrebno priigrati okrog {est do sedem zadetkov prednosti, kar so tudi želje rumeno-črnih iz [ale{ke doline. V Ljubu{kem so domačini pred svojimi fanatičnimi navijači sposobni marsikaj. Upamo, da bo Gorenje ma{če-valo že izpadli Prevent.
NA[ TIP: Gorenje
Povratne tekme bodo že 12. oz. 13. marca.
Uro{ Krsti~
Foto: DK
petek • 4. marca 2005
Sport
ŠtajerskiTWHÍK 17
Stanko Glažar, novi podpredsednik NZS
Prioriteta: izbrati ustrezen tekmovalni sistem na vseh ravneh
V preteklem tednu je veliko medijske pozornosti, kot se nikoli poprej, dvignilo izbiranje, oz. izvolitev novega čelnega moža nogometne zveze Slovenije.
Po pričakovanjih in morebitnih predhodnih kalkulacijah je bil izvoljen Rudi Zavrl, sicer nekdanji odlični napadalec in mož, ki je igral pomembno vlogo pri razcvetu slovenskega nogometa, oziroma slovenske nogometne pravljice - uvrstitev slovenske reprezentance na EP in SP. Ob izvolitvi Rudija Zavrla pa je ptujska MNZ Ptuj v osebi magistra Stanka Glažarja v funkciji podpredsednika NZ Slovenije dobila pomembno funkcijo. Mogoče se je v našem okolju niti ne zavedamo. Če pa samo na kratko opišemo novega podpredsednika NZ Slovenije, bi lahko pričeli takole: je predsednik MNZ Ptuj kot najmlajši član lO NZ Slovenije, sodnik in kontrolor sojenja v 1. SNL, vodja delegiranja nogometnih sodnikov pri NZ Slovenije in seveda, kar je pogojeno z nogometom, nekdanji igralec Drave in Aluminija v prvi in drugi slovenski nogometni ligi. Torej nogometaš od glave do pete. Razloga za pogovor pa ni potrebno posebej omenjati, saj je postal podpredsednik NZ Slovenije, kar je dovolj razlogov za povabilo na pogovor.
Kako bi opisali priprave na volitve in samo izvedbo ter komentar volitev ob ponovni izvolitvi g. Rudija Zavrla z njegovo ekipo za predsednika?
»Volitve v organe Nogometne zveze Slovenije so pritegnile veliko medijske pozornosti, saj gre za najpopularnej{o in najbolj organizirano panožno ^ezo v Sloveniji. Na{a reprezentančna vrsta in tudi klubske selekcije so bili v preteklem ob-
Mag. Stanko Glažar, podpredsednik NZS
Foto: Črtomir Goznik
dobju pravi ambasadorji Slovenije v svetu. Rezultati, ki so bili doseženi na organizacijskem in tekmovalnem področju, potrjujejo dobro delo vodstva Nogometne zveze. Vsekakor zaključek enega obdobja pomeni analizo realiziranih programov in strategijo ter vizijo razvoja v prihodnosti. Glede na to, da sta se za mesto novega predsednika zveze potegovala dva kandidata, smo lahko tudi dovolj kritično razpravljali o perspektivah slovenskega nogometa. Sam rezultat volitev sem pričakoval, saj so se nogometni delavci postavili na stran že preizku{enega kadra, kjer gre za nadaljevanje obstoječih programov. Predstavljen program g. Simiča ponuja alternativne re{itve, o katerih je smiselno razmisliti in jih pri delu zveze upo{tevati. Oba kandidata sta si najožje sodelavce izbrala glede na strokovnost in smiselnost pokrivanja posameznih področij dela.«
Prednost ponovne izvolitve sedanjega predsednika?
»Nadaljevanje vladavine g. Zavrla pomeni tudi kontinuirano realizacijo programov na dalj-{e časovno obdobje. V preteklosti so se pokazale nekatere pomanjkljivosti, ki pa jih bo potrebno s sistematičnim pristopom odpraviti. Projekti, ki so v fazi izvajanja, se bodo nadaljevali. Tukaj je predvsem mi{lje-no kvalitetno delo z mladimi v okviru nogometnih centrov in v vseh reprezentančnih selekcijah. lzbolj{anje {portne infrastrukture pomeni enega od prioritetnih ciljev. Skupaj s sredstvi UEFE, države, lokalnih skupnosti, sponzorjev, donatorjev in klubov bo potrebno zagotoviti kvalitetne pogoje za delo. Veliko pozornosti bo potrebno posvetiti optimalnemu tekmovalnemu sistemu, statusu igralcev, sistemu licenciranja, ki bo prilagojen slovenskim razmeram ^ Nadaljevati bo potrebno s permanentnim izobraževa-
Leto 2004 bo Videku, kot ga kličejo prijatelji, ostalo v večnem spominu. Z reprezentanco je osvojil drugo mesto na EP v Sloveniji in bil progla{en za najbolj{e desno krilo Stare celine: "Izjemen kolektiv, prijateljstvo med igralci, dober strokovni kader ter več kot mesec in pol trdega dela pred prvenstvom je obrodilo sadove. Postali smo rokometni podprvaki Evrope. Trenerji pa so me izbrali za najboljše desno krilo in v all-star moštvo prvenstva." Po EP v Sloveniji 191 cm visokemu Kavtičniku ni {lo vse po načrtih. Na tekmi polfinala Pokala pokalnih zmagovalcev proti Valladolidu je staknil hudo po{kodbo: "Poškodoval sem si sprednje kolenske križne vezi. Okrevanje je potekalo štiri mesece in pol. Hitro sem se sprijaznil s po{kodbo in se popolnoma posvetil okrevanju. V športu je pa~ tako, da vedno visiš na nitki in poškodba se lahko
zgodi vsakomur in v vsakem trenutku. Zdaj je poškodba že pozabljena. Igram na polno in v glavi nimam več nobenih pomislekov. " Po po{kodbi je najprej za reprezentanco zaigral na Ol v Atenah in pred kratkim na SP v Tuniziji, kjer smo Slovenci osvojili le dvanajsto mesto: "SP v TUniziji je že za nami. Ne smemo se obremenjevati s preteklostjo in moramo pozitivno zreti v prihodnost, kjer se nam hitro že ponuja nova priložnost na EP v Švici. Že v TUniziji smo pokazali, da bi se lahko uvrstili v polfinale, največ pa od te generacije pričakujem na SP 2007 v Nemčiji in na OI 2008 v Pekingu." Velenjski {estici in njegovi ekipi v tej sezoni trenutno zelo dobro kaže na vseh treh frontah: ^"V slovenskem prvenstvu se želimo uvrstiti v finale in ujeti Ligo prvakov, kjer smo nastopali že letos. V Pokalu Slovenije smo se po zmagi nad Ormožani uvrstili
njem trenerjev, sodnikov in drugih strokovnih delavcev. Prepričan sem, da bo predsednik s svojo ekipo in glede na bogate izkušnje, ki si jih je v teh letih nabral, znal voditi zvezo tudi v bodoče tako uspešno.«
Mesto podpredsednika NZ Slovenije je tudi izjemno priznanje za MNZ Ptuj in vas kot predsednika, ki jo vodite. Ali se ljudje na Ptuju in področju, ki ga pokriva MNZ Ptuj, zavedajo, kaj sta nogomet in organizacija zveze pridobila s tem?
»Nogomet na našem področju ima bogato tradicijo, saj smo slavili že 70 let organiziranega dela. Danes Medobčinska nogometna zveza Ptuj pokriva 18 občin na področju UE Ormož, Slovenska Bistrica in Ptuj, kjer deluje 32 klubov velikega in več kot 20 registriranih klubov malega nogometa. Med devetimi nogometnimi zvezami smo po številu klubov in selekcij ter s približno 4000 registriranimi igralci takoj za Ljubljano, Mariborom in Mursko Soboto.
Na tekmovalnem področju z veseljem ugotavljamo, da so naši klubi s članskimi selekcijami zastopani v vseh rangih tekmovanja NZ Slovenije (1. SNL - Drava; 2. SNL - Aluminij; 3. SNL - Bistrica, Ormož, Stojnci, Zavrč). Številne ekipe pa nastopajo tudi v Štajerski ligi in v vseh ligah MNZ Ptuj. Tudi na področju mlajših selekcij se pozna dobro klubsko delo in skrb za razvoj lastnega kadra. Številne mlajše selekcije naših klubov in nogometnih šol so v zadnjem obdobju posegale po najvišjih mestih tako v ligaških
prvenstvih kot tudi na osnovnošolskih in srednješolskih prvenstvih. Produkti naših nogometnih šol (Fridl, Nastja in Aleš Čeh, Žitnik, Damjan in Sašo Gajser, Šterbal, Kokol, Milan in Tomi Emeršič, Kmetec so imeli oz. še vedno imajo pomembno vlogo v slovenskem nogometnem prostoru in tudi v tujini.
Samo delovanje zveze poteka preko izvršnega odbora ter formiranih organov in komisij. Lahko se pohvalim, da se ne spomnim sklepa, ki bi ga sprejeli s preglasovanjem, saj smo s konsenzom vedno poiskali optimalne rešitve. Na rednih sestankih s klubi smo dopolnjevali in spreminjali predpise na tekmovalnem in organizacijskem področju, tako da smo stremeli k razvoju nogometa na tem področju. Kvalitetno delo znotraj zveze je privedlo do spoznanja, da je naša zveza med najboljše organiziranimi v Sloveniji. Dokaz dobrega dela pa je tudi izvolitev številnih naših predstavnikov v organe in komisije Nogometne zveze Slovenije, kar pomeni, da bomo lahko aktivno vplivali na razvoj nogometne dejavnosti v širšem slovenskem prostoru. Uspehi odpirajo nova obzorja in pomenijo tudi več dela in odgovornosti.«
Katere so prioritetne naloge, ki vas čakajo v bližnji prihodnosti?
»Glede na področje, ki ga kot podpredsednik pokrivam, bo vsekakor potrebno pripraviti globljo analizo obstoječega stanja in celovit program. Menim, da smo v preteklih 15 letih
storili na področju klubskega in reprezentančnega nogometa precej več kot nam primerljive države v tranziciji. Vsekakor pa pred nami stoji precej odgovornih nalog: Izbrati optimalen tekmovalni sistem na vseh ravneh in ne zgolj v prvi ligi, upoštevati slovenske splošne in gospodarske možnosti in temu primerno prilagoditi stabilno prvo ligo s pol profesionalnim modelom, zagotoviti prepoznavnost in ugled nogometa v javnosti, izpeljati licenciranje, prilagojeno slovenskim razmeram, ki bo v marsičem napravilo red in postavilo temeljna izhodišča za oživitev ligaške scene. Skupaj s sredstvi UEFE, FIFE, države, Fundacije za šport, lokalnih skupnosti, sponzorjev, donatorjev in klubov bo potrebno zagotoviti kvalitetne infrastrukturne pogoje za delo in razvoj nogometa, nadaljevati s kvalitetnim delom in sofinanciranjem mlajših klubskih in reprezentančnih selekcij ter ustanavljanjem športnih-nogometnih razredov, urediti finančno nedisciplino, zagotoviti boljši status malega in ženskega nogometa, ki je v razmahu, urediti pravno zaščito, zdravstveno varstvo in status igralcev.
Trdno sem prepričan, da bodo ta programska izhodišča temelj za nadaljnji razvoj nogometa kot najpomembnejše obstranske stvari na svetu. Strokovno in kakovostno delo bo pripeljalo do želenega stanja, ki smo si ga zadali kot cilj v strategiji in viziji razvoja slovenskega nogometa.«
Danilo Klajnšek
Vid Kavticnik, slovenski rokometni reprezentant
Na poti do zvezd
Vid Kavtičnik, 20-letni mladenič (rojen 24. 5. 1984), je svojo rokometno pot pričel pri devetih letih v Velenju pri Gorenju. Že pri šestnajstih letih je prvič nastopil za člansko vrsto velenjskih os.
na zaključni turnir in sedaj čakamo na žreb. Leta 2003 sem z Gorenjem prav v Pokalu Slovenije osvojil svoj prvi naslov v članski konkurenci. V Pokalu pokalnih zmagovalcev nas čakajo "izvidniki" iz Ljubuškega z Denisom Bunticem, odkritjem nedavnega SP v Tuniziji. Ro-kometaši iz Ljubuškega so premagljiv nasprotnik, zagotovo zelo vroče pa bo na povratnem srečanju v Bosni in Hercegovini. Z malo sreče bi letos lahko osvojili kakšen naslov." Izrazita hitrost, natančen strel, visok odriv, večni optimizem so le eni izmed razlogov, zakaj se je pol rokometne Evrope zanimalo za Kavtičnika. Med ponudbami Fotexa, Ademar Leona, Ciudad Reala, HSV Hamburga, Tusem Essena ... se je slovenski reprezentant, 58 nastopov in 139 golov za izbrano vrsto Slovenije, odločil za desetkratne nemške prvake THW Kiel (ustanovljeni leta 1904):
Foto: David Vidmar
Vid Kavtičnik
"Zelo sem vesel, da po sezoni odhajam v Kiel, ki ima odličnega trenerja (Hrvat Noka Serdarušic) in sestavlja mlado moštvo. Igral bom na položaju desnega krila in desnega
zunanjega. Zamenjal pa bom asa, kot sta bivši kapetan naše reprezentance Roman Pun-gartnik (Pungi odhaja v HSV Hamburg) in Šved Johan Pet-ersson. V Kiel prihajata med
drugimi tudi Francoz Nikola Karabatic in Šved Kim Ander-sson. Mislim, da sem s Ki-elom zadel in imam veliko možnosti za napredek. Dal bom vse od sebe in dokazal, da ima Slovenija veliko perspektivnih rokometašev. Zaenkrat pa sem še vedno član Gorenja in v nadaljevanju sezone imamo visoke cilje in želje." Leteči Vid bo pri "zebrah" nosil dres s številko sedem. Ta priljubljena številka mu pripada tudi v naši izbrani vrsti. In kakšne so številke prestopa v THW Kiel: "Pogodbo sem podpisal za tri leta, do 30. junija 2008. Sicer sem s pogodbo do polovice leta 2006 vezan za Gorenje, a bo tako sedaj ob prestopu Gorenju pripadla odškodnina." O finančni plati prestopa, ki se je zgodil 8. februarja 2005, Kavtičnik ni želel govoriti. Neuraden podatek je, da naj bi THW Kiel Gorenju odštel okoli 50.000 EUR, letna plača Kavtičnika pa naj bi znašala 100.000 EUR.
Ob koncu pogovora smo Vida, ki je bil pred kratkim izbran za naj športnika Velenja, povprašali o njegovih željah, ki se ne tičejo rokometa: "V prihodnosti si želim ustvariti družino in postati dober oče." Skromno. Podobno želimo Vidu Kavtičniku, ki je na odlični poti do zvezd. Srečno Vid.
Uroš Krstic
Tenis • Teniški strokovnjak na Ptuju
Boris Breskvar obiskal TK Ptuj
V petek, 25. februarja, je bil na obisku na Ptuju teniški trener Boris Breskvar. Vrhunski strokovnjak je opazoval mlade ptujske teniške upe na treningu in jim je dal nekaj nasvetov. Prav tako je opazil njihov velik potencial, ki ga razvijajo zagnani trenerji. Po treningu je teniški strokovnjak tudi spregovoril za Štajerski tednik.
Kaj je osnovni razlog vašega obiska na Ptuju?
Boris Breskvar: Prišel sem pogledat, kako trenirajo mladi talentirani ptujski igralci. S svojimi nasveti sem jim želel pomagati pri njihovem razvoju in jih navdušiti, da še bolj marljivo trenirajo. Prav tako pa sem jim želel popraviti kakšne malenkosti pri določenih udarcih.
Od leta 1992 imate tudi svojo teniško akademijo v Ljubljani. Koliko mladih trenira pri vas in ali prihajajo
iz vseh krajev Slovenije?
Boris Breskvar: Teniško akademijo vodi moj brat. Imamo kar lepo število mladih igralcev, ki pa prihajajo le iz Ljubljane in okolice. V Sloveniji nimamo pravega teniškega centra in prav mogoče je, da bo tudi Ptuj kmalu regijski teniški center. (o. p., 15. aprila bi naj na Ptuju dobili tudi pokrito igrišče s hitrejšo hard-cord podlago)
Kako vidite slovenski moški tenis?
Boris Breskvar: Naši igralci zelo napredujejo in čez nekaj let bodo blizu svetovnega vrha. Marko Tkalec je že nekaj let naš najboljši igralec, od katerega se učijo tudi mlajši. Skozi Davisov pokal bom testiral mlade, od kateri veliko pričakujem.
Mnogi lai~ni opazovalci teniške igre re~ejo, da so naši
Košarka • Liga PARKL
V pol nale še Ljudski vrt
Za četrtega polfinalnega potnika sta se potegovali ekipi Ljudskega vrta in Cirkovc. Rahlo pobudo so prevzeli gostje, saj so morali "loviti" zmago z razliko 15 to~k. V drugem delu je razlika znašala že osem, vendar so "vrtičkarji" uspeli do polčasa ustaviti nalet gostov (27:31). Tudi po odmoru so Cirkovčani "diktirali" tempo, na čase celo preveč "brezglavo". Ob koncu rednega dela so sicer gostje imeli možnost za zmago, a so jo namerno zapravili z nezanesljivim izvajanjem prostih metov (67:67). V podaljšku so povedli 4:0 gostje, domači so zatrli upanje na preobrat s trojko. Najboljši pri domačih Peter 18, Stumbergar
Judo novički
Judo • DP za kadete
V	organizaciji policijskega judo kluba iz Kranja se je v konkurenci 118 tekmovalcev in tekmovalk kon~alo leto{nje državno prvenstvo za kadete in kadetinje.
V	konkurenci kadetov do 73 kilogramov je 1. mesto osvojil Uroš Tajhman (JK Drava Ptuj), ki je brez ve~jih težav premagal vse {tiri nasprotnike. V prvem dvoboju je premagal doma~ina Domena Červa z rezultatom 10:0, v ~etrtfinalu Klemna Prebila iz JK Nagaoka Ljubljana ter v polfinalu Tadeja Brenceta, JK Impol Slovenska Bistrica, oba 10:0, ter se tako uvrstil v finale, kjer je bil njegov nasprotnik Dalibor Gaji~, JK Olimpija Ljubljana. Uro{ je odlo~no za~el dvoboj in ga pred koncem borbe obrnil v svojo korist in
Boris Breskvar
igralci slabi, saj so uvrš~eni na teni{ki lestvici okrog 500. mesta. Kako bi to komentirali?
Boris Breskvar: To so vrhunski igralci, ki so leta in leta trenirali in njihova uvrstitev je odlična. V tenisu tekmuje na tisoče igralcev in uvrstiti se med
najboljših 500 igralcev na svetu je že velik uspeh, ki bi ga morala družba ceniti.
@enska reprezentanca dosega v zadnjih letih izjemne uspehe. Kaj menite o tem?
Boris Breskvar: V tej generaciji imamo nekaj odličnih igralk - Srebotnikovo, Pisniko-vo, Križanovo ^ Ženske sodijo v sam teniški svetovni vrh in to so dosegle s trdim in načrtnim delom skozi leta. Naša najboljša posameznica Srebot-nikova me trenutno zares preseneča z izjemnimi igrami.
Dolgo ~asa ste delovali v tujini. Kdo so bili najbolj{i igralci in igralke, ki ste jih trenirali?
Boris Breskvar: Treniral sem izredne talente, med katerimi pa najbolj izstopata Boris Becker in Steffi Graf. Tik za njima pa sta bila po kvaliteti Andrej Medvedev in Anke Huber.
Kaj svetujete mladim igralcem?
Boris Breskvar: Predvsem, da pridno trenirajo in vztrajajo.
David Breznik
16, G. Drevenšek in Lončarič (oba 13); pri gostih Goričan 36, M. Frangež 18 in T. Fran-gež 12. Ostale rezultate in komentarje lahko najdete na www.parkl.com Rezultati 14. kroga: Skupina A: SD Kidričevo -KK Rače 80:91 (22:31, 18:25, 21:12, 19:23); Bar Holliday Neman - KK Orači 75:66 (19:16, 17:13, 11:20, 28:17); ŠD Destr-nik - Good guys 69:104 (16:23, 16:31, 8:23, 29:27).
1.	GOOD GUYS 12 11 1 +197 23
2.	ŠD MAJŠPERK 12 9 3 +146 21
3.	KK RACE	12 9 3 +87 21
4.	ŠD KIDRIČEVO 12 5 7 -14 17
5.	BAR HOL. NEMAN 12 5 7 +14 17
6.	KK ORAČI	12 3 9 -64 15
7.	ŠD DESTRNIK 12 0 12 -366 12 (Ekipa ŠD Majsperk je uvrščena pred KK Rače zaradi boljšega medsebojnega količnika; ekipa
zmagal z zmagovitim metom na ippon ter tako postal ponovno državni prvak. V isti kategoriji je nastopal tudi Andrej Čuš (JK Drava Ptuj) in z dvema zmagama osvojil zelo dobro 7. mesto. Andrej, ki nastopa med kadeti prvo leto, je v prvem dvoboju premagal Miha Bertoka iz ŠD 15. maj Marezige z rezultatom 10:0. Nato je moral Andrej po vodstvu s 5:0 s kasnej{im finalistom Gaji~em priznati premo~ {ele v zadnjih sekundah dvoboja. V repasažu je premagal {e Miha Prodana iz JK Ši{ka, nato pa izgubil proti doma~inu Aleksandru Adži~u ter tako osvojil 7. mesto.
Uspeh tekmovalcev ptujske Drave sta dopolnili tudi kadetinji Lea Murko in Ur{ka Urek. Lea je v kategoriji do 70 kg dokazala, da je najbolj{a in je osvojila 1. me-
ŠD Kidričevo je uvrščena pred Bar Holliday Neman zaradi boljšega medsebojnega količnika.)
Skupina B: KK Ljudski vrt - Tiskarna Ekart design ŠD Cirkovce 74:75*(14:17, 13:14, 20:24; 20:12;*7:8)*po podaljšku; KK Starše - Veterani 20:0 b.b.; ŠD Ptujska Gora - ŠD Dornava 57:68 (15:18, 18:16, 12:18, 12:16).
1.	KK STAR{E (-1) 12 11 1
2.	KK LJUDSKI VRT 12 8 4
3.	TISK. EKART 12 8 4
4.	VETERANI (-1) 12 7 5
5.	PRAGERSKO VET 12 4 8
6.	[D DORNAVA 12 3 9
7.	[D PTUJ. GORA 12 1 11 -168 (Ekipa Ljudski vrt je uvrščena pred ekipo Tiskarna Ekart design zaradi boljšega medsebojnega količnika.)
