»BOLNIŠKE« NAS KREPKO PESTIJO Vedno več bolniških izostankov Za uvod bržčas ne bo odveč spoznanje: ko rečemo v vsakdanjem besednjaku boleznina, saj smo tako navajeni, mislimo pri tem na nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni. V statističnem prikazu boliiiških izostankov in v denarni postavki boleznin se skriva razvejana problematika, ne samo zdravstvenega varstva aktivnega prebivalstva, tem-več tudi gospodarski vidik izostajanja z dela, problem živ-Ijenjske ravni bolnih, navsezadnje pa tudi politika invalid-skega upokojevanja. Regionalna zdravstvena skupnost zdravstvenega varstva in zavarovanja Ljubljana razpolaga ta čas z vsemi podatki za sestavo kolikor toliko celovite podobe vsega tistega, kar predstavlja trenutek, ko dobi zaposleni v svoji zdravstveni ambulanti napotnico za bolniški dopust. Iz teh podatkov je razvidno, da se je v Ljubljani, vključno z našo in z ostalimi občinami, v zadnjih petih letih število izgubljenih delovnih ur zaradi začasne zadržanosti z dela do 30 dni v organiza-cijah združenega dela povečalo za okroglih 20 odstotkov! Tako je Ljubljana samo lani (ustreznih podatkov za le-tošnje prvo polletje še nimanio) izgubila 2,6 milijona delov-nih dni, kar predstavlja 5 odstotkov ustvarjenega celot-nega bruto dohodka delovnih organizacij ali statistično 933,900.000 dinarjev! Po podatkih regionalne zdravstvene skupnosti odpade 7 odstotkov izgubljenih dni na nesreče pri delu in na poklicne bolezni, 8 odstotkov na nego dru-žinskih članov, kar 85 odstntkov pa na nesreče in bolezni izven dela. V gospodarstvu se je lani na delovnem mestu pripetilo 1371 poškodb, največ v gradbeništvu, gozdarstvu in v indu-striji, 470 nesreč na poti z dela, 277 nesreč v delovnih orga-nizacijah pa je bilo take narave, da niso bile neposredno povezane z delom. Zato pri izostankih z dela ne gre pre-zreti tudi precejšnjega vpliva alkohola. Dejstvo, da v Ljubljam (Center med občinami pač ni izjema) v zadnjem času alkoholiki 2,5-krat več izostajajo z dela, kot drugi delavci, terja od organizacij združenega dela večjo strogost in doslcdnost pri izvajanju ukrepov za ome-jevanje bolniških na račun pijančevanja. Doslej so bila in ostala mnoga podjetja do alkoholikov preveč popustljiva, namesto da bi od njih zahtevala brez izgovorov in pojasnje-vanj — obvezno zdravljene ali odpust z dela! Predno začnemo presojati ali je izostajanje z dela za-voljo bolezni in nesreč pri delu na temelju omenjenih po-datkov veliko ali majhno; predno tehtamo razlike v primer-javah in jih hkrati ocenjujemo kako usmeriti prizadevanja, da bi stvari premaknili na bolje, poglejmo našo politiko Izplačevanja nadomestil za čas bolezni in to, kako občuti bolezen v svojem žepu zavarovanec. Ni dvoma, da se z odgovori na vsa ta vprašanja hitro približamo presoji, ali se nam bolezen »splača« all ne, razumljivo, zgolj s fi-nančnega vidika. Ta presoja nam bo dala takoj vedeti, ali smo v ambulanti preveč ali premalo »zavestni« v hotenju, da izprostmo bolniški dopust, ko to morda še ni nujno potrebno, ali ne želimo ostati bolni celo na dclovnem mestu. Znano je, da je odmera denarnih nadomestil urejena z za-konskimi predpisi in v njihovem okviru z interno zakono-dajo delovnih organizacij. Zato nekateri preračunljivo hitro pridejo do tega, da se jim zaradi neznatne bolezni ne splača v »bolniško«, drugi spet mislijo drugače in se krepko oko-riščajo na račun boleznine ... Toda, naj gre za karkoli že, se moramo zavedati de.jstva, da v zadnjcm času boleznine v ljubljanskih občinah čedalje bolj pestijo gospodarstvo in socialno zavarovanje. Zato bodo morala, podobno kot v drugih občinah tudl v Gentru, biti prizadevanja na področju politike zmanjševanja števila bolniških izostankov z dela v prihodnje usmerjena v zago-tavljanje učinkovitega zdravstvenega varstva in ostalih ukrepov, s katerimi bomo slednjič zajezili čedalje večje izo-stajanje z dela zaradi bolezni, predvsem takih, ki trajajo dan, dva...! Povedali smo za kakšne bolezni gre, toda ne-malokrat pozabljamo, koliko nas to stane, koliko morajo za simulante in ostale namišljene bolnike plačevati njihove delovne organizaciie in socialno zavarovanje. I. V.