Pesmi
ŠTIRI EVROPSKE PESMI
Evald Flisar
Zaradi svobode odločanja.
Motto
1. PRODAJAM BOGA
Prinesel sem ga, lepo spoliranega na evropski trg z mešanim blagom in ga postavil na ogled sredi zlatarstva rezbarij in starih oblek. Okrog vratu sem mu obesil ogrlico iz koruznih zrn, da bi ga napravil bolj sodobnega. In sem zavpil: Prodajam boga!
Ljudje so zrli vanj, z očmi
treznih presojevalcev. Vprašali so za
ceno. Ko sem jim dal pravico
ponudbe so rekli: kaj posebnega
pričakovati ne moreš. Zbrala se je
znatna množica interesentov, ki so
terjali naj navedem
njegove odličnosti. Rad bi iztržil
kar največ, zato sem ga
hvalil: ustvaril je svet, sem rekel,
rekel je, bodi, in bilo je,
celo svetloba.
Nekdo je omenil, da sodi med
antikvitete, in da je takšna trgovina
tri ulice dalje. Ljudje so se
počasi razhajali.
Stojte! sem rekel. Spustil bom ceno. Lahko ga uporabite za različne usluge, za nakupovanje ali raznašanje mleka ali natakanje bencina, pa naposled tudi za dekorativne namene v vaših stanovanjih. Nekdo je vprašal če sem prepričan da zanj ni treba plačati davka ali socialnega zavarovanja. Tega nisem vedel. A zatrdil sem, da ga je mogoče imeti brez večjih stroškov. Nihče se ni ujel.
621
Edvald Flisar
Nesel sem ga na vse evropske trge, tudi na tiste z orientalskim nadihom. Sčasoma sem se utrudil, pa sem začel lagati o njegovih odličnostih. Tako sem na primer rekel, da zna brezhibno popraviti televizor in da je kdaj pa kdaj voljan odigrati partijo šaha.
Kupil ga je mož srednje postave
in energičnega videza, za tretjino cene.
Ko ga je odnašal, previdno zavitega
sem ga vprašal kaj le bo z njim počel.
Pogledal me je zviška.
Prisil mu bom rep in kopita,
je rekel. Postavil
ga bom na čelo svoje armade, da ji
dam ime in namen, je rekel.
2. IDENTIFIKACIJA
To sem jaz
sedim v svoji bližini in se neumorno spodbujam
in tolažim.
To sem še zmeraj jaz
kljub zakletvam da si kupim
sto državljanstev.
To sem jaz ki sem
pomagal različnim ljudem
spoznati njihovo in svojo vrednost.
To sem jaz
in tam je Evropa.
Ona je moje zrcalo
jaz sem tisti ki gre.
Grem ko se mi zljubi.
ne ko se zljubi njim. Pridem ko se zdim
samemu sebi preveč.
In sprejmejo me.
Zakaj me ne bi? Oni so zdolgočaseni
jaz pa igram bedaka.
622
Pesmi
623
Tu sva midva
jaz in Evropa. Ona je meni pomagala
spoznati mojo vrednost.
Jaz pa ji pomagam umirati.
3. MOJE TELO
Moje telo je moj dom kamorkoli grem prihaja svetloba skozi ista okna in vrata. Ista usta isto ključavnico resnice nosim po vseh ulicah in gozdovih Evrope.
Moji prsti
so sključeni v boleči krč na njihovih koncih
je neznatna sled moje lastne krvi
črnikaste od preintenzivnega planja. Segel sem bil
z ihto na vse strani da bi zagrabil
modro in zeleno bogastvo in si ga
prilastil in se šopiril. A sem dosegel le
svoje prsi in jih s požrešnimi
nohti ranil.
Moje oči
so vodene ni zelenega blišča v njih
kot včasih ko so zrle le od Panonije
do Pirana in na Gorenjsko. Tisoč ulic
obrazov in teles besed in vlakov
stiskov rok in solza kletvic in postelj in zlobe
in umazanih izdajstev je v njih ugasnilo
zeleni ogenj sle po lepem in se sesedlo
v plast neopaznega zimskega
blata.
Moja pljuča
so nezaznaven kos postanega zraka.
Moji lasje visijo z lobanje kot štrena
v dežju spranega kozjega dlačja in moja nekoč
pokončna postava se je naslonila
sama nase da bi našla oporo. In moj glas
ne seže dalje kot do mojih lastnih že oglušelih
ušes. Vsi znaki moje moškosti so se na svoj
način posušili.
Edvald Flisar
624
Tu sem zdaj
star štiriindvajset let in brez resnične vednosti
razen o svoji pripadnosti sebi in daleč
od domovine kamor ne morem. Čeprav sva si bila
silno dobra sva se vzajemno
prevarala in se zdiva drug drugemu
nemogoča in grda.
Moj edini dom
je moje telo. In moja usta so ključavnica resnice ki jo bom nekaj časa še nosil s seboj po ulicah in gozdovih Evrope.
4. POEZIJA
Zakaj se mučim s poezijo? Je to mar način življenja? Je to tipanje božjih podplatov ali najkrajša pot do prepotrebnih krajcarjev?
Ali morda tisto kar prihaja odzgoraj ali odspodaj ali odznotraj ali odzunaj ali odnikoder?
Sem samo eden
iz množice dvajset tisočih pesnikov
Evrope; in moj glas ne seže
dalje kot do mojih bralcev
katerih število je zreducirano.
Eliot, na primer
ima množico bralcev
ker je predpisan v šolah
vendar ga jaz
ne priznavam za pesnika.
Ne iz ljubosumnosti
ampak zaradi svobode
odločanja.
Zakaj se mučim s poezijo? Ce je to način življenja, potem je eden najbednejših; če je tipanje božjih podplatov, potem so božji podplati tako blizu da so neogibno diskvalificirani.
Pesmi
625
In če je to pot
do prepotrebnih krajcarjev
potem je ugodneje prodajati konzerve
ali kako drugače postati član skupnosti.
Kljub vsemu se mučim s poezijo.
Zaradi svobode
odločanja.
London, konec 1969