Lestvica najbolj{ih strelcev:
1.	Davor Bauman (Ra~e) 270 ko{ev/povpr. 22,5/12 tekem,
2.	Uroš Goričan (ŠD Cirkovce) 268 košev/povpr. 22,3/12 tekem, 3. Matjaž Frangež (ŠD Cirkovce) 240 košev/povpr. 20 /12 tekem, 4. Boštjan Kostanje-vec (Veterani) 202 koša/povpr.
+ 194 + 94 + 44 + 49 -1 16 -212
18,4/11 tekem, 5. Goran Gajič (ŠD Destrnik) 206 košev/povpr. 17,2/12 tekem.
Pari razigravanja za prvaka lige: Good guys - KK Ljudski vrt, KK Starše - ŠD Majšperk. Za mesta od 4 do 8: KK Rače
-	Veterani in ŠD Kidričevo - Tiskarna Ekart design. Za mesta od 9 do 12: Bar Holliday Neman - ŠD Dornava in KK Orači - KK Pragersko veterani. Za 13. in 14. mesto: ŠD Destrnik
-	ŠD Ptujska Gora
Radko Hojak
Judoist JK Drava Uroš Tajhman (spodaj)
Foto: SK
sto z zmagama nad Ur{ko A~ko iz Impola in Saro Čehi~ iz Izole. Urška je v kategoriji nad 70 kg osvojila 3. mesto. Premagala je Špelo Munda in Sabino Ferran, obe iz ŠD 15. maj Marezige. V polfinalu je bila od Ur{ke bolj{a kasnej{a zmagovalka Barbara Ban iz JK Bežigrad.
Rezultati:
kadeti
-50 kg: 1. Alen Pulko - JK Impol, 2. Božo Skela - JK Impol, 5. Branko Kralj -Velika Nedelja; -60 kg: 3. Kristjan Crni~ -JK Impol, 5. David Špendal - JK Duplek; -66 kg: 1. Tadej Čeh - JK Duplek, 2. Jan Per{a - JK Duplek, 3. Rene Brdnik - JK Impol, 5. Rok Čre{nar - JK Oplotnica; -73 kg: 1. Uro{ Tajhman - JK Drava Ptuj, 3. Tadej Brence - JK Impol, 7. Andrej Ču{ -JK Drava Ptuj; -81 kg: 2. Žiga Vnuk - JK Impol, 3. Gregor Kranjc - JK Duplek.
kadetinje
-40 kg: 1. Kristina Vr{i~ - JK Duplek, 2. Eva Zorko - JK Duplek; -48 kg: 3. Katja Ferli~ - JK Duplek; -52 kg: 1. Tajda Keti{ -JK Duplek, 5. Jerneja Senekovi~ - JK Duplek; -57 kg: 5. Vanja Bombek - JK Gori{-nica, 7. Mija Kos - JK Oplotnica; -70 kg: 1. Lea Murko - JK Drava Ptuj, 2. Ur{ka A~ko - JK Impol; +70 kg: 3. Ur{ka Urek - JK Drava Ptuj.
Pokal Lendave 2005
Lendava, 26. 02.-27. 2. 2005. Ob dobri organizaciji JK Lendava je na tekmovanju za Pokal Lendave tekmovalo 165 judoistov iz držav Hrva{ke, Italije, Madžarske, Slova{ke in {tevilnih slovenskih klubov. Pri starej{ih de~kih in deklicah je tekmovanje {telo za Slovenski pokal in spremljali smo lahko zanimive dvoboje mladih judoistov.
Rezultati:
Mlajši dečki
do 30 kg: 2. Blaž Pekli~ (JK Drava Ptuj) ; do 34 kg: 5. Jan Maroh (JK Drava Ptuj); do 50 kg: 2. Emir Topalovi~ (JK Drava Ptuj).
Starejši dečki
do 38 kg: 1. Matej Studen~nik (Impol), 5. Jure Boži~ko (Drava Ptuj), 7. Žiga Ra-ku{a (Impol); do 46 kg: 2. Žiga Pristovnik (Impol), do 50 kg: 1. Alen Pulko (Impol), 3. Tilen Vidovi~ (Drava Ptuj), 5. Aleksander Bergles (Impol).
Starejše deklice
nad 57 kg: 2. Ur{ka Urek (Drava Ptuj), 5. Sanja Jerenko (Drava Ptuj).
Mladinci
do 60 kg: 1. Dorijan Jamni{ek (Du-plek), 5. Kristjan Crni~ (Impol); do 66 kg: 2. Renato Štibler (Impol), 5. Mitja Horvat (Drava Ptuj); do 73 kg: 5. Uro{ Tajhman (Drava Ptuj), 7. Bo{tjan Ker{i~ (Impol); do 81 kg: 3. Uro{ Pliber{ek (Impol), 5. Rok Murko (Drava Ptuj); do 100 kg: 1. Jožef Šimenko (Drava Ptuj).
Mladinke
do 63 kg: 2. Skela Ur{ka (Impol).
Sebi Kolednik
AL d.o.o.	I
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL d.0.0., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Sportni napovednik
NOGOMET
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 18. KROGA: Drava - Domžale (sobota ob 15.00 - PROST VSTOP), Ljubljana - Primorje, HIT Gorica - Bela krajina, Koper - Maribor Pivovarna La{ko (vse tekme bodo v soboto); Zagorje - KD Olimpija, CMC Publikum - Mura (obe tekmi bosta v nedeljo).
ROKOMET
1. A SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - ŽENSKE PARI 16. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Izola Bori, Burja Škofije - Krim Merca-tor, Celeia @alec - Loka kava KSI, Maks Polje - Celjske mesnine, Olimpija - Gramiz Ko~evje
1. A SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - MOŠKI
PARI 14. KROGA: Gold club - Celje Pivovarna Laško (torek), Gorenje - Jeruzalem Ormož (odigrano v sredo 2. 3.), Adria Krka - Sviš, Prevent - Rudar Trbovlje, Trimo Trebnje - Termo, Prule 67 - Cimos Koper - vse tekme v soboto.
1.	B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 14. KROGA: Velika Nedelja - MIP Gorica Leasing (v soboto ob 19.00), Sevnica - Gorišnica, Cerklje - Dobova, Dol TKI Hrastnik - Ribnica, Slovan - Pekarna Grosuplje. V tem krogu je prosta ekipa Mitol Sežana.
KOŠARKA
2.	SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA - VZHOD
PARI 18. KROGA: Grosuplje - Ptuj, Pivovarna Laško mladi - Ruše, Nazarje -Jurij Ježica, ŽKK Maribor - Prebold, Superga Slovenj Gradec - Celjski KK
ODBOJKA
1. DRŽAVNA LIGA ODBOJKA MOŠKI - LIGA ZA OBSTANEK PARI 3. KROGA: Termo Lubnik - Svit, Salonit Anhovo - Marchiol Prvacina, Krka - Prevent gradnje IGM
1.	DRŽAVNA LIGA ŽENSKE - LIGA ZA OBSTANEK
PARI 3. KROGA: Prevalje - Benedikt, Zavarovalnica Maribor Ljutomer - Formis Bell, Sloving Venus Vital - Luka Koper.
2.	DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - ŽENSKE
PARI 18. KROGA: Dravograd - Ptuj, Ecom Tabor - Mladi Jesenice, Savinjska Šempeter - Mislinja, Ljubljana II. - Kočevje, Comet Zrece - Hitachi, Solkan - Šentvid
SMUČANJE V DRSTELJI
Smučarski klub Drstelja bo v soboto s pričetkom ob 14. uri organizator veleslaloma, v nedeljo s pričetkom ob 10. uri pa bodo prizadevni smučarski delavci SK Drstelja organizirali še slalom. Vsekakor priložnost za ljubitelje smučanja, da se teh tekmovanj udeležijo in preživijo dva čudovita dneva v tem kraju.
Danilo Klajnšek
MALI NOGOMET
V	soboto, 5. marca, bo ob 12.30 uri v športni dvorani Center turnir v malem nogometu za dekleta do 16 let. Nastopajo: ŽNK Len-Sobota, ŽNK Škale, OŠ Destrnik, ŽNK Ljudski vrt. Vabljeni!
MINI MARATON AEROBIKE
V	soboto, 5. 3. 2005, bo s pričetkom ob 19. uri v športni dvorani Mladika Ptuj 3. mini maraton aerobike. Vabimo vse, ki želite sodelovati na vadbi. S seboj imejte športno opremo, vstop in ogled sta brezplačna.
Andrej Cafuta, Center aerobike
STRELSTVO
1.	SLOVENSKA STRELSKA LIGA S PIŠTOLO - 6. KOLO
V	soboto, 5. 3., ob 13. uri se bodo v športi dvorani v Trbovljah pomerili strelci v 1. ligi s pištolo.
2.	SLOVENSKA STRELSKA LIGA S PIŠTOLO
Na istem strelišču se bodo ob 15. uri pomerili tudi strelci v 2. ligi s pištolo. DRŽAVNA LIGA ZA MLAJŠE MLADINCE/KE TER MLADINCE/KE
V	nedeljo, 6. 3., pa bodo na strelišču v Trbovljah svoje strelsko znanje pokazale še vse mlajše kategorije. Tekmovanje se bo pričelo ob 9. uri, trajalo pa bo cel dan.
Simeon Gonc
Planinski koti~ek
OBČNI ZBOR PD PTUJ
PD Ptuj vabi člane in prijatelje društva na redni letni občni zbor, ki bo v petek, 4. marca 2005, ob 16.30 uri v prostorih restavracije Gastro na Rajšpovi ulici v Ptuju. Po uradnem delu bo sledil ples z živo glasbo. Lepo povabljeni. Uroš Vidovič, upravni odbor PD Ptuj
Kegljanje • 7. Kurentov pokal
Policijska postaja Ptuj je bila v soboto organizator že 7. tradicionalnega kegljaš-kega turnirja - Kurentov pokal. To je keg-ljaško tekmovanje, na katerem nastopajo ekipe policijskih postaj iz mest, ki so bila nekdaj mitnice. Tudi letošnje tekmovanje je naletelo na dober odziv, saj se ga je udeležilo kar deset ekip.
Po pričakovanjih je pokal ostal kar doma, saj so bili Ptujčani prepričljivi in niso dovolili nobenega presenečenja. Med posamezniki pa jim je pripadlo tudi prvo mesto, ki si ga je prikegljal Danilo Levačič.
REZULTATI EKIPNO: 1. Ptuj (Ivančič 264, Levačič 264, Veler 244, Plohl 228) 1000, 2. Lendava 869, 3. Škofja Loka 861 podrtih kegljev.
POSAMIČNO: 1. Danilo Levačič 264,
2. Janko Ivančič 264 (oba Ptuj), 3. Jure Mrak 255 (Škofja Loka), 4. Tomaž Veler 244 (Ptuj), 5. Grega Perko 239 (Škofja Loka).
Danilo Klajnšek
Janko Ivančič (levo) in Danilo Levačič
Foto: DK
petek • 4. marca 2005
Jubileji
ŠtajmkiTEUHiK 19
Spodnja Sveča
50 let zakoncev Fakin
V slavnostni dvorani občine Majsperk je bila v soboto, 19. februarja, slovesnost zlate poroke, na kateri sta po 50 letih skupnega življenja pred županjo dr. Darinko Fakin svojo zakonsko predanost potrdila Marija in Alojzij Fakin iz Spodnje Sveče, ki sta se poročila 5. februarja 1955 v Majsperku.
Zlatoporočenca Marija in Alojz Fakin iz Spodnje Sveče
Njuna skupna pot se je pričela v Spodnji Sveči 2, kjer sta si ob domačiji zgradila svojo hi{o.
Zlatoporo~enka Marija, rojena Robar, se je rodila 22. februarja 1934 v Sestržah kot osmi otrok. V mladosti ji je delalo družbo kar {est bratov, dve sestri in trije polbratje. Osnovno {olo je obiskovala v Maj{perku, poklicno pa v Mariboru, Murski Soboti in na Pragerskem, kjer se je izučila za {iviljo. Po poroki je zaradi dela na manj{i kmetiji {ivala le {e za svoje bližnje in domače. Še danes rada kaj za{ije, prebere kak{no knjigo in revijo, veliko svojega prostega časa pa posveča svojim vnukicam in vnukom. Zlatoporočenec Alojz se je rodil 17. aprila 1924 v Sveči kot drugi otrok. Osnovno {olo je obiskoval v Maj{perku in že leta 1940 pričel delati v takrat-
nem Vunateksu kot tkalec. Junija leta 1942 je moral v nem{ko vojsko, od koder se je vrnil {ele 10. oktobra 1945. Na delovnem mestu je napredoval v podmojs-tra in po končani dokvalifikaciji postal mojster. To delo je opravljal vse do upokojitve leta 1983.
Spoznala sta se na va{ki veselici v Jurovski vasi in se poročila 5. februarja 1955 v Maj{perku. Po poroki sta živela skupaj s star-{i v Spodnji Sveči, kasneje pa so zgradili hi{o na domačiji, kjer skupaj s sinovo družino živita {e danes. V zakonu so se jima rodili {tirje sinovi. Danes, ko sta v zrelih letih, pa jima družbo dela osem vnukov in vnukinj. Velja si zapomniti tudi njuno življenjsko vodilo: "Pomagati svojim najbližjim po svoji moči."
-OM
Ptujska Gora
Zlata poroka zakoncev Zver
Pred kratkim sta pred matični urad v Majsperku pripeljala zlatoporočenca Gabrijela in Vinko Zver.
"Pred petdesetimi leti, ko sva stopila pred matičarja v Maj{-perku, sva se pripeljala s kolesi, danes pa z avtom," je povedal Vinko. Nato sta stopila pred ma-tičarko dr. Darinko Fakin, županjo občine Majsperk, ki je govorila o življenju Gabrijele in Vinka. Njuna pot se je začela v Majsperku in nadaljevala v Slapah, kjer se živita sedaj. Nekoliko humoristično je, da sta se pred pol stoletja združila priimka Zver in Jeza. Poročila sta se ravninski
fant, doma iz Prekmurja, in hribovsko dekle iz Haloz. In ker že slovenska pesem pravi: "Ne bom se možila na ravno polje," je fant iz Prekmurja ostal v Halozah. Imata tri otroke, stiri vnuke in vnukinjo. Oba sta večinoma delala v TVI Majsperk vse do upokojitve. Zatem pa ju je razglasila za zlatoporočenca.
Zaobljubo sta obnovila v cerkvi na Ptujski Gori v prisotnosti enakih prič kot pred 50 leti.
[tefan Pr{a
%

m
M
Zlatoporočenca Zver
Stogovci
Zlatoporočenca Toplak
V slavnostni dvorani občine Majsperk je bila v soboto, 19. februarja, slovesnost, na kateri je županja dr. Darinka Fakin po 50 letih zakona razglasila za zlatoporočenca Kristino in Stanislava Toplaka iz Stogovcev.
Kristina in Stanislav Toplak
Kristina in Stanislav Toplak sta sklenila zakonsko zvezo 19. februarja 1955 v Majsperku, njuna skupna pot pa se je pričela v Sto-govcih.
Zlatoporočenka Kristina, rojena Selinsek, se je rodila 7. maja 1932 v Bolečki vasi kot drugi otrok, družbo pa ji je delalo se osem bratov oz. sester. Osnovno solo je obiskovala na Ptujski Gori. Po končani osnovni soli se je zaposlila kot delavka v TVI Majsperk. Po 18 letih službovanja kot tkalka je zapustila delovno mesto, saj je bilo doma vedno dovolj dela. Ker pa ji je do upokojitve manjkalo se nekaj let, se je kasneje zaposlila kot čistilka v Osnovni soli Ptujska Gora. Leta 1987 je odsla v zaslužen pokoj.
Kljub letom se danes rada poprime za kakrsno koli delo.
Zlatoporočenec Stanko pa se je rodil 10. novembra 1932 na Ptuju kot prvi otrok v družini. Osnovno solo je obiskoval na Ptujski Gori, zatem pa se je izučil za mizarja pri mariborskem Konstruktorju. Ob delu je obiskoval se večerno solanje in opravil izpit za obrtnega mojstra. Kasneje se je zaposlil v takratni TGA Kidričevo in se leta 1988 upokojil.
Poročila sta se 19. februarja 1955 v Majsperku in pri Materi Božji na Ptujski Gori. Po poroki sta si zgradila topel dom na Ptujski Gori, kjer sta se jima rodila dva otroka. Sedaj, na zrelejsa leta, jima družbo dela sest vnukov ter pravnukinja in pravnuk.
-OM
Obrez
Zlatoporočenca Cimerman
Sredi februarja sta svojo zakonsko zvezo pozlatila Marija in Ivan Cimerman iz Obreža 154.
Oba zlatoporočenca sta domačina iz Obreža. Marija je bila rojena 23. 7. 1930 in se je tudi pred poroko pisala Cimerman. Ženin Ivan je bil rojen 23. 12. 1928 in je po poroki ženo Marijo pripeljal na svoj dom. Marija je do poroke, 19. februarja 1955, delala v trgovini na Turni-sču pri Ptuju, po poroki pa je ostala doma in skrbela za srednje veliko kmetijo, kjer je bilo vedno dovolj dela na njivi in v hlevu. Mož Ivan je bil po poklicu mizar in dolgih 38 let delovodja v Marlesu v Središču ob Dravi. V pokoj je sel, ko je doživel svoj prvi infarkt in mu je zdravje začelo resno nagajati. Od takrat je doživel se dva infarkta, vendar z
voljo in ob podpori domačih vedno premaga zdravstvene težave. Marija je povedala, da mu je pred kratkim zdravje spet nagajalo, vendar sta oba zelo vesela, da sta se učakala tako lepega življenjskega jubileja.
Cimermanova živita na kmetiji, ki jo obdeluje sin Danilo in se vedno po svojih močeh pomagata pri delu. Na zlati poroki se je zbralo sorodstvo, ki je po svečanem delu, ki ga je opravil župan Vili Trofenik v ormoskem gradu, nadaljevalo z zabavo pri Črnem ribiču. Zlata nevesta Marija je navdusena povedala, da je bilo slavje ob živi glasbi zelo veselo in tudi plesa ni manjkalo.
vki
Zlatoporočenca Marija in Ivan Cimerman iz Obreža 154.
Podgorci
Zlatoporočenca Zorko
Po 50 letih sta 19. februarja svojo poroko ponovno obnovila Verona in Maks Zorko iz Podgorcev 49.
Foto: zasebni arhiv
Zlatoporočenca Verona in Maks Zorko iz Podgorcev 49
Verona in Maks sta se poznala že od otroskih let. Oba sta se rodila v Podgorcih: Maks 29. septembra 1932, Verona pa 8. februarja 1933, ko je dobila svoj dekliski priimek - Hrga. Po poroki sta si zgradila skupni dom nedaleč od Veronine domačije. Oba sta bila zaposlena. Verona je delala v Delti na Ptuju, Maks pa v kidričevskem Talumu. Rodili so se jima trije otroci. Srednja, Cvetka, je ostala na domačiji in jima je v stalno pomoč, sinova Mirko in Dani pa sta si svoje domove ustvarila v Gorisnici in v Veržeju, tako da se pogosto videvajo. Danes sta zlata babica in dedek navdusena nad stirimi vnukinjami in vnukom, v posebno veselje pa sta jima že dva pravnuka. Zdravstvenih tegob ju
spremlja kar nekaj, vendar sta se naučila z njimi živeti in jih sprejeti kot del življenja.
Civilni obred zlate poroke je minil svečano ob zvokih orgel v dvorani ormoskega gradu in v izvedbi župana občine Ormož Vili-ja Trofenika. Nič manj slovesno pa ni bilo v podgorski cerkvi, kjer sta se zakonca Zorko poročila že prvič. Tokrat sta v obredu sodelovala kar dva duhovnika -domači župnik Jože Sipos in bratranec zlate neveste pater Lojze Klemenčič. Obred je bil ganljiv, veselo druženje pa se je nadaljevalo v gostilni Marta v Cve-tkovcih. Za veselo vzdusje so poskrbele tudi domače vaske pevke, pri katerih poje nevesta Verona.
vki
Mali Brebrovnik
Zlatoporočenca Fajfar
Svojo pred 50 leti sklenjeno zakonsko zvezo sta 19. februarja z zlato poroko ponovno potrdila Terezija in Matej Fajfar iz Malega Brebrovnika 20.
Terezija je bila rojena leta 1934 v zaselku Donje voče na Hrva-skem. S starsi se je priselila na Bolensčak in spoznala 1936. leta rojenega Mateja Fajfarja. Svoj de-kliski priimek Pintarič je Terezija februarja 1955 zamenjala za Faj-far in se priselila na moževo domačijo v Mali Brebrovnik. Oba zlatoporočenca sta bila vse življenje vinogradniska delavca. Navajena trdega dela, tudi na stara leta ne moreta biti pri miru. Terezija se vedno zelo rada dela v kuhinji, Matej pa ima v najemu njivo, dela v gorici, do nedavnega pa je skrbel tudi za živino. V zakonu sta se jima rodila dva otroka - Franc in Milica. Sin s svojo družino živi na domačiji v Malem Brebrovniku, hčera pa iz Maribora tudi vse pogosteje prihaja
na Jeruzalem, saj se je poročila v kraje svojih starih starsev Faj-farjeva imata tri vnuke in tudi že pravnukinjo. Kljub za leta običajnim zdravstvenim tegobam sta zelo družabna in aktivna v drus-tvu upokojencev in v svetinjski cerkvi.
Priprave na zlato poroko so bile obsežne, saj je moralo vse potekati po starih tradicionalnih pravilih. Zato ni čudno, da se je v Vinskem hramu na Jeruzalemu zbralo okrog 90 povabljencev, pa tudi maskare so prisle na svoj račun. Zlato poroko je v ormoskem gradu opravil župan Vili Trofenik, zelo svečano pa je bilo tudi v svetinjski cerkvi, kjer je obred vodil Janez Gorgner.
vki
Zlatoporočenca Terezija in Matej Fajfar
Foto: Brbre
Foto: Brbre
20 TEDNIK
Studentska stran
petek • 4. marca 2005
Dohodnina že udarja po študentskem žepu
V skladu z novo dohodninsko zakonodajo, ki je v veljavo stopila takoj po novem letu, je za zasluženi znesek preko študentskega servisa državi potrebno odstopiti precejšen del »svojega dobička«. Po veljavnem zakonu je za znesek do 74.000 tolarjev na napotnici akontacija 12,5-odstotna, za znesek nad 74.000 tolarjev pa 25-odstotna.
Študentje so v začetku februarja besedilo predlagane spremembe zakona o dohodnini že vložili v državni zbor in zbrali 5000 podpisov, ki so potrebni za obravnavo zakona.
Študentje z vloženo novelo dohodninskega zakona predlagajo, da za svoje delo ne bi plačevali akontacije dohodnine, če znesek na študentski napotnici ne bi presegal 113.583 tolarjev. Za višji znesek pa bi bila akontacija 25-odstotna.
Na širšem ptujskem območju so se podpisi v podporo noveli zakona o dohodnini zbirali pod okriljem Kluba ptujskih študentov. Zbralo se je okrog 300 podpisov.
Glede nove ureditve dela preko študentskega servisa pa lahko iz lastnih izkušenj povem, da se pri izplačilu obračun akontacije precej pozna.
Mojca Zemljarič
Po študentsko na Radiu Ptuj
V nocojšnji oddaji Po študentsko na Radiu Ptuj bo Polona Ambrožič gostila Katjo Filipic, študentko restavratorstva na ljubljanski likovni akademiji. Tudi nocoj vas bo Polona seznanila z napovedjo aktualnih dogodkov za mlade na širšem ptujskem območju, ob koncu oddaje pa bo spomine na študentska leta poslušalcem Radia Ptuj zaupala slikarka Irena Polanec. Oddaja po študentsko je na Radiu Ptuj na sporedu vsak petek ob 18.30 uri. Ponovitev oddaje je ob sobotah ob 22.uri.
MZ
Maribor - Stuk
v
Začel se je Sou rock '05
Studentska organizacija Univerze v Mariboru (SOUM) je začela z novo sezono Študentskega festivala ŠOU ROCK '05.
Prvi v sklopu koncertov se je odvijal v torejk, 1. marca 2005, ob 21. uri v Študentskem kulturno prireditvenem centru (Stuk). Nastopile so glasbene skupine Low Value, GerminaJ in Zurdov. S to prireditvijo želi SOUM skupinam pomagati, da se predstavijo in pokažejo pred publiko v svoji najboljši luči.
Na vsakem izmed koncertov se bodo na podlagi prijav
predstavile še neuveljavljene, študentske glasbene skupine, zmagovalec vsake prireditve pa se uvrsti v veliki finale. Zmagovalec velikega finala bo dobil možnost nastopa na študentski prireditvi Lampiončki in snemanje videospota ter singla za zmagovalno pesem, v vrednosti milijon tolarjev. Koncerti ŠOU ROCK '05 bodo potekali še 14. in 31. marca ter 11. in 25. aprila. Veliki finale bo v torek, 10. maja.
MZ
V
Studentski vodič
V	četrtek se bo v ptujskem študentskem lokalu Kolnkišti nadaljevala težko pričakovana kvartopirska sezona 2005. Pričetek četrtkovega turnirja v taroku bo ob 19. uri. Igralci taroka se v Kolnkišti zbirajo vsak drugi četrtek, zaključek turnirja pa bo v mesecu maju. Nagrade za najboljše so že pripravljene.
V	soboto ob 21.30 uri bo v Kolnkišti, lokalu Kluba ptujskih študentov, nastopila glasbena skupina Orlek. Skupina izhaja iz Zagorja ob Savi, njihova glasba pa je zanimiva mešanica zvokov rock'n rolla in neke vrste 'folk punk polka rocka". Pestra instrumentalna zasedba jih uvršča v etno folk glasbo, besedila pa so socialno-humorno obarvana.
V	organizaciji Kolnkištinega filmskega krožka, ki deluje pod okriljem Kluba ptujskih študentov, bo v nedeljo ob 20. uri v Kolnkišti projekcija filma Zadnja kinopredstava. Film govori o trojici seksualno zmedenih najstnikov, ki živijo v zdolgočasenem teksaškem mestecu, iz katerega se mladina v želji po boljši prihodnosti množično izseljuje. Ko se zapre še mestni kino, se konča neko obdobje v življenju. Film je bil v režiji Petra Bogdanovicha posnet leta 1971.
MZ
Ptuj / Strokovnjaki o zaposlovanju mladih
V Sloveniji 24 000 mladih brezposelnih
Minuli teden se je na Ptuju v organizaciji Zavoda RS za zaposlovanje odvijala dvodnevna mednarodna delavnica z nazivom Spodbujanje zaposlovanja mladih na trgu dela. Delavnica je bila organizirana v sklopu sodelovanja javnih zavodov za zaposlovanje držav na prehodu, kandidatk za vstop v EU, in Republike Slovenije - članice EU.
Udeleženci - predstavniki javnih zavodov za zaposlovanje iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Hrva{ke, Makedonije, Srbije, Crne Gore in Slovenije ter predstavniki Generalne direkcije za zaposlovanje in socialne zadeve pri Evropski komisiji ter Mednarodne organizacije dela - so na delavnicah obravnavali problematiko zaposlovanja mladih. Namen mednarodnih delavnic, ki se je odvijal v prostorih ptujskih Term in Mestne hi{e, je bil opredeliti, kaj se z mladimi v teh državah dogaja, kak{ni so optimalni modeli za re{evanje problemov in kak{ne so možnosti pridobitve mednarodnih sredstev za delo z mladimi.
Tudi Slovenija je ena izmed držav, ki beleži visok delež
Foto: Črtomir Goznik
Mladi informacije o zaposlovanju iščejo v Centru za informiranje in poklicno svetovanje, ki deluje pod okriljem ptujskega Zavoda za zaposlovanje.
Pozitivne lastnosti, ki jih delodajalci pripisujejo mladim, so fleksibilnost, prilagodljivost, učljivost, vodljivost, sveže šolsko znanje ^ Negativne lastnosti, ki jih delodajalci opažajo pri mladih, pa so: pomanjkanje uporabnih znanj, pomanjkanje delovnih navad, nemotiviranost za delo in učenje, nizka stopnja odgovornosti in podobno.
mladih med brezposelnimi. Ob koncu leta 2004 je bilo v Sloveniji registriranih dobrih 24 000 brezposelnih oseb, mlajših od 26 let. V primerjavi z letom 2003 se je število mladih brezposelnih zmanjšalo za dobrih šest odstotkov. Toda delež mladih brezposelnih med vsemi brezposelnimi ostaja še vedno visok - dobrih 26 odstotkov. Izobrazbena struktura mladih brezposelnih oseb je naslednja: brez poklicne izobrazbe jih je 35 odstotkov, poklicno izobrazbo jih ima 23 odstotkov, srednje in splošno tehnično izobraževanje jih je dokončalo 38
odstotkov, 4 odstotki mladih brezposelnih pa ima višjo- in visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo. Značilne ovire, povezane z zaposlovanjem mladih, so povezane z neizdelanimi življenjskimi cilji in posledično neizdelanimi zaposlitvenimi ci-
lji. Potrebe mladih, ki stopajo v svetovalni proces, so zelo različne in zahtevajo različna znanja in pristope v svetovanju.
Kdo mladim svetuje in pomaga pri iskanju zaposlitve?
Vsaki brezposelni osebi se ob prijavi na Zavod dodeli osebnega svetovalca. Pri obravnavi mladih, ki imajo zdravstvene težave, svetujejo rehabilitacijski svetovalci ter zdravniki svetovalci. Na večjih uradih Zavoda za zaposlovanje so na razpolago svetovalci, ki se ukvarjajo samo z mladimi, na manjših uradih pa imajo svetovalce generaliste. Individualno svetovanje se v okviru Zavoda nadgrajuje tudi z različnimi oblikami skupinskega svetovanja. Kombiniranje individualnih in skupinskih oblik svetovanja za posameznika pomeni intenzivnejšo podporo in večjo lastno odgovornost pri iskanju rešitev in uresničevanju ciljev.
Mojca Zemljarič
Skupna značilnost mladih v Sloveniji in v vsej Evropi danes je, kot kažejo raziskave, individualizacija in izbirnost življenjskih poti. Posledica tega ni samo povečanje možnosti, ampak tudi povečanje negotovosti prehodov v odraslost. Po drugi strani pa se ekonomska in sociokulturna odvisnost mladih od staršev in izvorne družine povečuje. Pomembna značilnost mladih je tudi, da vedno več groženj in negotovosti v sedanjosti izhaja iz pričakovanja prihodnosti.
Maribor - Predstavljamo vam ^
Mariborska študentska organizacija
Studentska organizacija Univerze v Mariboru (SoUM) je stanovska skupnost študentov mariborske univerze, ki avtonomno skrbi za izvajanje študentskih interesnih in obštudijskih dejavnosti ter vodi študentsko politiko na področju izobraževanja, socialnega in ekonomskega položaja študentov ter mednarodnega sodelovanja.
Študentska organizacija Univerze v Mariboru kot študentov vredna organizacija z razvejano strukturo študentskih interesnih dejavnosti in vodenjem študentske politike celostno zadovoljuje potrebe študentov.
Študentska organizacija Univerze v Mariboru je članica Štude^ntske organizacije Slovenije (ŠOS) in preko nje članica Evropskega združenja številnih nacionalnih študentskih organizacij.
Temeljna dejavnost ŠOUM-a je izvajanje študentskih interesnih in obštudijskih dejavnosti in vodenje študentske politike na področju izobraževanja, socialnega in ekonomskega položaja študentov ter mednarodnega sodelovanja. Dejavnost ŠOUM-a izvajajo njeni oddelki, predvsem na področjih socialnega standarda, izobra-
ževanja in univerzitetne politike ter mednarodnega sodelovanja, delno znotraj ŠOUM organizirane organizacijske enote, kot so Erasmus Student Network, Študentski center za
■ Foto: arhiv SOUlV
Predsednik ŠOUM-a Zdenko Škraban
razvoj medijev ŠOUM, Študentski multimedijski centri Cyber.Student, Skupnost evropskih študentov tehnike BEST in Dijaška skupnost Maribor, del dejavnosti na področjih študentske kulture, izobraževanja, študentskega športa, tehnične kulture, študentske mednarodne dejavnosti, izpopolnjevanja študentov v tujini, raziskovalne dejavnosti, študentskega socialnega in ekonomskega položaja, informacijskega in računalniškega opismenjevanja ter uporabe informacijskih tehnologij, študentskega založništva in medijev pa se izvaja v sodelovanju s pridruženimi člani ŠOUM. Ob tem ŠOUM izvaja subvencionirano študentsko prehrano v Mariboru, Celju, Velenju, Kranju, Murski Soboti, Ptuju in Slovenj Gradcu.
ŠOUM svoje dejavnosti izvaja v uresničevanju naslednjih ciljev: da bodo uresničili poslanstvo na poti do mednarodno primerljive diplome, ki bo kot visoko cenjen dokument doma in po svetu dokaz sposobnosti in znanja študentov Univerze v Mariboru, da bodo zagotovili politične, gospodarske, kulturne in socialne pogoje za uresničitev okolja, ki bodo v vsakem posamezniku prepoznavali njegovo znanje in sposobnosti ter voljo za izboljšanje kakovosti življenja njemu samemu in skupnosti, v kateri živi. V sodelovanju z drugimi želijo uresničiti takšen sistem celostne študentske varnosti, katerega temelj bodo enake možnosti in solidarnost in bo študentom zagotavljal polne možnosti za uveljavljanje socialnih pravic.
Mojca Zemljarič
petek • 4. marca 2005
Turistični tednik
ŠtajenkiTEBHlK 21
Ptuj • Nova odprava tropske medicine
Ko imaš le glavo in roke
Štirje diplomanti Medicinske fakultete v Ljubljani (Darja Hajdinjak iz okolice Domžal, Barbara Šegula iz Dornave, Andrej Škoberne in Anja Sebenik iz Ljubljane) ter absolventki Visoke šole za zdravstvo v Ljubljani (Magdalena Prelovšek iz okolice Domžal in Petra Lamovšek iz Litije) so 28. februarja odpotovali na trimese~no študijsko-humanitarno odpravo v Zambijo.
Na pot odhajajo v okviru Sekcije za tropsko medicino, ki združuje študente zadnjih letnikov Medicinske fakultete v Ljubljani in absolvente Visoke šole za zdravstvo v Ljubljani, ki že od leta 1990 uspešno organizira strokovno-humanitarne odprave tropske medicine v države tretjega sveta, Zambijo, Mehiko, Tanzanijo, Kenijo, Paragvaj, Burmo, Indijo, Madagaskar in v Papuo (Nova Gvineja). Doslej jih je bilo že ve~ kot sto.
Teden dni pred odhodom so se oglasili tudi na Ptuju, v hotelu Mitra, lastnik Franc Mlakar je eden od sponzorjev, da bi se na nek na~in zahvalili vsem s Ptujskega, ki so fi-nan~no in v sanitetnem materialu podprli tokratno odpravo. Finan~-no so jih podprli pri NKB Maribor — Poslovni enoti Ptuj, Talumu Ki-dri~evo, ~istem mestu, Gradbenem podjetju Ptuj, s sanitetnim materialom pa ptujska bolnišnica in Zdrav-
stveni dom Ptuj, z zdravili Lekarna Toplek in JZ Lekarne Ptuj, prav tako pa tudi zasebni zdravniki in zobozdravniki. Kot pomo~ za oskrbo lokalnih zdravstvenih postaj so zbrali okrog 150 kg zdravil in sanitetnega materiala.
Udeleženci najnovejše odprave so se za to humanitarno dejanje odlo-~ili sredi lanskega leta, v ta namen so se tudi dodatno izobraževali. Ob prihodu v Zambijo, tam jim bo z nasveti in izkušnjami pomagal pater Miha, se bodo en mesec uvajali v u~ni bolnišnici v Lusaki, zatem pa bodo samostojno delali v misijonarski bolnišnici v Nangomi in Ndoli. Želja pomagati, radovednost, odkrivanje novega, znajti se v situaciji, ko si brez aparatur in imaš na voljo le glavo in roke, so izzivi, ki so jih vodili v odlo~itev za odpravo. V njej si bodo nabirali strokovno-medicinske in ~isto ~loveške izkušnje. Doma so jih najprej sprejeli z "zadržanim
Reportaža • Kitajska in Tibet
Železna cesta
Pozno popoldne sem zbegan stal pred izhodom pekinške železniške postaje. Okoli mene je vrelo življenje. Bil sem prestrašen.
Malo prej sem stopil iz varnega in udobnega transsibirskega vlaka. Ugodja, za katerega so v majhnih kupejih s štirimi posteljami skrbeli stevardi, in lagodnosti, ki ga je nudil potnikom restavracijski vagon, je bilo naenkrat konec. V trenutku sem bil prestavljen v popolnoma tuj svet. Množica nenavadnih ljudi je hitela, se drenjala; po cesti so vozili avtomobili in se v poplavi koles, s hupanjem, borili za prostor pod soncem. Oznake so bile v neznani pisavi, ljudje, ki sem jih nagovoril, pa so le zmigovali z rameni in od-
mahovali z rokami. Prešinilo me je, da se nahajam sredi nepreglednega ~ebelnjaka.
Potoval sem s prijateljem Tomažem. Za seboj sva imela dolgo »pot«. Številni zimski ve~eri so minili v sanjarjenju, na~rtovanju potovanja, zbiranju podatkov in namigov. Nekega temnega, zgodnjega jutra sva se z avtobusom zapeljala v Budimpešto, prelepo madžarsko metropolo. Njeni prebivalci ohranjajo dediš~ino minulih rodov s skrbno roko dobrega gospodarja. Sedla sva na vlak za Moskvo. V prestolnici
Foto: Janez Jaklič
Kremelj-Moskva. Tukaj so se začela vrteti kolesa transsibirskega vlaka.
navdušenjem" je v skupnem imenu povedal edini moški ~lan odprave Andrej Škoberne iz Ljubljane, ki je tudi potencialni ptujski zet, a ne razmišlja, da bi prišel kdaj delat na periferijo. Osebno mu regija, iz katere izhaja njegovo dekle Barbara Šegula, ugaja, ne predstavlja pa si, da bi tod neko~ živel. Predvsem ga v Ljubljani zadržujejo osebne vezi, brez katerih si ne zna predstavljati svojega bodo~ega življenja. Trenutno tudi ni nobenih spodbud za zaposlovanje mladih zdravnikov na periferiji. Prepri~ani so, da bodo v ~asu bivanja v Zambiji pridobili dodatna znanja o tropskih infekcijskih znanjih, ki so tudi v našem okolju zaradi številnih potovanj vse pogostejša, po vrnitvi naj bi z izkušnjami pomagali tudi pri organizaciji ambulante za popotnike v okviru Klinike za infekcijske bolezni v Ljubljani.
Zambija je država, v kateri zaradi pomanjkanja hrane in vode nujno
padlega socializma sva imela le toliko ~asa, da sva si priborila vozovnico za transsibirski vlak. Mastna napitnina je pomagala, da sta se na razprodanem vlaku našli prazni postelji.
Ukaz za gradnjo enega najve~jih projektov prejšnjega stoletja je bil podpisan v Petrogradu leta 1891. Transsibirska železnica se lahko po velikosti in u~inku primerja samo še s transameriško progo, ki je pov-zro~ila ekonomski razcvet ameriškega zahoda. Prav takšne cilje so imeli carski uradniki, ko so za~eli graditi železno cesto v odmaknjenih pokrajinah Rusije. ~eprav so imeli inženirji za vzornico ameriško železnico, je bila naloga težka, kajti gradbeni pogoji na Daljnem vzhodu so bili zahtevnejši in nevarnejši kot kjerkoli v Ameriki. Komaj dva meseca po ukazu, je inženir Orest Polienovi~ Ujazemski za~el z gradnjo sedemsto enaindvajset kilometrov dolge proge med Vladivostokom in Habarovskom. Pametna poteza je povezala Vladivostok, ki je bil prej odvisen samo od oskrbe z morja, z zaledjem. Železna cesta je bila grajena po odsekih in leta 1916 v celoti predana uporabi. Po predstavitvi na svetovni razstavi v Parizu je postala petnajstdnevna avantura na progi vprašanje prestiža. Razkošni kupeji so bili obloženi z dragocenim lesom, žametom in brokatom. Bogataši so modrovali v luksuznem baru, ob ~ašah izbranih pija~ in umirjeni glasbi pianina. Jedilni vagon je zadovoljil še tako zahtevnega gurmana.
Janez Jaklič
Se nadaljuje
Foto: Črtomir Goznil<
Udeleženci strokovno-humanitarne odprave tropske medicine v Zambijo, manjka Darja Hajdinjak
pomo~ potrebuje kar 2,3 milijona prebivalcev od skupno 10,7 milijona, kolikor je vseh. Najbolj so ogroženi otroci, kar 46,1 odstotka prebivalstva je starih manj kot 14 let. Zaradi hude podhranjenosti so ranljivi za številne bolezni. Najve~ji problem je vsekakor okužba s HIV. Okuženih naj bi bilo že 21,5 odstotka odraslih Zambijcev. Visoka je tudi prevalenca malarije, pogosti so izbruhi kolere in tifusa. Pri vsej tej obremenjenosti pa je zdravstvena oskrba dobesedno na psu. Na 100 tiso~ prebivalcev pride le sedem zdravnikov, tudi denarja za zdravs-
tvo v državi ni, zato je vsaka najmanjša pomo~ v tej smeri dobrodošla in hvalevredna, saj lahko reši marsikatero življenje, ki bi sicer prezgodaj ugasnilo. Mladi udeleženci odprave se zavedajo vseh nevarnosti, ki jim pretijo, vendar je želja pomagati tem ljudem ve~ja.
Ko se bodo po štirih mesecih vrnili, bodo znova obiskali vse sponzorje in donatorje, da bi jim poro~ali o izkušnjah svojega humanitarnega poslanstva, ki jih bo, tako so pre-pri~ani, obogatilo v strokovnem in ~isto ~loveškem pogledu.
MG
Nova vas • IMotorist Slavko Bezjak
Sre~anje zelenih slonov
Letošnje že 49. sre~anje motoristov iz domala vseh koncev Evrope v Bavarskem gozdu v Nem~iji je znova pritegnilo blizu 3800 motoristov in še dodatnih 2 tiso~ gostov, ki so sredi hude zime (ne)uživali med sre~anjem s sovrstniki iz domala vseh koncev Evrope.
Cetrti~ je bil med njimi s svojo yamaho tudi soboslikar Slavko Bezjak iz Nove vasi pri Ptuju. Izpolnil je lani napovedano obljubo, da se bo letos kot ~lan motoristi~nega kluba Kurent iz Ptuja pripeljal na sre~anje v opremi tega demonskega lika. Obljubo je izpolnil le delno v kuren-tovem plaš~u, ki so mu ga zavidali prezebli soudeleženci. Zvonci in druga kurentova oprema bi bili menda pretežko breme za 450 kilometrov dolgo pot v Nem~ijo in nazaj ...
Slavko Bezjak, ki se bo udeležil tudi prihodnjega jubilejnega 50. sre~anja motoristov Evrope, nam je povedal, da je lansko sre~anje terjalo 14 življenj na poti tja in domov. Njim so se poklonili pri maši ob bližnji kapeli, kjer so jim prižgali sve~ke in bakle. Zavedajo se, da motoristi sredi hude zime ne sodijo na prometna voziš~a. Izziv pa je tako mo~an, da prižiga in ugaša sve~e in bakle ob njih!
JoS
Slavko Bezjak (prvi z desne) v kurentovem plašču je zbujal zavist zlasti tistim, ki jih je zeblo pri več kot minus 20 stopinjah Celzija. Sicer pa je bilo med vožnjo je bilo tako mrzlo, da je "preživel" samo mobilnik, ki si ga skril v "gate".
Soníkov klub v UMAGU
1*/3* Istra, bogata animacija, darilo: koncert G. Karana in K. Montene 22.4y3D/POL od 12.900
Sonikov klub v ROGAŠKI
4* Sava/Zagreb, izleti, kopanje, savna... brezplačno do 12 let do 24.4y2D/POL od 13.980
TERME OLIMIA
3* app Lipa, 4* aparthotel Rosa, kopanje v Termaliji od 27.272D/POL od 17.980
BAVARSKI GRADOVI
2-dnevni avtobusni izlet, odlično slovensko vodenje
2.472D/POL 29.900
Radoživa TURŠKA RIVIERA
8-dnevno potovanje: Side-Manav-gat-Pamukkale-Perge-Aspendos
12.3./8D/POL 45.900
TUNIZIJA, Monastir
3* Eden Club, aH inclusive, odhodi z avstrijskih letališč
53J7D/M	90.900
Staro za novo!
Še imate star katalog agencije Sonček?
Zdaj ga lahko zamenjate za brezplačno potovanje!
SONČEK
TUI potovalni «ntar
Ptuj, Slomškova 5 • 02/749 32 82
Telefonska prodaja: 02/22 080 33 • www^onchek.com
Kuharski nasveti
Žganci in polenta
Zima se še ne da, zato je tudi hrana bolj energijsko bogata, da nas pogreje in ščiti pred zunanjim mrazom. Tako je danes rubrika kuharski nasveti namenjena žgancem in polenti.
Žganci so jed, ki jo poznajo ljudje širom po Evropi. Danes jih morda nekoliko manj pripravljamo in uživamo, zaradi mnenja, da so energijsko bogati, zahtevajo daljši čas toplotne obdelave in podobno. Glede energijske vrednosti nam žganci dajo približno toliko energijsko vrednost kot krompirjeve zabeljene jedi ali jedi iz krompirjevega testa, kot kruhovi in tirolski cmoki. Po energijski vrednosti pa se približajo tudi riževim prilogam. Sicer pa lahko na energijsko vrednost sami vplivamo tako, da jih manj zabelimo in da delež moke nadomestimo z drugim energijsko manj bogatim živilom.
Žgancev se te dni še posebej razveselijo starejši ljudje in otroci. Sicer pa večina ljudi meni, da so okusni, vendar težji za pripravo. Poznamo več vrst žgancev. Največ vrst žgancev pripravljamo iz semen moke, nekaterim dodamo nato krompir, včasih tudi kašo. Moko za pripravo žgancev vedno vsuje-mo v vrelo vodo, ki jo solimo.
Ko voda z moko zavre, na sredini moke naredimo luknjo, da se moka lažje skuha. Pri mali količini tega celo ni potrebno narediti, saj vrela voda pronica nad moko ob staneh lonca in se žganci prav tako skuhajo. Odvisno od količine in tudi od vrste moke, iz katere žgance pripravljamo, jih kuhamo povprečno od 20 do 40 minut. Ko so kuhani, jim odlijemo tekočino, ki jo imenujemo žgančnica in žgance zmešamo.
Danes si pri mešanju žgancev lahko pomagamo tudi z električnim ročnim mešalnikom. Med mešanjem po potrebi prilivamo žgančnico. Da se dajo žganci po mešanju lepo oblikovati, jih po mešanju pokrijemo in pustimo, da na toplem stojijo pet do deset minut. Nato jih nadrobimo z vilicami v skledo ali krožnik in ponudimo. Žganci so najboljši, če jih ponudimo sveže. Največkrat jih ponudimo kot samostojno jed za zajtrk ali večerjo ali kot prilogo. Kot prilogo velikokrat ponudimo ajdove žgance, te ponudimo zraven obar, kot so obara iz perutnine in svinjine, h gobovi juhi, krompirjeve žgance ponudimo k mesnim omakam, tako krompirjeve kot ajdove pa ponudimo zraven kis-
Odgovor : Želva rdeče-vratka (Pseudemys scripta elegans) izvira iz centralnega
Jedilnik	Torek krompirjeva omaka
tega tedna	hrenovke Sreda
Sobota	rižota z mesom
zelenjavna juha s	zeljna solata
smetano	Četrtek krompirjeva juha
jabolčni zavitek	
Nedelja	sirove omlete
pečen piščanec s kruhom	
in s slivami	Petek
mešana solata	kisla repa
puding z malinovcem	kuhan fižol, zabeljen z ocvirki
Ponedeljek	Jedilnik je za vas sestavila
kislo zelje	Majda Goznik.
krvavice	Pa dober tek vam želim!
Mokri smrček
Vprašanje bralke Mire iz Ptuja: Doma imamo želvo rdečevratko. Živi v steklenem terariju, v katerem je tudi voda. Zadnje čase opažamo spremembe na oklepu, ki postaja mehak. Tudi nekatere luske so že odpadle. Kako pomagati?
dela ZDA. Sodi med vodne želve, ki živijo v jezerih in močvirjih. V naših domovih
lega zelja in jedi iz kislega zelja ter repe.
Ajdove žgance danes pripravljamo iz ajdove moke in ajdove instant moke. V kolikor ajdove žgance pripravljate iz instant ajdove moke, jih pripravite po navodilih, zapisanih na embalaži. Prav tako pa je priljubljena domača jed tudi polenta. Iz koruze pridobivajo debeli in drobni koruzni zdrob. Danes je na tržišču predvsem drobni zdrob, iz zrn, ki jim odstranijo kalček. Kalček koruznemu zrnu odstranijo zaradi deleža maščob. Prav tako pa lahko posežemo po izdelku za hitro pripravljeno jed oziroma instant polento. Polento kuhamo iz koruznega in belega zdroba. Polento iz koruznega zdroba kuhamo nekoliko daljši čas in že preden vsujemo koruzni zdrob v vodo, dodamo živila za boljši okus, kot so košček pancete, malo slanine, maslo in druga živila, s katerim vplivamo na okus polente. Dobro kuhana polenta nam omogoča malo lažje serviranje, saj jo lažje režemo. Hkrati pa jo lahko naložimo v poljuben model in že v zelo kratkem času bo povzela obliko modela. Tako dobimo privlačnejši videz ob serviranju polente. Če je polenta suha, ji ob serviranju dodajamo razne omake, da pridobimo na sočnosti in okusnosti.
Pri nas še vedno najpogosteje pripravljamo pšenične žgance, ki jih zabelimo s kislo smetano,
so rdečevratke razmeroma pogoste. Ker imajo želve t. i. zimsko spanje , ki traja okoli 3 mesece, je potrebno želvam zagotoviti ustrezno življenjsko okolje - terarij. Temperatura vode v terariju naj ne pade pod 25 oC, zato jo primerno ogrevamo. Spolno zrelost dosežejo želve pri 7 letih starosti. V pesek položijo 3-20 jajc. Doba valjenja znaša 10 tednov. Rdečevratke lahko dosegajo življenjsko dobo 20 in več let, seveda pod pogojem, da živijo v primernem okolju in so zdrave.
V ujetništvu moramo paziti na raznovrstnost obroka, ki naj bo sestavljen iz mesa (rakci, polži, insekti, ličinke, ribje ali pusto piščančje meso) in zelenjave (solata, paradižnik,
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI V.M.V
9 02/ 771 00 82
zaseko in ocvirki, gobovo omako in vročim mlekom. Pogosto pripravimo tudi bele krompirjeve žgance oziroma žgance iz enakega deleža krompirja in enakega deleža bele moke. Ti žganci so najokusnejši, če jih zabelimo z zaseko in ocvirki. Tako ene kot druge pripravimo hitro in enostavno. Pšenične žgance pripravimo tako, da v večji lonec pristavimo vodo in jo solimo. Ko voda zavre, vanjo vsuje-mo belo pšenično moko. Na eno osebo vzamemo približno 7 do 8 dekagramov moke. Tako za 70 do 80 dag moke, kar je količina za 10 oseb, potrebujemo minimalno 2, 5 litra slane vode. Če je moka shranjena v večjih količinah, jo je priporočljivo prese-jati, saj s tem povečate zračnost moke in kasneje žganci niso tako zbiti. V moko naredimo na sredini luknjico, pokrijemo in pokrite kuhamo 20 do 30 minut. Nato odlijemo žgančnico in jih premešamo z električnim mešalnikom ali ročno ter po potrebi prilivamo žgančnico. Dobro premešane pustimo stati 5 minut, nato jih razdrobimo v skledo ali na krožnik, zabelimo in ponudimo. Glede na to, da imamo veliko dela s snegom, vam priporočam, da si pripravite porcijo dobrih žgancev.
Ob koncu vam želim veliko kuharskih užitkov in lep pozdrav do prihodnjič.
Nada Pignar, prof. kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenkovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
zelje, jabolka, grozdje ipd.), saj deficitarna prehrana v ujetništvu pogosto pripelje do neželenih sprememb na oklepu (mehek oklep, odpadanje lusk, rane na oklepu ipd.). Ta pojav strokovna literatura opisuje pod pojmom nutricijska distrofija.
Za spremembe na oklepu so lahko odgovorni tudi paraziti ter najrazličnejša pomanjkanja vitaminov skupine A, D3 in E. Z ustrezno spremembo običajnega obroka (hrane) ter dodatkom vitaminov A, D3, E bodo spremembe na oklepu izginile v nekaj tednih. Če se stanje ne bi izboljšalo, je smiseln obisk pri veterinarju.
Vojko Milenkovič, dr.
vet. med.
V vrtu
Ko se zima umika pomladi
čeprav se je letošnja zima nekoliko kasno spomnila svojega poslanstva, ga je za vrtno naravo ugodno izpolnila. Prezimilo je vrtno rastje, premrznila je zemlja, sneženje koncem svečana pa bo tudi zadovoljivo napojilo vrtna tla. S prebujanjem vrtne narave iz zimskega sna še ni nič zamujenega, le z nekaterimi predspomladansklml vrtnimi opravili bo ponekod potrebno pohiteti.
V SADNEM VRTU bo ob pozni zimi ostalo razmeroma manj časa za zimsko rez sadnega drevja. Pri nekaterih sadnih vrstah mora biti opravljena v času zimskega mirovanja, najkasneje do brstenja. Ob prebujanju drevnin iz zimskega mirovanja se pričnopretakati rastlinski sokovi iz korenin skozi deblo in veje do brstov kot začetna hrana za brstenje, cvetenje in listanje sadnega drevesa. S pozno rezjo sadnega drevesa bi z odrezanimi vejami drevo osiromašili za tisti del rastlinskih hranil, ki so pritekla v veje k brstom. S pravočasno rezjo, dokler je rastlina v stanju mirovanja, jih ohranimo za začetek vegetacije in nadaljnji razvoj.
Zimsko rez opravimo pri jablanah, hruškah, nešpljah, orehih, vinski trti, grmastem jagodičevju, slivah in češpljah. Češnje in višnje režemo med vegetacijo kot zeleno rez med ali takoj po obiranju plodov, breskve tik pred ali med cvetenjem, marelice pa po cvetenju, ker je tedaj najuspešnejše celjenje in zaraščanje ran.
V	OKRASNEM VRTU je pestrost pri negi in oskrbi okrasnega rastlinja v predhodnem obdobju iz zimskega mirovanja v začetek vegetacije glede na njihovo raznovrstnost in zahtevnost v primerjavi z drugimi vrstami gojenja rastlinja največja in najrazličnejša. Na prostem so prezimile okrasne drevnine in grmovnice in trajnice, ki se pričenjajo prebujati iz stanja zimskega mirovanja, v zimovniku smo hranili rastline občutljivejše na hladnejše razmere, ki jih bo iz utesnjenih in mračnih prostorov potrebno čimprej prilagajati na rastne razmere na prostem in njihovi premestitvi na prosto. Lončnice odcvetajo in prehajajo v stanje krajšega počitka, zato moramo razmišljati o njihovem presajanju ter pripravah na setev okrasnih enoletnic, sajenju in vzgoji trajnic ter sajenju okrasnih drevnin in grmovnic.
Presajanje lončnic je opravilo, ki od gojitelja zahteva precej priprav in izkušenj, za rastline pa najtežja operacija, saj ob presajanju največ rastlin tudi odmre. Za presajanje lončnic pripravimo potrebne cvetlične lonce in korita, ki naj bodo praviloma le za spoznanje, oziroma eno številko večji od dosedanjih. Rabljene pred presajanjem očistimo starih ostankov in umazanije ter po potrebi razkužimo. Za vsako vrsto lončnic si pripravimo ustrezno prst, v katero jih presajamo, pri čemer smo pozorni na njihovo stopnjo kislosti ali bazičnosti in založenosti s trajnejšimi rastlinskimi hranili. Pri presajanju je najpomembnejša oskrba korenin, pri čemer odstranimo poškodovane in bolne, glave pa po potrebi pomladimo. Zimsko rez in oblikovanje okrasnih drevnin in grmovnic opravimo le na poleti in jeseni cvetočih, pomladi cvetoče pa režemo šele, ko bodo odcvetele. Z zimsko rezjo odstranimo le poškodovane in bolne veje.
Takoj po odjugi, ko bo kompostovka, šotovka ali podobno varovalo nameščeno na grme vrtnice primerno osušeno, ga od-grnemo od grmov, vrtnice pa obrežemo.
V	ZELENJAVNEM VRTU se bodo gredice namenjene za setev in sajenje zelenjadnic, ki so še trenutno pod snežno odejo, naglo odcedile in osušile, da bodo godne za obdelavo in pripravo za pomladansko setev. Gredice, pognojene z organskimi gnojili in globoko prelopatane že v jeseni, sedaj spomladi, čim bo zemlja godna za obdelavo, le plitvo površinsko prerahljamo in poravnamo ter po potrebi prekrijemo z vlaknasto folijo, da se bo do setve še ogrevala. Spomladi s hlevskim gnojem ne gnojimo, če ta ni povsem preperel. Gredice, ki niso dovolj gnojene z organskimi gnojili, pognojimo s kompostovko ali šotovko, ki jo plitvo vmešamo s prstjo, ne da bi pri tem globlje lopatali in prekapali, ker bi s tem na svetlobi in zraku uničili drobnoživke, ki v tem času pripravljajo svežim posevkom in mladim koreninam rastlinska hranila.
Miran Glušič, ing. agr.
4-Petek	5-Sobota è	6-Nedelja è	7-Ponedeljek s>
8-Torek	9-Sreda	10-Četrtek	
Kontrolirajte svoj denar
n
Uspešni ljudje spoštujejo vsak tolar, ki ga namenjajo v naložbe. Zavedajo se, da vsak tolar predstavlja seme za rast velikega drevesa denarja in temu primerno petkrat premislijo, ali bodo denar zapravili za nepomembne stvari ali bodo investirali za dosego svojih finančnih ciljev.
Preden nadaljujemo s pravili, ki jih upoštevajo uspešni ljudje, preglejmo še nekaj zanimivosti. Denar je pravzaprav igra, kjer je potrebno upoštevati pravila. Če jih boste upoštevali, boste zmagali, če jih ne boste, boste prav gotovo izgubili.
Warren Buffet je postal multi-milijonar s pomočjo vrednostnih papirjev. Uporablja dve zelo pomembni pravili: nikoli ne izgubi denarja in nikoli ne pozabi prvega pravila. Poleg teh dveh pravil je potrebno upoštevati še nekaj pomembnih dejavnikov:
-	vsak tolar je seme k drevesu denarja,
-	premožni lahko postanete, če ne boste slepo zapravljali oziroma boste imeli popolno kontrolo nad potrošnjo,
-	ne pričakujte, da boste obogateli, če boste stalno sprejemali slabe odločitve (zato se pred odločitvami posvetujte tudi z drugimi),
-	bolj ko boste odlašali z odločitvami, bolj se boste oddaljevali od svojih ciljev.
Seveda uspešni upoštevajo pravila vsak dan za vsak tolar.
Kontrolirajte svoj tolar
Večina ljudi zasluži denar v svoji službi. Ko prejmejo plačilo, pohitijo in ga zapravijo. Vsak tolar, ki so ga zaslužili, tako konča v trgovini. Nikoli ne varčujejo ali investirajo, zapravijo popolnoma vsak tolar - največkrat tudi limit, ki jim ga posodi banka. Če ste eden tistih, ki svoj denar potrošite na omenjeni način, žal ne boste nikoli dosegli svojih finančnih sanj. Za pravilno izgradnjo premoženja je potrebno upoštevati določena pravila:
-	od mesečnih dohodkov namenite nekaj denarja v dobrodelne namene,
-	do 30 % zasluženega denarja morate obvezno nameniti sebi v obliki investiranja v donosno naložbo,
-	del denarja bo potrebno nameniti tudi posojilom,
-	fiksni stroški, kot so hrana, obleka, elektrika in podobno, so stroški, ki jih lahko precej zmanjšate, znebili pa se jih ne boste nikoli,
-	ko ste v vašem avtu, pomislite, kako "dobra" investicija je to in koliko denarja gre za vzdrževanje in gorivo,
-	tudi zabava je strošek, in če je denarja dovolj, vse lepo in prav, v nasprotnem primeru pa razmislite, koliko ga zapravite morda le za 'pivo ali dve ob večeru',
-	potovanja, igrače in podobno so naslednja postavka pri kontroli denarja,
-	vse, kar imate, je potrebno na nek način zavarovati, to pa zahteva dodaten denar, ki ga prav gotovo ne namenjate v investicijo za vaš boljši jutri oziroma za uresničitev vaših finančnih sanj.
Dobro razmislite o kontroli vašega denarja. Seveda ne bo dovolj, da boste samo razmišljali, potrebno bo tudi kaj ukreniti. Premoženjski svetovalci smo vam lahko v pomoč le v primeru, če ste pripravljeni nekaj narediti zase.
"Zagotovo boste neuspešni samo pri tistih dejanjih, ki jih niti začeli ne boste!" Smiljan Mori
Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec info@profitklub.net www.profitklub.net, GSM: 041 753 321
Numerolog svetuje
Nenadne spremembe
Ljudje v ■ I energiji svo-Bctti^ jega imena, ^ ' v , priimka in še posebej v datumu rojstva (torej globoko v svoji duši) nosimo zelo različne energije, ki nam po eni strani omogočajo, da lahko pridemo do svojih skritih sposobnosti, po drugi strani pa nas lahko zelo resno ovirajo, da se do njih nikakor ne moremo dokopati.
Mnogo ljudi nosi v svojem imenu ali priimku zelo močne energije materialnosti, a hkrati trpi za velikim pomanjkanjem vibracij ljubezni in partnerstva. Da smo v življenju uravnoteženi in harmonični pa potrebujemo oba tipa energij ali vibracij - tako materialno kot čustveno komponento.
Med zelo različnimi tipi energij bi se danes ustavili na tipu energije, ki je v numerološki teoriji in praksi označena kot energija nenadnih sprememb.
Vsi, ki želite, da vam numerolog Dan Sovina pripravi analizo vaše osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), pošljite svoje podatke na naslov: Štajerski tednik, Raičeva 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za numerologa, zraven pa v pismu napišite, pod katero šifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori označeni s šifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako »Za numerologa« v uredništvu ne bomo odpirali, ampak jih posredovali neposredno g. Danu.
To so v bistvu vse energije, ki se končujejo s številom 4. Na primer: 13 (1+ 3 = 4).
Energija, ki se označuje s številom 4 (v kakšni koli obliki), je tista vibracija, ki prinaša veliko neskladja med človekovimi mislimi in občutki. Že večkrat pa smo dejali, da mora biti to dvoje vsaj malo v ravnovesju, če hoče človek svoje ideje in želje tudi udejanjiti. Mnogo ljudi se tega ne zaveda in ima v življenju zelo velike težave, tako v ljubezni (ki jo več ali manj zaman išče) kakor tudi v poklicu in zdravju.
Ta energija vedno prinaša prekinitev ali blokado tega, kar smo si zamislili. Stvari, ki smo si jo zamislili ali zadali, ne moremo izpeljati, ker se nam kljub najboljši volji vedno nekaj zatakne in moramo začeti znova; zato se ta tip vibracij tudi imenuje energija nenadnih sprememb. Mnogokrat je tako, da človek misli, da ima vse pod nazorom in se mu to tudi v življenju kaže v najboljši luči, potem pa nenadoma pride do tega, da človek potegne napačno potezo (ki se je v tistem trenutku mnogokrat ne zaveda) in težko prigarane stvari splavajo po vodi. In potrebno je spet začeti znova.
In če povemo, da je to energija velike delavnosti in mnogokrat tudi ekscentričnosti, je potem lažje razumljivo, zakaj ljudje, ki globoko v svoji podzavesti (v obliki imena ali priimka) to energijo nosijo, zelo težko najdejo srednjo in vsaj malo uravnoteženo pot.
Ta tip energije velja za ljudi rojene 4., 13., 22., in 31. v mesecu, za ljudi, ki te energije nosijo v svojih imenih in priimkih ter tudi za hišne številke.
Velike težave nastanejo tudi
takrat, kadar se te energije podvojijo. Na primer: Sabina je rojena 31. ali Srečko 4. v mesecu. Še slabše pa je, če so te energije kombinirane s števili 8, 17, 26, 35, 44 ali 53. Takrat je človek zelo razdvojen in praviloma trpi, saj se mu praktično vse zalomi, kar prime v roke. To so energije, ki v bistvu prinašajo zelo težko življenjsko lekcijo ali karmo.
To se da urediti, vendar pa je potrebno tudi tukaj, tako kot pri vsaki stvari, v to verjeti in jo narediti. V numerologijo pa ni težko verjeti, ker se jo da zelo učinkovito preveriti. Kako? Tako, da si izračunamo, kakšne energije nosimo v imenu in priimku in opise primerjamo s svojim življenjem. Tako nekega dne ugotovimo, da je numero-logija zelo praktična in uporabna znanost, saj nas sili v to, kar najbolj potrebujemo, če si resnično želimo urediti življenje; to pa je notranja sprememba (ki jo dobimo s spremembo tudi samo ene črke), ki pa nam prinaša veliko zadovoljstva in uspeha v nadaljnjem življenju.
Šifra: Bik 22
Rojeni ste 22. v mesecu z naslednjo karmično izbiro: 20 + 31 = 51.
Vaš datum rojstva je energija, ki prinaša originalnost, delavnost, vztrajnost, iluzije ter mnogokrat tudi nenadne spremembe v življenju. To je energija človeka, ki se ne zna temeljito postaviti zase in mu često primanjkuje ljubezni do samega sebe. Posledica tega je, da preveč zaupa drugim in ima zaradi tega težave.
V Vašem imenu je vibracija, ki prinaša spremembe, nesta-
Duševno zdravje
Nosečnost kot presenečenje
Helena je zanosila z dolgoletnim prijateljem, s katerim pa si ni nikoli želela ustvariti družine. Nosečnostjo je presenetila, vendar se je iz zdravstvenih razlogov odločila, da bo otroka obdržala. Ne ve pa, kako bi prijatelju, ki se želi z njo poročiti, na lep način povedala, da si otroka želi, ne pa tudi poroke in življenja z njim.
Helena sodi v tisto skupino žensk, ki so dovolj samozavestne in prepričane v sebe, da lahko samostojno in neodvisno živijo in tudi skrbijo in vzgajajo otroke. Skratka meni, da moškega partnerja za družinsko življenje ne potrebuje. Vsekakor je mnogo enoroditeljskih družin, kjer matere uspešno skrbijo in vzgajajo otroke, tako da njeni odločitvi ni kaj oporekati. Le pripomnil bi rad, da je vseeno več odraslih ljudi, ki nimajo nobenih težav in problemov in so tudi uspešni v življenju in izhajajo iz običajnih družin z obema roditeljema (materjo in očetom).
Če čustveno in osebnostno zrela oseba sprejme neko odločitev, mora seveda sprejeti tudi vse težave in posledice take odločitve. Njen dolgoletni prijatelj, ki bo tudi oče njenega otroka, je, kot kaže, načrtoval svoje življenje skupaj z njo in ga bo njena odločitev prizadela. To mu mora povedati na čimbolj enostaven in jasen način ter mu tudi jasno dati vedeti, da ne sme imeti nobenega upanja, da bi si kdaj koli ustvaril družino z njo, verjetno se bo tudi njuno prijateljstvo in partnerstvo skrhalo. Vsekakor bosta morala tudi jasno opredeliti stike otroka z očetom ter odločiti o možnem skupnem starševstvu, da ne bo kasneje zapletov v njenem življenju in življenju otroka.
Upamo samo lahko, daje Helenin prijatelj takšna osebnost, ki zmore vse to sprejeti in se spoprijeti z življenjem e, kot si ga je načrtoval.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
novitnost, podrejenost in nestalne razmere po eni strani in občutljivost, navezanost in domišljijo po drugi ter prijateljstvo, romantiko, intuicijo in dober stik z denarjem po tretji strani. To je izrazito duhovna energija, ki kar kliče po duhovni rasti ter delu na samem sebi, ker ljudem s takšno energijo predvsem primanjkuje samozavesti in zaupanja vase.
V Vašem priimku je vibracija velike duhovne moči, ki pa mnogokrat ostane samo na osnovi idej brez prave realizacije. To je tudi energija delavnosti, vztrajnosti, glasbe, originalnosti in tudi ekscentričnosti in
nenadnih sprememb v življenju, tako da človek težko najde pravo in stabilno pot. To je tudi energija praktičnega duha.
V Vaši analizi se prepletajo predvsem energije delavnosti, podrejenosti in sprememb, primanjkuje pa vibracij prave samozavesti, notranje umirjenosti in realizacije. Tam, kjer imamo nestabilno vibracijo datuma rojstva, je potrebno vstaviti v ime energijo ustvarjalnosti in stabilnosti. Na primer: 19 + 23 = 42, saj energije števil 22 in 31, 22 in 51 ter 31 in 51 ne smejo biti skupaj v analizi.
Dan Sovina, numerolog (02) 771 07 68
Ptuj • Humanitarno društvo Slovenije
Hrano so delili tudi v Cirkulanah
V Humanitarnem društvu Slovenije so v nedeljo, 20. februarja, humanitarno delili topli obrok hrane tistim, ki so jo potrebovali in želeli. Kot je povedal njihov predsednik Miran Šic, se je tokrat njihovemu povabilu odzvalo blizu 40 ljudi.
Vsi so se ob toplem obroku lahko tudi malce ogreli, če pa so želeli, so jim izročili tudi toplo zimsko obleko in obutev. Med ostalimi humanitarnimi akcijami pa naj omenimo, da so osrečili mater samohranilko Jožico J. iz Ptuja, mater 5 otrok, ki si je želela nekaj toplih otroških oblačil in obutve ter posteljnino. Ob tem, ko so ji želeno izročili, je povedala, da bi ji prav prišel tudi kakšen pralni stroj. Slučajno je bil prisoten tudi Bojan E. iz Ptuja, ki ji je bil takoj pripravljen podariti svoj rabljen pralni stroj. V društvu so takoj poskrbeli za prevoz, dobrosrčni darovalec pa je srečni Jožici za nameček izročil še 5.000 tolarjev, če bi se morda kaj pokvarilo, je dejal.
Med drugim V Humanitarnem društvu Slovenije iščejo invalidski voziček za 70-letno invalidko iz Ptuja, ki je priklenjena na bolniško posteljo. Če niste pripravljeni darovati, lahko voziček le posodite.
Več občanov, predvsem mater samohranilk, je izrazilo željo po hrani, ki bi si jo pripravljali sami. Zato društvo vabi darovalce, potrebujejo predvsem fižol, ječmenovo kašo, polento, kruh, mleko, krompir in druga živila, ki lahko vzdržijo nekaj časa.
Za 22-letno Andrejo iz Des-trnika, ki si želi ustvariti svojo družino, nujno iščejo poceni ogrevano sobo ali manjše stanovanje v Ptuju ali bližnji okolici. Prijavil pa se je tudi starejši par (55 let), ki je pripravljen vzeti v oskrbo starejšo žensko, lahko na njunem, lahko pa tudi na njenem domu.
Humanitarno društvo Slovenije bo v kratkem razširilo svojo dejavnost tudi v druge kraje. V nedeljo, 27. februarja, so lačnim in pomoči potrebnim delili tople obroke hrane tudi v Cirkulanah, in sicer v prostorih tamkajšnje večnamenske dvorane.
Če želite, lahko hrano
ali predmete darujete tudi sami, pokličite (tel. 031 411 990) ali pišite na naslov Humanitarno dru-
štvo Slovenije, p. p. 311, 2251Ptuj. Zaupali vam bodo, komu lahko pomagate in pomoč boste lahko
izročili tudi sami ter se tako prepričali, da gre zares v prave roke!
M. Ozmec
Humanitarna dejavnost društva Slovenija
Foto: OM
Info
Glasbene novice
Masovna glasbena produkcija omogoča dandanes že skoraj vsakomur, da posname svojo pesem. To se nedvomno odraža na kvaliteti glasbenih izdelkov, saj, če sam ocenim, se v masi novih pesmi, kijih slišim vsak mesec, nahaja le nekaj takšnih, ki si jih bom želel slišati čez določen čas in so kvalitetne v vseh pogledih!
Temnopolti prebivalci ZDA v glavnem poslušajo črno glasbeno godbo, v katero sodijo rap, r&b, soul in gospel. Njihov rap idol je v trenutku postal 50 CENT, za katerega glasbeno skrbita in sta v bistvu njegova botra Eminem in Dr.Dre. Rezultat je bil hit In Da Club ter izjemna količina prodanih izvodov albuma Get Rich Or Die Tryin. Zgodba o uspehu se bo gotovo nadaljevala z albumom The Massacre, katerega napoveduje valujoča groovy rap oda CANDY SHOP (***), v kateri za komercialnejši pridih poskrbi soul pevka Olivia.
Ameriški igralec, raper in pevec WILL SMITH je trenutno 'in' na filmskih platnih z romantično komedijo Hitch. Komedijant je glasbeno kariero začel v duetu DJJazzy Jeff & Fresh Princ, ki je najbolj zmagoval z uspešnicama Summertime in Boom! Shake The Room. Kot solo nakladač pa je najbolj uspeval s parodijo Men In Black. Za založbo Universal se je Will ponovno potrudil, saj je v komadu SWITCH (***) slišen malo manj napadalen rap stil in veliko več r&b dodatkov, za katere je poskrbel produkcijski um Kwaine.
Britanska ženska pop atrakcija številka ena so trenutno GIRLS ALOUD, ki so ob slovesu lanskega leta lansirale zadnji hit I'll Stand By You, ki ga seveda v originalu podpisuje skupina Pretenders. Kvintet sila povprečnih vokalistk ima za seboj izredno produkcijsko ekipo, saj ta ekipa narekuje pop smernice tudi v agresivnem spevnem komadu WAKE ME UP (***) in je snet z zgoščenke What Will The Neighbours Say?.
Kanadska diva CELINE DION je v karieri prodala več kot 100 milijonov plošč in številka se še povečuje z aktualno veliko ploščo Miracle. Glasbenica naj je zapela že toliko čudovitih skladb in dopolnitev v njeni zbirki magičnih balad je prav gotovo uspavanka IN SOME SMALL WAY (****), za katero je radostno življenjsko besedilo napisal Richard Page.
ELTONJOHN se smeji na vsa usta, saj je z lanskimi koncerti zaslužil kar 42,7 milijona dolarjev. Ta podatek mu je vsekakor malo zmanjšal 'živciranje' ob slabši prodaji njegove nove izredne zgoščenke The Peachtree Road. Vse informacije o britanskem legendarnem glasbeniku najdete na spletu na naslovu www.eltonjohn.com. Mojster je tudi v popevki TURN THE LIGHTS WHEN YOU LEAVE (*****) dal poudarek na komičnem ljubezenskem besedilu in predvsem na melodični country, rock in pop harmoniji.
Nemški pop zvezdnik ALEXSANDER bo za vse večne čase označen z njegovo največjo uspešnico Take Me Tonight. Mladenič ostaja posladkan v svoji pop glasbi v jokajoči pesmi ALLI EVER WANT (***), v kateri mu dela družbo nadarjena mladenka Sabrine Weckering. Čisto pop balado pa je ponovno sestavil skupaj Dieter Bohlan.
Gospa NENA je udarila s polno močjo že sredi osemdesetih s hitom 99 Luftbaloons. Leto 2003je pomenilo velik come back za rockerico po srcu, ko je najbolj blestela s hitom Anytime, Anywhere, Anyplace, v katerem je sodelovala še ena starejša glasbena dama Kim Wilde. Vso zrelost izkazuje Nena v preprosti novi pop/rock pesmi LIEBEIST (****).
Zvezda televizijske soap serije Dobri časi, slabi časi YVONNE CATTERFIELD že lep čas dokazuje, da zna tudi peti in najboljši dokaz za to je sanjska popevka Fur Dich. Simpatična modrooka lepotica vztraja pri nezahtevni glasbi, saj je tudi njena nova pesem GLAUB AN MICH (***) klasična pop balada z nerealnim besedilom.
David Breznik
Glasbeni kotiček

- ^^l^ťmáHŤ - JennifEr Lopez
a^iAÍiJwu^TEN - Natasha Bedingfiàa^
Kmrnmi
X	SDLIDEH - Eminem Vn
/ /SDMWMES YDU CAN ' T M/
■ ^ ""DN YDUH DWN^^
GET DOWN DN IT
/
/
8. D^
/B. CRADLE - Atomic KittenX ^ELÍE^N YDU - Kylie Minogus D DVEH - Nelly & Tim McGra\ OMETHIN ' - Britney-SpeaiE ID. BDLIDEH-Destiny's Child
Vsakť? 5reÁú in nedfiLiť? med \9.\0 in 20. uro
Kateri film je dobil letošnjega Oskarja kot najboljši? Odgovor:.
NAQRADNO
K^ s M VPRAŠANJE
in
o
Ime reševalca:. Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Jožica Krajnčlč, Trubarjeva 9, 2250 Ptuj. Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljol
Odgovore pošljite do torta, 8. februatja, na naslov: Radlo-Tednik Ptuj, Ralčeva 6,2250 (za Info).
Vedno si sanjala njega - FREDY MILER
(Nika - 2005)
Medmrežni slovenski heroj zadnjih mesecev Fredy Miler je skupaj 'spacal' devet pesmi, remiks in miks za težko pričakovan album Vedno si sanjala njega. Kdo je težko pričakoval njegov album, je že posebna zgodba, a bivši rudar in čisto zgleden državljan je trenutno največji 'zabavljač' v deželi izpod Alp. Žalostno, da je Korošec s pomočjo medijev prišel celo tako daleč, da za svoj 'idiotizem' ali show zasluži bajnih 500 000 tolarjev na nastop. Tam zapleše malo eletric-boogieja (baje je včasih tekmoval v tem plesu) in publika pade v dilirij ob komadu Vedno si sanjala njega. Ta se je sprva pojavil kot parodija na spletu, a je kaj kmalu med najstniki postala pravi bum. Pesem se je širila po medmrežju kot kakšen nezaželen virus. Iz tega virusa pa je nastala medijska bomba, ki je marsikateremu rumenemu časopisu dvignila naklado ali televizijski postaji gledanost. Le-ti so komaj čakali na 'ubogega' izvajalca, da ga bodo lahko raztrgali in mu s tem
še povečali popularnost. Pa napihovanja okrog avtorstva pesmi z Marjanom Smodetom so se šli igrice imenovane - gnilo jajce. Trik je uspel in Slovenci sedaj lepo sanjamo njega. Koga? Fredyja Milerja!
Tisti, ki na albumu Vedno si sanjala njega pričakujete še kakšno podobno pesem, ste v veliki zmoti. Namreč tej sinti-sajzerski parodiji se teoretično v ritmu malo približa le še pesem v hrvaškem jeziku Posle toliko godina. DJ Denis se je potrudil še bolj pokvariti komad Vedno si sanjala njega in mu je dodal še dodatni plesni bum bum pridih. DJ, usmilite se gostov v svojih diskotekah in izpustite ta komad iz svojega repertoarja. Vse pesmi pa so se ob koncu projekta znašle še v miksu, ki traja šest minut in štirideset sekund in ga ne bi poslušal v celoti še enkrat, razen če bi mi bajno plačali. Katastrofa od katastrof. Ampak ljudje imajo to radi in zaslužili bodo tudi pri založbi Nika, ki se jim bo smejalo ob vsaki prodani kopiji tega bizarno slabega iz-
Filmski kotiček
Oskarji 2005
Boksar Eastwood knokavtiral letalca Scorseseja
Sedeminsedemdeseta podelitev oskarjev, najtežje pričakovanih filmskih nagrad, se je z običajnim bliščem, ki pritiče največjim zvezdam sedanjosti, odvila v nedeljo zvečer po lokalnem času v znamenitem Kodak theatre. Prireditev, ki jo je duhovito odrezavo, vsekakor pa manj kontroverzno, kot je bilo pričakovati, povezoval komik Chris Rock, je postregla z manjšimi presenečenji in ponovnim triumfom Clinta Eastwooda.
Martin Scorsese, velik vnaprejšnji favorit letošnje podelitve oskarjev z visoko-proračunsko epsko biografsko dramo Letalec (The Aviator), je tudi tokrat, s svojo že peto nominacijo za najboljšega režiserja, ostal praznih rok in se s tem pridružil Alfredu Hitchcocku in Robertu Altmanu, ki ju je
delka. Se še spomnite Marjana Smodeta in njegove glasbe iz sredine osemdesetih let? Enaka glasba je na tej zgoščenki. Zastareli sintisajzerski zvoki in zabavne melodije za sila nezahtevno glasbeno publiko. Če sem bolj natančen, takšno glasbo lahko poslušate ob čestitkah poslušalcev. In če sem čisto odkrit, nekaj pesmi se bo gotovo znašlo v teh rubrikah. Tja sodijo Ljubezen ti, Spomni se kdaj in Tvoj mož. Umirjena ljubezenska izpoved je Vem, da jutri boš prišla, ki je bolj 'odmr-mrana' kot zapeta. Sicer pa o petju nemara ni potrebno izgubljati besed. To je za zjokati, ampak publiki je to všeč in publika ima zmeraj prav. Malo več ritma je slišno v pesmih Kuštravi lasje, Na sredi Slovenj Gradca (podnaslov pesmi bi lahko bil Zdenka, saj je to baje manekenka iz Slovenj Gradca) in O, Marijana,
ki je priredba hita gospoda Smodeta.
Fredy Miler je car ali dvorski norček sedanjega časa. Ob njegovi glasbi in petju se vsak vsaj malo podučen poslušalec lahko samo razjoče. Najstniki so ga izstrelili med zvezdnike in verjamem, da bodo le-ti najbolj razočarani ob poslušanju plošče. To je glasba za srednjo generacijo, ki ji je všeč preprosta glasba z življenjskimi samoglasni-škimi prepevi. Mladi bodo prenesli pesmi na svetovno spletišče in tam bo kaj kmalu utihnil mit o Fredyju. Čez čas bodo vsi pljuvali po njem in ubogi Korošec bo lahko ponovno užival v miru svoje dnevne sobe. Tja tudi sodi in tam lahko na glas prepeva in sanja, na kakšen način bo ponovno pretental glasbeno naivne slovenske poslušalce. Sladko sanjaj še naprej Fredy!
David Breznik
že pred tem doletela enaka usoda. Letalec, po številu prejetih oskarjev (5) sicer najuspešnejši film letošnje podelitve, vendar z izjemo Cate Blanchett, ki je prejela nagrado za najboljšo stransko žensko vlogo, s katero je upodobila ekscentrično Katherine Hepburn, ni uspel v prestižnih oskar-jevskih kategorijah, ampak v bolj »tehničnih«. Bilo bi tudi precej paradoksalno, da bi se Scorsese okitil z oskarjem za Letalca, ki je njegovo najbolj všečno, sterilno in obrtniško popolno delo za razliko od njegovih drznih in družbeno relevantnih stvaritev (Ulice zla, Taksist, Pobesneli bik, Zadnja Kristusova skuš-njeva ali Čas nedolžnosti), za katere ni dobil oskarja ali nominacije.
Medtem ko se je Scorsese bohotil v vlogi favorita, je Eastwood lani decembra umirjeno, skoraj neopazno in brez pompa lansiral Punčko za milijon dolarjev, intimno boksarsko dramo. V slabih treh mesecih, zelo kratkem času, ji je uspelo prehoditi pot od nominacije do tega, da je prepričala 5800 članov akademije, ki so jo izbrali za najboljši letošnji film, Eastwooda pa za najboljšega režiserja. Velik preboj je uspel 30-letni Hilary
Swank, ki igra naslovno junakinjo, saj je z drugo nominacijo v petih letih pobrala že drugega oskarja za glavno žensko vlogo in s tem pristala v zelo ozkem krogu igralcev, ki jim je uspel tak dosežek. Eastwood je do oskarja za stransko vlogo , vsekakor pa manj kontroverzno, kot je bilo pričakovati, v četrtem poskusu popeljal tudi Morgana Freemana, ki je skupaj z Jamiejem Fox-xom, dvakratnim letošnjim nominirancem in dobitnikom oskarja za glavno moško vlogo za izjemen portret Raya Charlesa, zaokrožil zelo uspešno leto za temnopolte filmske igralce.
Akademija je za najboljši tujejezični film izbrala Mor-
je znotraj, mladega in nadarjenega španskega režiserja Alejandra Amenabarja. Za izvirni scenarij je oskarja prejel Charlie Kaufman, največja zvezda med scenaristi v Hollywoodu, za film Večno sonce brezmadežnega uma, manjše presenečenje pa je bil oskar za najboljši prirejen scenarij, ki ga je podpisal Alexander Payne, na podlagi katerega je režiral Stranske poti, sicer s strani akademije najbolj podcenjen film glede števila nominacij. Najbolj prikrajšan je bil Paul Gia-matti, nosilec glavne moške vloge v tem neodvisnem filmu, ki je nastal izven velikih studijev.
Uroš Esih
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: Spitz, tovor, Atala, ronek, prepored, Tolstoj, mrazišče, inokulat, Prevaljcan, rivali, Avrora, asana, Ikor, Cigler, rit, PID, napa, ideal, mol, gnu, Jitka, oporišče, Ejsk, Alen Topoloviča, reto, Aso, Astag, IRA. Ugankarski slovarček: AAL = ameriška letalska družba (American Airlines), ADAMOV = francoski dramatik (Arthur, 1908-1970), AGAKAN = pakistanski verski vodja izmailitske sekte, KRAFLA = vulkan na Islandiji, visok 654 m, MIETO = finski smučarski tekač (Juha, 1949-), ORLEAN = lahka, lesketajoča se, listru podobna bombažna tkanina, SLATAPER = tržaški pisatelj (Scipio, 1883-1915), VAAL = reka v Južni Afriki, dolga 1200 m.
Zanimivosti
V Peruju odkrili starodavne umetnine
Lima (STAJAP) - Perujski arheologi so v goratem predelu na jugu Peruja odkrili vrsto zelo velikih risb, ki so najverjetneje starej{e od znanih risb iz obdobja predin-kovske kulture Nazca (od leta 50 pred na{im {tetjem do leta 600 na{ega {tetja). Na 40 kvadratnih kilometrov velikem obmo~jupri mestu Palpa, 100 kilometrov jugovzhodno od prestolnice Lime, se nahaja okoli 50 živalskih, pa tudi ~love{kih likov, pi{e lokalni ~asnik El Comercio. Risbe, med katerimi so liki ljudi, opic in ptic, so verjetno delo pripadnikov kulture Paracas, ki je živela med 600 in 100 leti pred Kristusom, pravi Johny Islas, direktor A^dskega arheolo{kega in{tituta. Neka risba predstavlja božansko bitje, ki je bilo v tistem ~asu pogost motiv na tekstilu in keramiki, je dodal Islas. Nedavno odkrite risbe so torej starej{e od znanih risb na pu{~avskih tleh civilizacije Nazca v istoimenskem mestu na jugu Peruja. Nazca je leta 1994postala del svetovne dedi{~ine Organizacije ZNza izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO).
Z mobilnim telefonom v čevlju na sprejemni izpit
Bangkok (STA/AFP) - Kakih 50 mladih Tajcev si bo do konca življenja zapomnilo sprejemne izpite v vojski. Potem ko so jih zasa~ili z mobilnimi telefoni v ~evljih, so fantje namre~ dobili dosmrtno prepoved za karierno službovanje v vojski, je sporo~il tiskovni predstavnik tajske vojske. Ob prihodu na opravljanje sprejemnih izpitov v voja{ki {oli je imelo 4^ mladih Tajcev pri sebi mobilne telefone, skrite v ~evljih. Z njimi so nameravali prek SMS sporo~il dobiti odgovore na vpra{anja, ki jih ne bi znali, vendar je njihov na~rt propadel zaradi detektorja kovin, postavljenega ob vhodu v dvorano. To je bilo prvi~, da so {tudentje za prepisovanje uporabili mobilne telefone, ~eprav znajo biti sicer zelo domiselni in spretni, je izjavil tiskovni predstavnik vojske.
Prebivalci otoka Fidži proti prodaji otoka Melu Gibsonu
Suva (STA/AFP) - Potomci staroselcev otoka Mago na Fidžiju v Tihem oceanu so proti njegovi prodaji avstralskemu igralcu Melu Gibsonu. Neka japonska družba je konec minulega leta ponudila na prodaj 21 kvadratnih kilometrov velik otok, ki ga je, kot trdi ~asnik Fidji Times, za 15 milijonov dolarjev kupil avstralski igralec in režiser. Predsednik odbora za razvoj Namalata Timoci Waqalevu pa trdi, da je prodaja neveljavna, saj je bil otok v 19. stoletju nezakonito odvzet staroselcem. Kot je dejal, so otok takrat kupili za 2000 kokosovih orehov, prebivalstvo pa z orožjem prisilili, da so ga zapustili. Tiste, ki niso želeli zapustiti otoka, so ubili, o ~emer pri-~ajo njihovi posmrtni ostanki, je {e dodal Waqalevu. Ob tem je napovedal akcijo zbiranja denarja za odvetnika, ki bi dosegel razveljavitev prodaje otoka. Premier Fidži-ja Laisenia Qarase je po drugi strani zatrdil, da prodaje ne more razveljaviti, ker gre za zasebno posestvo.
Prestolnica Indonezije se pogreza
Džakarta (STA/dpa) - Pospe{ena gradnja in pretirano izkori{~anje podtalnic sta pripeljala do tega, da se je glavno mesto Indonezije v zadnjih 12 letih pogreznilo za skoraj cel meter. Iz skupne {tudije družbe Sucsofindo in mestne uprave za rudnike je razvidno, da Džakarta hitro tone, kar bi lahko ogrozilo vse napore za njeno re{itev, je zapisal ~asnik Jakarta Post. Po besedah Hari-sa Pindratna, direktorja mestne agencije za rudarstvo, razli~ni predeli Džakarte tonejo razli~no, najhuje pa je na njenem severnem delu. Tam sejepovr{je od leta 1999 do letos spu{~alo za dva do osem centimetrov letno. Zahodni del Džakarte toni za 2,2 centimetra, vzhodni za od 1,3 do 3 centimetra, južni pa za 2 centimetra letno, pravi Pidratno. Za "izginjanje" Džakarte je najve~ (80 odstotkov) odgovorna gradnja visokih hotelov, stanovanj, uradov in trgovskih sredi{~, 17 odstotkov je krivo izkori{~anje vode, najmanj (3 odstotke) pa je krivo naravno pogrezanje tal.
Lujzek • Dober den vsoki den
A, ste vidli, zima si je podu-k{ala svoj mandat in si kak na{ poslanci priznova privilegije, ki se jim strokovno re~e posla imuniteta, ko so nedotaklivi kak svete krave v Indiji. Povedati vam moram, da je Mica tudi meni odpovedala imuniteto, se skregala z mojo teto pa {e s stricem si neje dobra in se obno{a kak kača kobra ^
Glih zaj poleg totega pisaja gledam televizijo smučaja s Kranjske Gore, ko na{i smuč-ka{i boj padajo dole kak gore. Dobro pa so se na svetovnem tekmovanji v Obestdorfi izko-zali na{i skakači, ki so potrdili tisto storo resnico, da kdor ne skoče neje Slovene, da keri neje {krt neje Gorenc, da kera rada ne da, neje prova ba-ba-ba. Moja Mica je v mlodih letih rekla - nemo se {parala, da bi namesto mene mojega Lujza kera druga harala ^
Moja Mica se je odločla, da si boma na stora leta kupla novo bano in tu{ za svojo osebno
higieno, da naji nebi presenetli nibeni bacili, debili in drugi držovni {kodlivci, ki zaj v obliki gripe redčijo nase vrste, gledajo skoz prste, nas mečejo v {tam-pete, marsikere tudi v grob, to je pa {e vseeno boj{e, kak da bi te vrgli v vroči krop, te pohorali kak pra{iča ali pa odrezali tvojega ti-ti^
Pri Štajerskem tedniki so se odločli, da bo Tednik v bodoče dvakrat tedensko gost pri na{ih bralkah in bralcih, pri kazalcih in palcih. Odločili so se, da bom jaz va{ gost vsoki petek in svetek, saj za srečaji z vami dvakrat na tjeden bi osta lačen in žeden. Vete, nej lehko biti dvakrat na tjeden pameten in nor, bister in magister, kak kok{ni minister. V zodji vlodi je baje dosti biv{ih ministrantov, inka-santov in prevarantov. To neje nič čudnega, saj so bli tok{ni tudi v biv{i vlodi tovari{i in gospodi. Zato pa velja tista storapesem, bratje podajamo si roke in v skupni režiji delajmo otroke
Tejko za gnes in drugi tjeden več po dugem in počez. Podav-lja vas LUJZEK, ki neje pujsek pač pa mali pra{iček, tovari{i-ček ali pa gospodiček.
RADIOPTUJ
89,8»98,e"l043MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) SOBOTA, 5. marca:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKO[? 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 POROČILA radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne Čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin).
NEDELJA, 6. marca:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30,
10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP? 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Zmago Šalamun - NOVA ODDAJA!). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 POROČILA radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Nova oddaja z Natalijo Škrlec!), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Popularnih 10 Radia Ptuj (David Breznik, ponovitev). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin).
PONEDELJEK, 7. marca:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 9.00 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Izziv jiodjetniš-tva. 11.50 Minute kulture. 12.00 POROČILA radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 15.10 Danes na Ljubljan-
ski borzi. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Zmago Šalamun, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). TOREK, 8. marca: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (JUTRANJI PROGRAM). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 POROČILA radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.15 Made in Italy. 20.00 ŠKRJANčKOV ROPOT (Rado Škrja-nec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni NOČNI program (Radio Univox). SREDA, 9. marca: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z
Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 AVTORADIO. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 POROČILA radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Odmev). četrtek, 10. marca:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 PORO-
ČILA radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJčEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Odmev). PETEK, 11. marca: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 POROČILA radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.10 Evropa v enem tednu (BBC). 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEčER (Marjan Nahber-ger). 24.00 SNOP (Radio Celje).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Pred vami je teden poln poslovnih novic, navezali boste nove poslovne stike, podpisali l(ar nel(aj uspešnih in dolgoročnih pogodb in vodili pametne pogovore glede novih projektov. V petek se boste zabavali v prijetni družbi.
BIK
Pred vami je dol(aj srečen teden z odličnimi možnostmi, da se še bolj uveljavite, l(ot ste se že. V četrtel( in petek boste na poslovnem področju še zelo dejavni in v polnem pogonu. V petek zvečer bo zelo romantično.
DVOJČKA
Posiovni stres bo počasi minil, čeprav mu boste v četr-jp j tel( še izpostavljeni. Bodite y previdni, l(er vas to stresno obdobje iahl(o napeije k napačni odločitvi. Ne prepirajte se, ni vredno. V soboto zvečer pa si le dajte duška.
RAK
Čeprav je pred vami poslovno negotov teden, se boste imeli lepo, če le ne boste preveč zahtevni in se vam ne bo preveč mudiio. Giede poslovnih zadev ne hitite, sprostite se in pomislite, da imate še dovolj časa.
LEV
V teh dneh boste boij l(ot ne reševali vaše čustveno področje, kjer bi lahko prihajalo do nesoglasij ali nerazumevanja. Ne izsiljujte pozornost in poskušajte biti zadržani in objektivni. Razmere se bodo izboljšale v soboto ali v nedeljo.
DEVICA
Teden boste preživeli odlično razpoloženi, saj boste ugotovili, da vam gredo zadeve zelo lahko od rok in da so projekti že skoraj končani. Torek bo najbolj ploden glede tega, v četrtek pa boste dobili nepričakovan osebni obisk.
TEHTNICA
Pred vami je prijeten teden na poslovnem področju, kjer boste imeli vsak dan več energije. Zato le vstopite v akcijo in naredite, karmorate. Sreda bo najbolj udarna, v petek pa boste uživali v krogu prijateljev in svojih najdražjih.
ŠKORPIJON
Umirjen teden brez sprememb na poslovnem področju. Ponedeljek bo še napet, v sredo pa se boste že umirjeno pogovarjali in dogovarjali. Nič ne bo narobe, če si privoščite romantičen konec tedna.
STRELEC
Na poslovnem področju poskušajte biti jasni in iskreni, sicer se boste zaradi narave dela zapletli v mrežo zank. Če ne boste prepričani, kaj hočete in želite, se enostavno prepustite vodstvu drugih in čakajte svojih pet minut.
KOZOROG
Čeprav ste po značaju zelo družabni, boste v tem tednu bolj kot ne iskali mir, da dokončate vse vaše poslovne ideje in zamisli v miru in tišini. V bližnji prihodnosti vas tako čakajo novi izzivi. V nedeljo se boste zelo zabavali.
VODNAR
Pred vami je odličen teden predvsem na osebnem področju, saj vas bo obsijala zvezda Venera in vas bogato obdarila z ljubeznijo in čustvi. V ponedeljek boste v službi zvedeli veselo novico.
RIBI
Po dolgem stresnem obdobju se za vas začenja bolj umirjeno obdobje tako na osebnem področju, kot na poslovnem področju, kjer bo sicer v četrtek še neugodno ozračje, bo pa že v torek boljše.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
26 Štajerski
Mladi dopisniki
petek • 4. marca 2005
Klic na številko 112: ^^Prosim, pridite hitro! Pri nas gori hièa!^^ ''Kje pa stanujete?' 'Peteršilj~kova pot 1!" "Kako se pa pride do tja?' "Kaj nimate ve~ tistih rde~ih
avtomobilov?'
***
"Jaz se tudi ne strinjam z vsem, kar re~ete, " seJanezek jezi na u~iteljico, 'pa zato
ne grem k vašim staršem!"
***
"In zakaj si spet dobil cvek v šoli?" o~e razburjeno vpraša sina.
"Bil sem odlo~en, da nekoga ne bom zašpecal." "In zato si dobil negativno? Koga pa si š~itil?" "U~itelj je na vsak na~in hotel izvedeti, kdo je ubil Julija Cezarja."
***
"Moj sin bo gotovo inženir, "re~e prva mamica, "vsako igra~ko, ki jo dobi, razdre in jo potem spet sestavi." "Moj bo odvetnik, "re~e ponosno druga, 'nenehno se prepira s prijatelji." "Moj bo zanesljivo natakar, " vzdihne tretja, 'sploh ne pride, ko gapokli~em." ***
Petra so povabili v dav~ni urad. Tam mu je uslužbenka pojasnila:
"Ra~unalnik se je zmotil, zato se vam iskreno opra-vi~ujemo. Dobili boste vrnjenih 50.000 tolarjev preve~ pla~ane dohodnine." "Kje je?" je vprašal Peter nejeverno in pogledal okoli sebe. "Kdo?"
"Skrita kamera, vendar!"
***
Starejša dama v vlaku je rekla mladeni~u: "Mladi mož, ali lahko zaprete okno?' "Zakajpa?'
'Ker je zunaj tako mraz!' Mladeni~ je zaprl okno, nato pa vprašal:
"Kaj zdaj mislite, da zunaj
ni ve~ mraz?"
***
Sin je vprašal o~eta: "Ali želiš, da ti povem, kako sem se vozil s skuterjem po mestu, ali boš to raje prebral jutri v ~asopisu?"
11-letni Matjaž Skerget, pri nadškofu
Msgr. Alojz Uran, ljubljanski nadškof, odgovarja
Da, tudi enajstletni deček, kakršen sem jaz, lahko naredi intervju a slovenskim nadškofom. Sam bi g. Alojzu Uranu dodal pridevnik. Nadškof ljubljanski-škof po meri ljudi.
Vzdušje v škofijskem ordina-riatu je bilo prijetno, pomirjujoče, pogovor je stekel, zaupala sva si najine dogodivščine, se tudi nasmehnila ob kakšni prigodi. G. nadškofu sem zastavil nekaj vprašanj in sedaj imate vi, spoštovani bralci, možnost prebrati njegove odgovore.
G. nadškof Alojz Uran, kako se spominjate dogodka, ko ste prvi~ vstopili v cerkev?
»Prav prvega obiska v cerkvi se ne spominjam, saj sem bil takrat majhen otrok. Vem, vedno sem rad zahajal v cerkev, tudi pel sem v cerkvenem zboru. Nisem imel posluha, zboro-vodkinja mi je kdaj pogledala skozi prste, bila je moja sestri-~na. Bil sem ministrant, nikoli ne bom pozabil prijetnega vonja kadila.«
Na kaj najprej pomislite ob besedi družina in doma-~i kraj?
»Prebudijo se spomini na kmetijo pod [marno goro, tam smo bili doma. Imeli smo živali in polja, potrebno je bilo poprijeti za delo. Očeta sem zmeraj občudoval, veliko stvari je znal narediti. Vsak dan smo
molili, vsa družina se je zbrala pred »bohkovim kotom«, to je bil naš prostor. Mama je vedno govorila: "Kadar ti bo težko, se priporočaj Mariji." Sokraja-ni smo bili kakor ena velika družina, pomagali smo si in se spoštovali
Vsi otroci kdaj nagajamo, ste tudi vi kakšno ušpi~ili?
»Seveda sem, saj sem bil tudi jaz otrok, otroci kdaj kaj uš-pičijo, vendar ne zlonamerno. Ob naši hiši je vodila cesta, mama je prosila ne tekajte čez cesto, lahko pride do nesreče. Nekega jutra sem stekel čez cesto, takrat ni bilo veliko avtomobilov, tudi kolesarjev ne. Toda ravno tisti trenutek je pripeljal kolesar in me zbil po cesti, oba sva se znašla na tleh. Kolesar je vstal, me pogledal, če je z menoj vse v redu, prislonil je kolo in me pošteno namahal. Nikoli nisem več tekal čez cesto. Mama je imela prav.«
Kako ste spoznali, da je poklic duhovnika tista prava odlo~itev za vas?
Vedno sem želel izbrati poklic, kjer bi lahko pomagal ljudem. Obiskoval sem beži-
grajsko gimnazijo in se kasneje vpisal na Filozofsko fakulteto. [e vedno sem ministriral in po sveti maši me je duhovnik prof. Perko vprašal, če sem prepričan v svojo odločitev študija. Odtaval sem domov, se posvetoval z materjo, kasneje sem devet dni intenzivno molil. Odšel sem na Brezje, tudi tam molil pred Marijino podobo. Globoko v sebi sem slišal glas, nikoli ne boš naredil toliko dobrega, kot če postaneš duhovnik.«
Ostaja vam malo ~asa, imate kakšen hobi?
»Da, moj hobi je obiskovanje starejših ljudi, spoštujem jih. Zelo rad grem domov, tam so moje korenine. Kadar pride čas gobarske sezone, rad nabiram gobe. Sprostim se in živim z naravo ter za naravo. Ne pozabite, tudi ljudje smo del narave.«
Kaj menite, so otroci naj-ve~je bogastvo, ki ga imajo starši?
»Nobena druga stvar na tem svetu ne more imeti takšne vrednosti kakor otrok. Življenje otroka je največji dar, ki so ga prejeli starši. Poslanstvo
INaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	200/0 popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
__________________
IMAROČILIMICA ZA
áaimi^i TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:. Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
AERC^IKE
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
staršev je poskrbeti za otrokov telesni in duševni razvoj. Starši so prejeli in podedovali vero, zato je prav, da dajo krstiti otroka, takrat se otrok pridruži veliki družini, katera šteje eno milijardo osemdeset milijonov ljudi po svetu. Kdor ne posreduje vere naprej, žaga vejo, na kateri sedi. Otrok, ki ne bo odgovoren Bogu, bo kmalu pozabil na starše.«
Ustvarjalcki
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite rešitev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalcka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 8. marca, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova! Izžrebanec ustvarjalčkov iz 8. številke Štajerskega tednika je:
Simon Vogrinc, Žetale 24a, 2287 Žetale.
Kakšno je vaše sporo~ilo ljudem, ki v srcu dobro mislijo?
»Sprejmite življenje takšno, kakršno je, oplemenitite ga, darujte ga za druge. Ne iščite svoje sreče, poiščite srečo drugih, potem zagotovo najdete tudi svojo srečo!«
Matjaž Škerget, novinar OŠB - Ptuj
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajencu, ki bo knjigo prejel po pošti.
KNJIŽNI DISKONT
ZAI.OŽBA KAHAUTAUUA
mteiftl^NA!
mmo zAv^Akze?!
LUBLJANA: BTC, HALA A ÏSrOVO MESTO: BTC ÏSTOVO MESTO NOVA GORICA: DELFINOVA IS
Samo en predmet ne spada med indijansko opremo! Kateri!
v
Štajerski
TEDNIK
in
AERèBIKE

Ta teden prejme ^ osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:

IME IN PRIIMEK
Roman Gagran
GoriSnica 168, ZZ7Z GoriSnica
Nagrajenec prejme nagrado po pošti.
petek • 4. marca 2005
Zanimivosti, sredi življenja
ŠtajerskiTEDUlK 27
Moškanjci • Letališče pozimi
Tudi sneg jim ne more do živega
V torek , prvega marca, smo obiskali Moškanjce, da bi tudi v živo videli letalo, ki leti s smučmi. Kljub mrazu in snegu je bilo v klubskih prostorih in zunaj njih zelo živahno. Ob torkih je živahno tudi sicer zaradi pilotov veteranov, ki imajo tod srečanja za druženje in letenje.
V torek pa so piloti tudi obnavljali svoje znanje, vsak namreč mora na začetku sezone obnoviti svoje teoretično znanje o posameznem letalu. Društveni predpisi so glede tega zelo strogi. Ptujski aeroklub pa je v tem trenutku posebnež tudi zato, ker so za letalo Piper PA 18 kupili smuči, da se lahko pod nebo dvigujejo in letijo tudi v tem snegu. Po neuradnih podatkih naj bi trenutno imeli edini v Sloveniji smuči pripete na letalo. Tisti, ki so v klubu že dolgo, so povedali, da so nazadnje leteli s smučmi pred 24 leti. Takrat so bile pritrjene na letalo kurir. Piloti Ivan Cucek, Alojz Gan-za, Karel Korpar, Alojz Čuš, Otmar Gaiser, Stanko Čuš, Marjan Kumer, Janez Petrovič in Branko Muršič so povedali, da so idejo za nakup
Foto: Črtomir Goznik
Pred poletom so letalo ogreli.
Foto: Črtomir Goznil<
Idejo za nakup smuči so dali piloti veterani, ki so tudi sami prispevali dve tretjini denarja za nakup.
Taksno pa je letalo s smu~mi v zraku.
smuči za letalo dali piloti veterani, ki so tudi izbrali dve tretjini potrebnega denarja za nakup. Smuči so uvozili iz Amerike, stale so tri tisoč ameriških dolarjev. V letošnji zimi so jim zelo prav prišle; če jih ne bi imeli, bi morali cel mesec gledati v zrak, ne pa tudi leteti.
Piloti ostanejo dolgo mladi
Bivši upravnik letališča Moškanjci in pilot Ivan Čuček, ki občasno še leti z jadralnim le-
talom, je povedal, da so v bivšem sistemu smuči pripenjali tudi na letalo PO-2. Svojih najbolj aktivnih let v Moškanjcih se zelo rad spominja, 20 let je bil tudi upravnik letališča. Prvič je prišel leta 1954, ko so aeroklub tudi ustanovili, takrat je opravil tudi prvi skok s padalom. Lani je izpolnil obljubo, da bo 50 let po prvem skoku še enkrat skočil - in tudi je. Pilot in mehanik Alojz Gan-za je bil tisti, ki je 29. maja leta 1954 zmetal prvo skupino padalcev v Moškanjcih. Tega dneva ne bosta ne Čuček ne Ganza nikoli pozabila, poudarjata. Za
letenje s smučmi pa pravita, da ni tako enostavno, letalo ni tako upravljivo, kot če je na kolesih. Čeprav se večina pilotov veteranov lahko pohvali z večdesetletnim aktivnim delom v Aeroklubu Ptuj, se še vedno počutijo zelo mlade. Tudi zato, ker si ves čas, ki so ga preživeli v zraku, odštevajo od zemeljskega življenja.
Letošnje leto Aerokluba Ptuj bo prežeto s številnimi aktivnostmi. Okrog 150 aktivnih članov bo posvečalo največjo pozornost kvaliteti šolanja mladih pilotov, jadralnih in motornih, ter padalcev. Od tekem upravnik in pilot
Stanko Čuš posebej omenja 31. ptujski padalski pokal v skokih na cilj in v nočnih skokih. Motorni piloti se bodo udeležili nekaterih tekem v točnem letenju, jadralni piloti se bodo preizkušali v poletih doma in v tujini. Kar največ pa bodo poskušali narediti tudi na državnih prvenstvih in tekmah evropskega pokala. Med prvimi se te dni preizkuša Karmen Grabnar, ki je z državno reprezentanco prvega marca odpotovala na svetovno padalsko prvenstvo v para ski v Crni gori.
MG
Iščete svoj stil
S Heleno v pomlad
Helena Kramberger iz Ločkega Vrha v občini Destrnik se je po končani ekonomski šoli odločila za študij prometa, ki ga želi čim prej končati. Čaka jo še diploma. Ker je tudi zaposlena, ji za hobije zmanjkuje časa, ker skoraj ves prosti čas posveča študiju. Rada se zabava, občasno tudi spehaja. Za akcijo Iščete svoj stil jo je prijavila soseda.
Helena je prvič obiskala kozmetični salon, zato so ji v kozmetičnem salonu Neda podrobno predstavili pomen nege kože, da bi le-ta ostala dolgo zdrava in lepa. Ima mešani tip kože. Po površinskem čiščenju in limfni drenaži (masaža) so nego zaključili z nanosom hranljive kreme. Ker se zima še ni poslovila, so ji svetovali, da v tem času še posebej varuje kožo, ker lahko sicer pride do nepopravljivih poškodb.
Foto: Črtomir Goznil<
Helena prej ...
in pozneje
Popust Frizerstva Stanka v marcu
V Frizerskem salonu Stanka je za novo Helelenino pričesko poskrbela frizerka Minka Feguš. Njeno prvotno dolžino las je skrajšala do ramen, na zadnjem delu pa ohranila prvotno resasto linijo. Sprednji fru-fru je postrigla asimetrično
in ga precej skrajšala. Glede na njeno podlago barve in dobro kvaliteto las se je odločila ostati pri črni barvi, s prelivom je pobarvala samo narastek. Za opaznejši videz je na sprednjem delu v oranžno pobarvala trikotnik. Ker ima Helena
zelo goste lase in naravne kodre, ji je lase zravnala in jih oblikovala samo z oljem z lase, poudarila je lep sijaj in predvsem modno striženje.
Za modno ličenje je poskrbela vizažistka Nina Sker-lak iz frizerskega studia Diva. Okrog oči je nanesla korektor v svetlejšem tonu in vse skupaj pekrila s tekočim pudrom. S temnim črtalom je očrtala oči in vse skupaj omehčala ter na koncu nanesla senčila. Z rde-čilom je poudarila lička, na ustnice pa nanesla glos.
Nova oblačila za Heleno so sodelavci akcije Iščete svoj stil iz modnega studia Barbare Plavec Brodnjak izbrali v ptujski prodajalni Naf Naf, kjer so že prejeli najnovejšo kolekcijo za pomlad 2005. Oblekla je blazer iz bukleja v modni roza bež barvi in v zelo modnem kroju dvojnega valovitega ovratnika s surovim zaključkom, ki daje modnemu in debelemu materialu mehkoten videz, mladostno podobo in aktualnost. Pod blazer je Helena oblekla enobarvni puli v roza barvi, ki se odlično dopolnjuje z barvo blazerja. K tej kombinaciji lahko nosimo hlače in krila v primerni barvi. Glede na to, da je Helena visoka, so zanjo primerni skoraj vsi kroji in vzorci, paziti mora le pri de-koltejih, ki naj bodo v obliki črke V ali pa zaprti, ne pa tudi ovalni. Izbira naj med aktualni-
mi modnimi kroji, pri barvah pa nima omejitev.
V Športnem studiu Olimpic bo Helena mesec dni brezplačno vadila v programu Olim-pic. Namenjen je oblikovanju
želene postave in uravnavanju telesene teže, je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Čuš.
MG
Foto: Črtomir Goznil<
Helena v najnovejših oblačilih iz pomladne kolekcije Naf Naf
28 TEDNIK
Poslovna in druga sporočila
petek • 4. marca 2005
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsal< dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
UGODNA POSOJILA'
IC02/2280110
SollS<l.ao. I Razlagova 24, Maribor I
«lože Voglar s.p.
Zabovci 98,2281 Markovci Tel: 02/ 766-90-91,6SM: 041/ 226-204
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
, TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJITTRAJ DO B. URE,
PETKOVO IZDAJO
DO esniTKA ZJITTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (sama za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justlna.lah@radlo-tednik.sl, za večje objave predhodno pokličite.
Poravnava, d.o.o. odprla vrata trinajste pravne pisarne v Sloveniji
■ Sie bili poškodovani v prometni nezgodi in želite primemo denarno odškodnino?
To je eden od reklamnih sloganov, s katerim Poravnava, d.o.o., opozarja nase.
Učinkovito in hitro zastopanje in posredovanje pri izplačilu zavarovalnih odškodnin v primeru prometne nezgode, nezgode na delovnem mestu ali javnem prostoru je glavna dejavnost pravniškega podjela Poravnava, d.o.o.. Ustanovitelja in lastnika podjela Rok Snežič, univ. dipl. pravnik, in mag. Nenad Đukič, MBA, sta se s to idejo vrnila domov po krajšem bivanju v ZDA. Tam obstajajo tovrstne pravne pisarne že vrsto let in tudi odškodninsko pravo je na zavidljivi ravni. Seveda so s svojimi pravicami pri odškodninskih zahtevkih Američani neprimerno bolje seznanjeni, kot smo Slovenci. Podjetje Poravnava, d.o.o., skuša v našem prostoru odigrati tudi vlogo tistega, ki se trudi ozaveSčati širšo javnost. Slovenci namenjamo lepe zneske za vsa mogoča zavarovanja. Manj poučeni, spretni in vztrajni pa smo pri izteijavi odškodnine, do katere smo upravičeni po poškodbi.
mag. Nenad Đukič, MBA
Rok Snežič, univ. dipl. pravnik
Podjele Poravnava, d.o.o., ponuja strankam pomoč v svojih 13 pravnih pisarnah: Ljubljana (Zaloška cesta 69 - dvorec Sela v Mostah), Maribor (Sokolska ulica 46 - pri Merkuiju Kranj na Studencih), Celje (Ljubljanska cesta 20 - garažna hiša Spar), Kranj (Maistrov trg 11 - center), Koper (Vojkovo nabrege 32 - stavba Interevrope), Ptuj (Vodnikova ulica 2 - nad glavno pošto), Murska Sobota, Velenje, Slovenj Gradec, Krško, lïebnje, Koče^e in Nova Gorica.
■	Strokovnost je najpomembnejša
Zavedajoč se, daje na tem občudjivem področju nadvse pomembna strokovnost, podjetje gradi in razvija svojo ponudbo oz. storitve prav na njg. Čeprav so vse pisarne zasute z zahtevH svojih strank, je vsaka stranka primer zase. Zaposleni pravnik seji posveti, si vzame čas za pogovor in dejansko rešuje njen primer od nezgode pa vse do izplačila zavarovalne odškodnine. Od svojega dlja, da postane vodilno podjetje na tem področju. Poravnava, d.o.o., ne odstopa. Trenutno beleži največje število odškodninskih zahtevkov, vloženih na vse zavarovalnice v slovenskem prostoru. »Y najkrajšem času do najvišje denarne odškodnine za telesne poškodbe v primeru nezgode,« je slogan, od katerega podjetje ne odstopa. Najboljši dokaz za to so številne zadovoljne stranke. Nezgode v prometu, na delovnem mestu in v prostem času so žal prisotne. So nepredvidljive in se lahko pripetijo vsakomur. Za-varovahiice so od nekdaj urejale zavarovanja, bodisi avtomobilska bodisi nezgodna. V zadnjih letih je njihova ponudba široka in mreža z zavarovalnimi agenti dobro stkana.
Če oškodovanci še pred letom niso prav vedeli, pri kom poiskati pomoč, da bi jim uspelo od zavarovalnice dobiti primerno denarno odškodnino za utrpljene telesne poškodbe, so danes v neprimerno boljšem položaju. Končno imamo tudi v Sloveniji tovrstno pomoč. Nudijo podjetje Poravnava, d.o.o., ki se ukvaija izključno z odškodninami v primeru telesnih poškodb. In to poškodb, ki so posledica prometne nezgode, nesreče na delovnem mestu in v javnih prostorih.
■	Do izplačila odškodnine stranka nima nikakršnih stroškov
Poravnava in njen kolektiv poskrbita, da stranke v čim krajšem času pridobijo primerno denarno odškodnino. Za svoje storitve podjetje zaračuna 10 odstotkov provizije, a šele ob izplačilu odškodnine stranki oz. hkrati z njim, to je tedaj, ko dobi stranka od zavarovalnice izplačano odškodnino.
Radarje za odškodninski zahtevek treba narediti izvedeniško mnenje, ki ga lahko poda le zapriseženi izvedenec medicinske stroke, denar za izdelavo mnenja založi Poravnava, d.o.o.. Skratka, stranka do izplačila odškodnine nima nikakršnih stroškov. Vse pisarne Poravnave, d.o.o., ponujajo tudi pravno svetovanje, kije brezplačno, po telefonski liniji 080 13 14 ali v vseh poslovnih enotah po Sloveniji.
Z letom 2005 vam podjetje Poravnava, d.o.o., ponuja brezplačno svetovanje na domu po vsej Sloveniji. Za obisk našega pravnega strokovnjaka na vašem domu pokličite brezplačno številko.
okličite brezDiačno: 0801314
E R A

iZDePLSi
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
iUlale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, ail po elektronski pošti justina.lali@radio-tednik.si.
^^	oglasi, označeni s to ikono,
^^	80 Objavljeni tudi na
spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta aii storitve.
Mali oglasi
STORITVE
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676 971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
POPRAVILO TV-, video-, radioa-paratov. Servisiranje PC ra~unalni-kov. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Juri~, s. p., Borovci 56/b, tel. 755 49 61, GSM 041 631 571._
GSM- IN RTV-servis, baterije, slo meniji, dekodiranje, playstation, mobi paketi in naro~ni{ka razmerja. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 111a, pri gostilni Mark 69. Tel. 041 677 507.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187.
LITO@, d. o. o., Stoperce, P. E. Maj{perk - Breg, Vulkanizerstvo 794-64-11, avtopla{~i - letni, raz-li~nih znamk in dimenzij, od 1. 3. 2005 do razprodaje 25 % popust.
}
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851-324: elektroin{talacije, meritve elektri~-nih in{talacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
GUME ZA TRAKTOR ugodno 11.2 x 28 - 26.000 SIT; 12,4x28 -30.600 SIT; 14,9x28 - 47.000 SIT 16,9x28 - 54.000 SIT Vulkanizerstvo Ivan KOLARIČ, s. p., Bukovci 121 c, tel. 788 81 70.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tu{ek, s. p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.

SEDAJ je pravi ~as za tesnjenje oken in vrat s silikonskimi tesnili. Hi{ni servis Stinng, Tomaž Šer-bec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto na~inov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podalj{evanje las. Brigita Pu{nik, s. p., Osojni-kova 3, Ptuj, tel. 776 45 61, 779 22 61.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvori{~ in parkiri{~, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagi~, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
i
VODENJE POSLOVNIH KNJIG, s. p., pravne osebe in dru{tva. Tel. 02/771 10 86, 041 647 196. Lidija Vurcer, s. p., Ore{je 21, Ptuj.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž, 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
33 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si
NUDIM INŠTRUKCIJE iz matematike. Tea Stefanovi~, s. p., Jadranska ul. 9. Tel. 031 371 187._
PREVAJANJE in in{trukcije angl. in nem. jezika (osnovna in srednja {ola). Tudi ob vikendih! Pri OMI, d. o. o., Placar 31, 2253 Destrnik, tel. 041 374-252.
MEŠANJE betona z JCB, zemeljska dela, dovozi gramoza. Bo{tjan Dreven{ek, s. p., Pleterje 54, 2324 Lovrenc na Dravskem polju, tel. 041 708 826.
NEPREMIČNINE
NASA IZVEDBA - VASA TOPLINA DOMA, RADOST ZIVUENJA
sinus ne
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panjih. Aleksander Šketa, s. p., Irje 3 d, Roga{ka Slatina. Ostale informacije dobite na telefon 041 326 006.
Hardel< 34/g, 2270 ORMOŽ tel.: 02/741 13 80 fal<s: 02/741 13 81 belcontdoo@siol.net www.belcont.si
Energijsko varčna okna
PVC, LES, ALU.
izolacijske
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
okna vrata senčila strešna okna zimske vrtove garažna vrata steklene fasade in industrijska vrata.
DANA BESEDA OBVEZUJE
Top 3: parcele: Formin, ID388, 6474 m2, 4,3 mio; Kidri~evo, ID307, 1887 m2, 20,5 mio; Vintarovci, ID379, 8104 m2, 2,8 mio. Informacije na 777 77 77, SIRIUS NEP d.d., Trstenjakova 5, Ptuj.
PRODAM objekt 150 m2 s 45 ari zemlje, primeren za obrt, skladi{~e ali stanovanje. Tel. 041 561-893.
PRODAM vikend in vinograd s 400 trsi, na lepi son~ni legi na podro~ju Cirkulan. Tel. 041 678-343 ali 031 533-386.
STANOVANJSKO HIŠO pri Cirku-lanah prodamo. Tel. 051 348-302 ali 03 586-25-23.
NA PTUJU PRODAM 30 arov stavbnega zemlji{~a, namenjenega za obrtno ali industrijsko gradnjo. Tel. 041 561-893.
PRODAM NJIVO, 21 arov, k. o. o. Muretinci (Štunt). Tel. 041 314-199 ali 740 83-50.
NAJAMEM hi{o z delavnico ali stanovanje, možnost kasnej{ega odkupa. Tel. 041 832-299._
PARCELO zazidljivo, 1000 m2, prodam ugodno, vsi priklju~ki so na parceli, Ptuj-Turni{~e. Tel. 041 920-200.
KMETIJSTVO
SVINJO DOMAČE reje prodam. Tel. 755-88-21._
PRODAM svinjo doma~e reje od 100 do 130 kg. Tel. 783 06 21.
NESNICE, mlade, pred nesnostjo, rjave, grahaste in ~rne, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Vzrejali-{~e nesnic Sor{ak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM LUŠČENO koruzo in gumi voz. Tel. 031 200-537.
NESNICE, rjave grahaste in ~rne tik pred nesnostjo, možnost dostave tudi na dom. Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49. Tel 582-14-01._
KUPIM ali vzamem v najem njive ali celo kmetijo. Tel. 041 561-893.
PRODAM ostre{je, 4 m3, mostnice 4 m3, smrekove, debeline 8 cm. Tel. 031 646-291 ali 02/764-02-61.
BIKCE simentalce kupim, prodam balirano seno in okrogle silažne bale, možnost dostave. Franc Lovren~i~, Kr~evina pri V. 37. Tel. 041 533-792 ali 751-29-71.
KUPIM jalovo kravo ali pripu{~eno, lahko starej{o. Tel. 040 727-779.
PRODAMO JABOLKA, možna dostava, Sadjarstvo Ber, Ko~ice 38, tel. 769-26-91._
MULČAR, dobro ohranjen varilni aparat CO2 in moped ugodno prodam. Tel. 582-14-01.
PRODAM silos bale, prva ko{nja. Tel. 02 740-16-63 ali 031 590-663.
PRODAM PRAŠIČA, težkega 210 kg, mesnate pasme. Tel. 031 422-067.
KOSILNICO BCS 127 kupim, bencin ali dizel, in sejalnico za koruzo Olt. Tel. 03 579 42-89._
PRODAM kravo, brejo v devetem mesecu. Tel. 753 40 21.
PRAŠIČE od 90 do 140 kg prodam. Tel 041 936-157._
PRODAM posestvo v izmeri 1,63 ha v Gru{kovcu s hi{o in gospodarskim poslopjem. Tel 07 499 04 50.
PRODAM mlade rjave jarkice, že v nesnosti. Bauman, Zupe~ja vas 48 a, tel. 031 346 153._
KUPIM traktor Deutz 48 - 45 ali 40 KM. Tel. 792 00 91._
PRODAM dva pluga za traktor Tomo Vinkovi~ in za veliki traktor. Tel. 031 646 291, 764 02 61._
PRODAM pra{i~a 150 kg, doma~e reje. Tel. 751 53 21._
PRODAM hlevski gnoj in kupim slamo. Tel. 761 14 31.
BELA TEHNIKA
PRODAM pralno-su{ilni stroj, hladilnik, zmrzovalnik, {tedilnik. Tel. 051 221 026.
! ! Pozor! ! Pozor! ! Pozor! ! Trgovina Pevoton Pevec Sa{a, s. p., Pre{er-nova ulica 11, Ptuj, telefon 02 771 03 03, vam nudi možnost obro~-nih nakupov do 24 mesecev!! Pri nas najdete male in velike gospodinjske aparate, avdio-video, ra~unalnike, GSM aparate ^ Pester izbor izdelkov preko GA kataloga! Nudimo pa vam tudi hitro in kvalitetno fotokopiranje (enostransko A4 - 7 SIT, obojestransko A4 - 12 SIT). Pridite in se prepri~ajte!!
DELO
RAZNO
IŠČEMO ZENSKO za ~i{~enje stanovanjske hi{e dvakrat mese~no po nekaj ur. Tel. 776-35-01.
KUPIM STARINE: pohi{tvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Pla~am takoj. Tel. 041 897 675 ali 779 50 10._
ZBIRATELJ PEZ figuric kupi pez figurice, dobro pla~ilo. Tel. 041 429-376.
PRODAM BUKOVA drva z dostavo. Tel. 041 544-270 ali 03 582-72-12.
PRIJETEN 30-letni fant, delaven, skrben, ustvarjalen, i{~e iskreno, preprosto dekle, lahko s kmetije, {e brez otrok. Tel. 041 579-784._
UGODNO PRODAM lepo ohranjeno kurentijo. Tel. 031 797-936.
HARMONIKO frajtonarico Besa in motorno žago Husvarna 61 prodam. Tel. 031 753-356._
ZARADI SELITVE poceni prodam kav~, dva fotelja, mizo, trosed, dva lesena soda 120 l in 80 l ter malo cir-kularko, kovinsko. Kli~ite na tel. 041 997 927.
www.tednik.si
Petek, 4. marec
12.00 Galerija Magistrat Ptuj, odprtje razstave "Ptujski motivi" dela dr. Štefke Cobelj, DPD Svoboda Ptuj, razstava je na ogled do 17. marca
16.00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, Igrajmo se z didaktičnimi igrami
16.30 Gastro, redni letni občni zbor PD Ptuj
18.00 Dolena, dom krajanov, letni občni zbor FD Rožmarin Dolena
19.00 SNG MB, Koncert simfoničnega orkestra SNG Maribor, VelDvo, za izven
19.30 SNG MB, Krvava svatba, StaDvo, za abonmaje Drama vikend 1, 2, 3, 4, 5 in izven
20.00 Ptuj, CID, Predizbor za Rock Otočec, igrata skupini 5. Element in Catharsis
21.00 Ptuj, Kolnkišta, Jugo žur
21.00 Ormož, Kulturno alternativni klub Unterhund, Grindgare napad
22.00 Ptuj Cafe galerija, Dj Devious in Dj Chibba
-	V CID-u je na ogled razstava slik Tjaše Arko
-	Gostišče pri Pošti, razstava slik članov likovne sekcije društva upokojencev Ptuj, razstava je na ogled do konca marca.
Sobota, 5. marec
10.00 Mestno gledališče Ptuj, Lisička zvitorepka, za abonma Lutka in izven 11.30 Mestno gledališče Ptuj, Lisička zvitorepka, za abonma Račka in izven 18.00 Podgorci, kulturni dom, Diradi čindara - območna revija folklornih skupin
18.00 Zgornja Polskava, gledališka predstava, Dedek se upre, KUD Gaj Zg. Polskava
19.00 Bukovci, večnamenska dvorana, 5. medobmočna revija tamburaških
skupin in orkestrov 19.30 Mestno gledališče Ptuj, Življenje podeželskih plejbojev, za izven 19.30 SNG MB, Krvava svatba, StaDvo, za abonmaje Drama vikend 6, 7, 8, 9, 10 in izven
20.00 SNG MB, Ti nori tenorji, MalOd, za abonma Drama sobota 1 in izven 21.30 Ptuj, Kolnkišta, skupina Orlek
Nedelja, 6. marec
15.00
18.00 18.00
19.00
20.00
Zgornja Ložnica, v telovadnici OS, gledališka predstava, Scapinove zvijače, odrasla gledališka skupina KUD Lojze Avžner, Zg. Ložnica Kungota, kulturni dom, komedija Zadrega za zadrego, KD Skorba Videm, premiera komedije Mama umrla dvakrat, gledališka skupina KD France Prešeren Videm
Poljčane, avla OS, gledališka predstava, Biblija stara zaveza, odrasla
dramska skupina KUD Janko Živko, Poljčane
Ptuj, Kolnkišta, projekcija filma Zadnja kinopredstava
Ponedeljek, 7. marec
19.00 SNG MB, Nabucco, VelDvo, za izven
19.30 SNG MB, Krvava svatba, StaDvo, za abonma Dijaški 1 in izven 20.00 SNG MB, Ti nori tenorji, Malod, za abonma Dijaški 25 in izven
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Dobrodelni koncert - 50 zvezdic za
otroke 3. del - nastopajo: Štajerskih 7, Štirje kovači, Pogum, Slapovi, B.B.T. Poljudna oddaja Kako biti zdrav in zmagovati.
KINO Ptuj
5. in 6. februar, 18.00, Mladi, lepi in zadeti. Ob 20.00 Zaplešiva.
EKOLOŠKO
KURILNO OLJE
INDCMR d.o.o. 02/681 80 02
DOM - STANOVANJE
V NAJEM dam enoinpolsobno stanovanje v Ptuju, opremljeno ali neopremljeno, po dogovoru, z uporabo garaže. Tel. 041 478-476.
4,5-SOBNO STANOVANJE na Ptuju prodam ali menjam za manjše. Tel. 070 791-077.
ODDAM v najem garsonjero na Ptuju. Tel. 031 712-261.
NA PTUJU oddam enosobno opremljeno stanovanje. Tel. 051 356-346.
MOTORNA VOZILA
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursos in kmetijske priključke. Tel. 041 579 539.
ZELO ugodno prodam ford escort CLX, 1,4, letnik 91, v zelo dobrem stanju, cena 165.000 SIT Tel. 041 394-186.
NOVA NAROČNIŠKA AKCIJA ^ Štajerskega tednika in Term Zreče!
Celodnevno smučarsko karto za smučanje na Rogli ali Krvavcu prejme: w ^
Marija Štebih, Polenci 26/a, 2257 Polenšak ^^
ROCDÁ
Nagrajenca bosta nagrade prejela priporočeno po postL Karte je potrebno porabiti do konca letošnje smučarske sezone.
v
Štajerski
iZDePLSi
lzberi.si - Vseslovenski portal malih oglasov
Odslej latiko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih^ časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
g»*" VESTNIK

CSLAS
30 TEDNIK
Poslovna in druga sporočila
petek • 4. marca 2005

		9
		
		
BAOtlAN		
t O
ce
N <
oe

IZBRANEGA BLAGA V METALKI PTUJ
štedilniki na trdo gorivo s pečico ali brez za centralno kurjavo FEKONJA - 10%
Peč na trdo gorivo Dora, Nera PLAMEN - 10%
Skrinja zamrzovalna
FHE 30B, 300 L, Gorenje - 10%
Omara zamrzovalna F6311W, 310 L B, Gorenje - 10%
Štedilnik kombiniran 3+1 K 2703 Gorenje -10%
Motorna žaga Solo SO 645 2,2 KW, 3 KM - 10%
Kardani - 5%
Mlini -15%
Zaščitne mreže za rastline - 20%
Garniture ključev in izvijačev Unior - 15%
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj Rogozniška 7. tef: 02/749 18 00
METALKA' TRGOVINA
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka	Letnik	Cena	
VOLKSWAGEN PASSAI 1,9 TDI	2001	2.760.000	KOV SREBRNA
TOYOTA COROLA 2,0 D4D	2002	2.590.000	KOV SIVA
PEUGEOT 307 1,6	2001	2.340.000	KOV ZLATA
AUDI A61,8 T	1997	2.100.000	KOV SREBRNA
RENAunraio 1,2	1998	930.000	RDEČA
OPEIASTRA 1,6 KARAVAN	1996	730.000	KOVSM
RENAUnrMEGANEl,4ERN	1996	780.000	KOV MODRA
RENAHIMEGANE 1,6 E RN SCENIC	1996	1.120.000	BELA
HAT MAREA WEEKEND 1,8	1998	935.000	KOV SREBRNA
VOLKSWAGEN PASSAT 1,8 a	1992	340.000	BELA
OPEIASTRA 1,4ICLASSIC	2000	1.150.000	KOV PEŠČENA
OPEIASTRA 1,4EC0	1997	760.000	RDEČA
PEUGEOT 206 l,liX UNE	2003	1.740.000	KOV PEČENA
VOLKSWAGEN GOLF 1,6 D	1986	240.000	BELA
OPEIASTRA 1,7D1F,SF,L KARAV.	1992	470.000	BELA
VOLKSWAGEN GOLF IV 1,9 SDI	2002	2.360.000	KOV SREBRNA
CITROEN XANTLV 1,81	1998	1.240.000	KOVVÉlflA
VOLKSWAGEN GOLF IV 1,416V	1998	1.570.000	KOV ZLATA
CITROEN XSARA1,6IC0UPE	1998	1.090.000	KOV ZLATA
RENAIITTWEVGO 1,2	1999	1.120.000	RUMENA
RENAUIT MEGANE 1,6 lA VIE	1997	890.000	BELA
AUDI A41,6	2000	2.480.000	KOV SIVA
CITROEN XSARA1,4IC0UPE	1999	990.000	BELA
ROVER 414 SI	1997	1.040.000	KOVVÈNJA
CITROEN XSARA1,4ISX	1998	1.140.000	KOV MODRA
AUDI 801,6	1995	840.000	RDEČA
AUDI A41,6 COOL	1998	1.850.000	MODRA
RENAULT MEGANE 1,6 ERN	1997	940.000	KOV ZELENA
RENUAErUGUNA2,0RXE	1998	1.490.000	KOV SIVA
RENAULT SAFRANE 2,5	1998	1.375.000	KOV SIVI
FIATBARCIIETTA1,816V	2000	2.250.000	KOV SREBRNA
PEUGEOT 406 2,0 COUPE	2000	3.280.000	KOV SV. MODRA
v
Štajerski
PONUDBA
RABUEMII
VOZIL
Znomko
BMW318AVTOMATIK RENAULT SCENIC 1,4 FIAT PUNTO 1,2 ŠKODA FABIA COMB! 1,9 TDI FIAT STILO 1,9 JTD OPEL ASTRA 1,7 DTI VOLVO V 40 1,9 TDI CITROEN XARA PICASSO FIAT PUNTO 1,2 OPEL CORSA 1,7 DTI OPEL VECTRA 2,0 DTI KAR. VW PASSAT 1,9 TDI VWP0L01,2 KIA PRIDE 1,3 GLXI SEAT IBIZA 1,0
Prstec
Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, fax: 02 780 59 10
Opremo Letnik Ceno
KLIMA KLIMA 1. LASTNIK KLIMA 1. LASTNIK KLIMA KLIMA KLIMA SREBRNA KLIMA KLIMA KLIMA 1. LASTNIK SREBRNA 1. LASTNIK
2001 2001 2001 2001 2002 2001 2001 2002 2003 2001 2001 2000 2002
1999
2000
3.890.000 2.290.000 1.090.000 2.290.000 2.650.000 2.260.000 2.790.000 2.790.000 1.390.000 1.740.000 2.490.000 2.490.000 1.590.000 540.000 1.190.000
Nil ZALOGI VSi MODCLi illlT! Store zo nove - store zo store!
TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV IN TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKOV (pomlad 2005)
(tereni)

Datum Kraj
Ura Kraj
Ura
7.3.05	Markovci - deponija	07.15 -	■ 13.00	Stojnci - Gasilski dom	13.30 -	15.00
8.3.05	Majšperk - Ob~ina Majšperk	07.15 -	■ 12.00	Stoperce	12.30 -	14.00
9.3.05	Moškanjci - Gasilski dom	07.15 -	■ 12.00			
10.3.05	Žetale - kmetija Kolar	07.15 -	11.00	Pleterje - trgovina Peršuh	12.00 -	14.00
11.3.05	Podlehnik - Lovski dom	07.15 -	10.00	Sela - gostilna Svenšek	11.00 -	13.00
12.3.05	Lovrenc na Dr. polju - Društvo upokojencev	07.15 -	13.00			
14.3.05	Jurovci - Avtoelektrika Bra~i~	07.15 -	13.00			
15.3.05	Pongrce - Avtoservis Krni~ar	07.15 -	13.00			
16.3.05	Trnovska vas - Kmetijska zadruga	07.15 -	11.00	Vitomarci - Kmetijska zadruga	12.00 -	14.00
17.3.05	Spodnji Velovlek - Gasilski dom	07.15 -	11.00	Levanjci	12.00 -	14.00
18.3.05	Destrnik - Gasilski dom	07.15 -	11.00	Jiršovci - kmetija Daj~man	12.00 -	14.00
19.3.05	Grajena - Gasilski dom	07.15 -	10.00	Janežovci - Pri Mici	10.30 -	12.00
21.3.05	Dornava - Kmetijski kombinat	07.15 -	11.00	Formin - Gasilski dom	12.00 -	14.00
22.3.05	Juršinci - Lovski dom	07.15 -	11.00	Polenšak - Kmetijska zadruga	12.00 -.	14.00
23.3.05	Gere~ja vas - Gasilski dom	07.15 -	10.00	Zgornja Hajdina - Prevozništvo Vogrinec	11.00 -	13.00
24.3.05	Selce - gostilna Ornik	07.15 -	10.00	Drstelja	11.00 -	12.00
25.3.05	Sestrže - Dom krajanov	07.15 -	10.00	Šikole - gostilna Kureš	11.00 -	13.00
29.3.05	Leskovec - Gasilski dom	07.15 -	10.00	Grad Borl	11.00 -	13.00
30.3.05	Zavr~ - Ob~ina Zavr~	07.15 -	10.00	Nova vas pri Markovcih - delavnica Kekec	11.00 -	13.00
Vsak dan od 7.00 do 19.00 ure opravljamo brezpla~ne preventivne tehni~ne preglede za vse vrste vozil.						
Petovia avto Ptuj d.d., Ormoška 023, 2250 Ptuj
KM^estrih
IZBERITE KAKOVOST! 031/34»343 PHAgK s.p. ~
Ga^rel 6/a, 2272 C oi Huje ,i
POHIŠTVA
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Ugodni gotovinski in avtomobilski krediti do 7 let za vse zaposlene, ter upokojence, tudi 09. Star kredit ni ovira, možnost obremenitve dohodka do 50 %. Pridemo tudi na dom. Ugoden odkup in prodaja rabljenih avtomobilov. Tel: 02/ 252-48-26, 041 750-560, 041 331-991, fax 02/ 252 48-23.
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACUA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Tpaionova 1, Ptui (ob Moribonki cedil 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI VS DNEH
_možnost obrečnego odpločilo_
vedeževanje, mnenja, ™ realnost robert 090 44 33
astrologija, regresija, bioterapija, odprava blol(ad 041404935
KURILNEGA OUA
Telefon: 02 7S4 00 66
GSM: 04ISS7SS3
nniflDGUsv
TRGOVINA >

TRGOVINA S TEKSTILOM
Ulica 25. maja 12, Ptuj
Otvoritev 5. marca 2005, ob 8.00 uri odprto: 8.30 -19.00 v soboto od 8.00 -12.00
•	jeans hlače • jakne
•	bluze • krila
•	za vse starosti!
Otroška oblačila za otroke od dveh let naprej.
Način plačila: z Moneto (preko gsm), s kreditno kartico, s čeki, z gotovino...
www.radio-tednik.si
Rabljena vozila
		NA	
TIP LETNIK		MESEC	
		SAMO	OBUUBA KUPCU:
CLIO BILLA BONG 1,2/16V5V	2003	27.412 sit	- Brezplačen
CLIO BILLA B0N6 1,2/16V5V	2003	28.331 sit	preizkus
CLIO BILLA B0N6 1,2/16V5V	2003	28.178 sit	- 105 točk
CLIO BILLA BONG 1,2/16V5V	2003	29.403 sit	kontrole
CLIO DINAMiaUE1,2/16V3V	2002	28.331 sit	na vozilu
R LAGUNA 1,9 DCI	2002	56.431 sit	- Tehnična
R LAGUNA GT 1,9 DCI 100 EXP	2002	52.832 sit	kontrola
R LAGUNA PRIV. 1,9 DCI	2001	60.642 sit	po 2000
R MEGANE KARA. 1,6/16VAVT.	2003	36.600 sit	prevoženih
R SAFRANE 2,0	1999	29.566 sit	kilometrih
R THALIA 1,4	2001	17.611 sit	- Pomoč na cesti.
VOLKSWAGEN POLO CLASSIC	1998	16.539 sit	vleka ali popravilo
Testna vozila			- 3 mesečna
			tehnična
			
SCENIC EXP. CONF. 1,6	2004	62.174 sit	garancija
LAGUNA 1,9 DCI EXPRESSION	2003	64.011 sit	(za dolotena vozila)
R CLIO AUT. PACK 1,5/65	2004	34.150 sit	
a •			
RENAULT
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si
Na osnovi 10. člena Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni list, {t. 10/97) in sklepa ob~inskega sveta {t. 13-2005 objavlja Občina Gori{nica
JAVNI RAZPIS
za zbiranje ponudb za najem poslovnega prostora
Poslovna prostora v novozgrajeni upravno-poslovni stavbi v Gori{nici, in sicer:
-	poslovni prostor A v velikosti 60,2 m2 in
-	poslovni prostor B v velikosti 41,48 m2;
Oba poslovna prostora sta namenjena storitveni in trgovinski dejavnosti, izključena je gostinska dejavnost;
-	za dolo~en ~as (10 let);
-	izklicna najemnina zna{a 6 evrov/m2 za dejavnost bančni{tva, zavaro-valni{tva, iger na srečo ter inženiringa ter 4 evre/m2 za ostale storitvene in trgovinske dejavnosti.
Pogoji:
•	vi{ina jamstva za resnost ponudbe zna{a za
-	poslovni prostor A - 172.800 SIT,
-	poslovni prostor B - 119.500 SIT;
•	jamstvo za resnost ponudbe se mora vplačati v razpisnem roku na transakcijski račun Občine Gori{nica 01228-0100016863, sklic 714199, potrdilo o plačanem jamstvu je potrebno priložiti k ponudbi;
•	plačano jamstvo za resnost ponudbe se neuspelim ponudnikom vrne v roku 15 dni od dneva izbire najemnika;
•	sodelujejo lahko vse fizične in pravne osebe, ki morajo k ponudbi priložiti dokaz o izpolnjevanju pogojev za pridobitev obrtnega dovoljenja ali za pridobitev naziva samostojni podjetnik oziroma izpisek iz sodnega registra glede poslovne dejavnosti, fizične osebe morajo priložiti potrdilo o državljanstvu RS;
•	ponudnik mora skleniti najemno pogodbo najkasneje v roku 15 dni od dneva sprejema sklepa o izbiri, v primeru nesklenitve pogodbe se jamstvo za resnost ponudbe ne vrne;
•	pisno ponudbo, ki mora vsebovati dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev, opis in program dejavnosti in vi{ino ponujene najemnine, ki ne sme biti nižja od izklicne, po{ljite v zaprti ovojnici z oznako »Poslovni prostor A/B« na naslov Občina Gori{nica, Gori{nica 54, 2272 Gori{nica, v 15 dneh od dneva objave;
•	dodatne informacije lahko interesenti dobijo na tel. 02 743 11 11 (g. Matevž Cestnik).
Občina Gorišnica
V
Štajerski
Ti si mirno zaspal, a v naših srcih si ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, pradedka, tasta, brata, svaka in strica
Marjana Kukovca
upokojenca KK Ptuj - Mizarstvo
IZ ORESJA 149
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter za sv. maše, nam izrekli pisno in ustno sožalje.
Hvala nadžupniku g. Pihlerju in Patru Janezu Kmetcu za opravljen cerkveni obred, ge. Veri za ganljive poslovilne besede in molitev, g. Pozniču za molitev, pevcem Komornega pevskega zbora Ptuj za odpete žalostinke, g. Dasku za odigrano Tišino, g. Cehu za nošenje prapora in pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Njegovi najdražji
MESTNA OBČINA PTUJ URAD ŽUPANA
2250 Ptuj Mestni trg 1
Telefon: 02 748 29 99, 02 748 29 13 Telefaks: 02 748 29 98 E-pošta: moptuj@ptuj.si
OBVESTILO
glede priprave novih prostorskih aktov
Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek, 58/03 - ZZK-1) zahteva pripravo novih prostorskih aktov. Zato Mestna občina Ptuj pristopa k pripravi strategije prostorskega razvoja občine in prostorskega reda občine.
Skladno z določili 67. člena Zakona o urejanju prostora lahko vsakdo da pobudo za pripravo strategije prostorskega razvoja ob~ine oziroma prostorskega reda ob~ine. Pobude morajo biti obrazlo~ene in dokumentirane.
Obrazci za podajo pobud so na voljo v sprejemni pisarni občinske uprave.
Vabimo vas, da si v času do 15. aprila 2005 na Skupni občinski upravi, Mestni trg 1, Ptuj, soba št. 38 (2. nadstropje) ogledate veljavne prostorske akte in podate pobude za pripravo strategije prostorskega razvoja občine in prostorskega reda občine. Ogledi so močni v času uradnih ur, to je v ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure, v sredo pa od 14. do 16. ure.
Številka: 350-03-3/2005 Datum: 25. 2. 2005
Dr. Štefan ČELAN, župan Mestne občine Ptuj
www.radio-tednik.si
Mirno sem se poslovil in na tiho odšel. Ko svečko mi na grob prižgete, srečajo se naše misli in spomini, zato le miren spanec mi zaželite.
SPOMIN
6. marca 2005 mineva eno leto, odkar nas je zapustil
Franc Kralj
IZ SPUHLJE 134 A
Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu in ga skupaj z nami ohranjate v lepem spominu.
Žena Anica, sinovi Franci, Vlado in Dušan z družinami
Že leto dni v grobu spiš, a v srcih naših še živiš, ni ure, ne dneva, ne noči, povsod si z nami v srcih ti, saj solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki zelo, zelo boli.
SPOMIN
6. marca mineva 1 leto žalosti, odkar nas je zapustila draga žena in mama
Viktorija Dreven{ek st.
Z JANSKEGA VRHA 27
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, ji podarite cvet ali svečo.
Vsi tvoji najdražji
Na podlagi 23. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/02), 34. in 35. ~lena Zakona o javnih zavodih (Ur. l. RS, št. 12I-91, 45I/94, 8/96, 18/98, 36/00), v povezavi s 5. in 16. ~lenom Zakona o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, št. 56/02) ter na podlagi 11 .~lena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Regijsko višje in visokošolsko središče Ptuj (Uradni vest-nik Mestne občine Ptuj, št. 11/03), Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Regijsko višje in visokošolsko središče Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/04), Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Regijsko višje in visokošolsko središče Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 12/04), 20. do 23. člena Statuta javnega zavoda Regijsko višješolsko in visokošolsko središče Ptuj z dne 28.02.2005 in Sklepa Sveta zavoda z dne 28.02.2005, Svet zavoda javnega zavoda Regijsko višješolsko in visokošolsko središče Ptuj
razpisuje prosto delovno mesto
DIREKTORJA
JAVNEGA ZAVODA REGIJSKO VIŠJEŠOLSKO
IN VISOKOŠOLSKO SREDIŠČE PTUJ
Kandidat mora poleg splošnih pogojev iz Zakona o delovnih razmerjih izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	da je magister ali doktor znanosti;
-	ima najmanj pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih na področju izobraževanja ali raziskav ali razvoja;
-	izkazuje mednarodno primerljive raziskovalne razvojne rezultate v zadnjih petih letih;
-	ima sposobnost vodenja in organiziranja;
-	aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika. Kandidat bo imenovan za dobo petih let.
Prijavo s priloženo vizijo razvoja zavoda naj kandidat pošlje s priporočeno pošiljko v 8 dneh od dneva objave razpisa na naslov: Regijsko višješolsko in visokošolsko središče Ptuj, Krempljeva ulica 1, 2250 Ptuj, s pripisom »Ne odpiraj - Razpis za direktorja«. Prijavi mora kandidat priložiti overjena pisna dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev. Prijavljeni kandidati bodo pisno obveščeni o izbiri v 30 dneh od dneva objave razpisa.
Skromno si živel, v življenju mnogo pretrpel. Tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Ko smo se poslovili od našega dragega
Ignaca [abederja
IZ BOROVCEV 37
ste bili mnogi z nami. Vsem za vse iskrena HVALA!
Vsi njegovi
Kje si ljuba mama, kje je mili tvoj obraz, kje je tvoja dobra roka, ki skrbela je za nas?
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 90. letu zapustila naša draga mama, babica in prababica
Gizela Ducman
IZ NADOL 30, @ETALE
nazadnje varovanka Doma upokojencev Ptuj
Od nje se bomo poslovili danes, v petek, 04- marca 2005, ob
14. uri izpred vežice na pokopališču v Žetalah.
Žalujoci: vsi njeni
Kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč je.
ZAHVALA
V 75. letu nas je nenadoma zapustila draga žena, mama in stara mama
[tefanija Habjani~
IZ LANCOVE VASI 57
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše, za pisno in ustno izraženo sožalje. Posebna zahvala g. župniku za opravljen obred, govorniku za besede slovesa, g. Hinku Dasku za odigrano žalno melodijo, pevcem Feguš za odpete žalostinke, ge. Ivanki Sel za molitev in pogrebnemu podjetju Mir.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: njeni najdražji
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal -kruta usoda te je vzela, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega moža, očeta, dedka, pradedka in brata
Maksa Poto~nika
IZ ZG. LESKOVCA 5
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem, govorniku g. Kozelu, gasilcem PGD Lesko-vec in vsem članom sosednjih gasilskih društev, pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve in odigrano Tišino ter sosedi Mileni Zavec za pomoč v najtežjih trenutkih.
Žalujoči: vsi njegovi
Spomin ^
edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedka
Martina Fekonja
7. 11. 1920 "t" 15. 2. 2005 IZ PRŠETINEC 1, SVETI TOMAŽ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli besede sožalja. Globoko smo hvaležni sosedom, družinama Cvetko in Grašič ter družinama Klemenčič in Bratuša iz Koračic, ki so nam v teh težkih trenutkih še posebej stali ob strani. Iskrena hvala tudi g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikom za ganljive besede slovesa, godbeniku za odigrano melodijo, Pošti Slovenije, Gasilskemu društvu Pršetinci, Društvu upokojencev Sv. Tomaž, Društvu invalidov Ormož ter pogrebnemu podjetju Aura. Hvala osebju Zdravstvenega doma Ormož, še posebej Robiju Skuhala.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marta in hčerka Vida z družino
Šturmovci • Ribogojnica Hrga ob tisoče rib
Kormorani povzročili masaker v ribogojnici
»Kakšna je škoda, sploh ne morem točno povedati, saj je ogromno mrtvih rib zdaj še pod vodo. Od tega, kar je videti, pa lahko rečem, da je škode minimalno od 1,6 do 2 milijona tolarjev,« je v sredinem mrzlem dopoldnevu, še vedno pretresen po kormoranskem masakru, povedal lastnik ribogojnice v Šturmovcu, Dušan Hrga.
In res je na snegu okrog štirih bazenov ležalo ogromno bolj ali manj razcefranih rib, od tistih najmanjših do onih, ki so imele že skoraj kilogram. Koliko jih je še pod vodo, ni znal oceniti nihče. V prvih dveh urah po divjem napadu kormoranov jih je Dušan uspel pobrati za polne tri plastične posode, večina jih je še ležala po tleh: »Napadli so zjutraj, okoli osme, in vse je trajalo kakšno uro. V jati jih je bilo okrog 80. Najhuje je, da žrejo še, ko niso več lačni. Velike ribe samo razcefrajo in jih razmečejo, male izbruhajo. Z ostanki se ne da narediti nič. Ne vem več, kaj naj naredim, kako naj se jih obvarujem!«
Zaščita bi stala milijone
Kormorani so pri nas zaščitena vrsta ptic in jih lovci ne smejo odstreljevati. Po besedah pristojnega lovsko-ribiškega inšpektorja za severovzhodni del Slovenije se jih ne sme niti plašiti, kaj šele ustreliti. Edina rešitev
pred škodo, ki jo povzročajo z uničevanjem rib, je za lastnika Hrgo nakup posebnih mrež, ki bi jih lahko položil čez svoje bazene: »To pa je ogromna investicija, saj že mreža za en bazen stane nekaj sto tisoč tolarjev. Če bi hotel pokriti vse bazene, je to milijonska naložba!« Tudi možnosti zavarovanja praktično ni: »Zavarovalnica teh primerov ne zavaruje, saj gre za prevelik riziko ali pa je vsota tako vrtoglava, da se ne splača!«
Kot je še povedal Dušan Herga, to ni bil prvi napad kormoranov na njegovo ribogojnico, prav gotovo pa je bil eden daleč najbolj uničujočih. Tovrstne težave s temi ptiči pa imajo tudi drugi lastniki ribogojnih bazenov na tem območju in ribiči nasploh.
Dnevno uničijo stotine kilogramov rib!
Kormorani so v Sloveniji z odredbo že več kot desetletje
zaščiteni, saj naj bi veljali za avtohtono vrsto ptic (tudi v Šturmovcu?!). Po zadnjih podatkih naj bi jih bilo v Sloveniji okrog 6000, kar 1200 pa jih živi na ptujskem območju. Letos jih je s posebno odredbo možno odstreliti 144, vendar niti enega na našem območju, čeprav jih tu živi dobra petina.
»Teh 1200 kormoranov dnevno požre za okoli 600 kilogramov rib! Ribogojnice se pred njimi še lahko zaščiti z mrežami, kaj pa reke?! Drava, Dravinja, Polskava in ostale naše reke so že praktično brez rib in v ribiških družinah se sprašujemo, zakaj sploh še investiramo v mladice, ki jih sproti uničujejo. Če bo šlo tako naprej, bomo gospodarjenje z vodami vrnili v roke državi,« pravi predsednik ptujske ribiške družine Trbuc Franc, ki se sprašuje, kako je sploh lahko kormoran avtohtona ptica v naših krajih in kako to, da ni dovoljen večji odstrel glede na izjemno povečanje števila teh ptic: »V Evropi ta ptič ni več zaščiten,
Razcefrane in izbljuvane ribe so ležale povsod ob ribogojnih bazenih.

Z novimi premoženjskimi zavarovanji 3 x VEČ za vas
Večja varnost vašega premoženja, več rizikov, ki jih zavarovanja Idjejo, in rač variant zavarovanj, med katerimi lahko izbirate.
ZAVAROVALNICA MARIBOR
Icankaileva 3,2SII7 Maribor
Napoved vremena za Slovenijo
če sušca dolgo sneg leži, to setev močno zamori.
Napoved za Slovenijo
Zjutraj bo oblačno s sneženjem. Padavine bodo čez dan ponehale. Delno se bo zjasnilo. Popoldne bodo nastale posamezne snežne plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do -1, najvišje dnevne od 0 do 5 stopinj C.
Obeti
V soboto bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. V nedeljo bo zmerno do pretežno oblačno.
Predsednik ptujskega ribiškega društva Franc Tibuc: »Kormorani so se preveč razmnožili, zato povzročajo preveliko škodo!«
STE BILI POŠKODOVANI
Dušan Hrga je po napadu kormoranov lahko le nemočno začel pobirati ostanke rib na suhem, večina razmesarjenih rib pa je bila še v vodi.
dovoljen je odstrel. Pri nas pa še vedno vztrajajo. Težava je tudi v tem, da je njihov naravni sovražnik kuna zlatica iztrebljen.«
»Kormoranov je preveč!«
Precej kormoranov si je Šturmovec izbralo tudi za prezimovališče. V času ostre zime, ko zamrznejo vode, si tako za center svojih napadov izbirajo tiste vodne površine, ki niso zamrznjene: »Od tod tudi množični naleti in uničevanje ribogojnic, še posebej v času, ko je Ptujsko jezero zamrznjeno. Saj kormorani kot ptice navsezadnje niso sporni, vendar jih je zdaj preveč. Na lovu so ves dan, od jutra do večera. So tudi izjemno inteligentne ptice in vedno napadejo organizirano, v jatah.. Če opazijo, da jih manj, pa začnejo nesti več jajc.«
Škoda, ki jo povzročajo ribičem in lastnikom ribogojnic, po mnenju Trbuca že presega meje sprejemljivega: »Nujno potrebno bo nekaj storiti, skleniti pameten dogovor na pristojnem ministrstvu. Mislim, da bi se tudi pristaši Društva za opazovanje ptic morali malo zamisliti, sicer bomo imeli samo še kormo-rane in nobene ribe, pa tudi ribiškega društva ne več! Potem pa tudi kormoranov ne bo več, ali ne?!«
Dušan Hrga bo moral veliko škodo pripisati na svoj račun, saj druge možnosti nima. Grenak priokus, še posebej zaradi nemoči, pa ostaja. Ne le pri njem, ampak pri vseh ribičih, ki že dolgo opozarjajo, da je naravno ravnotežje porušeno.
SM
P^H^Vna^ V PMMETNI
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PTUJ, vodnikova 2	080 1 3 14
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIia, GARAŽNA VRATA
PTUJ
jtUkÍ26a lISmwGíaJaňr^ iii.p. Tbl.: 02 787-86-70, 041 716-251
TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE,
UVOZ in IZVOZ d.0.0.
2250 PTUJ, Štuki 1, Tel.: 02787 9630
TRGOVINA • črna in ban/na metalurgija
•	ročno in električno orodje
•	vodovod in toplovod
PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME
•	Mlinska ulica 12. PTUJ, tel.: 02 78 89 210
^ifiiAiirofr
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni
-	Mjnčavnlčarska dela
-	manjša gradbena dela
DRŽAVNO TEKMOVANJE V
SHOW PLESIH 5. MAREC 2005
Volkmerjeva o. 26, Ruj, 02 748 14 46
www.mambo-ptuj.com
ŠPORTNA DVORANA GIMNAZIJE PTUJ
Od 12. ure
Vstop je možer ves čas trsijanja tekmovanja!
Foto: SM